30.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/172

—

ob upoštevanju resolucije, ki jo je sprejel varnostni svet Združenih narodov 24. septembra 2014 o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj (resolucija št. 2178(2014)),

—

ob upoštevanju skupne izjave iz Rige po neformalnem srečanju ministrov za pravosodje in notranje zadeve, ki je potekalo v Rigi 29. in 30. januarja 2015,

—

ob upoštevanju dejavnosti urada za zveze Evropske unije in Lige arabskih držav na Malti, namenjenih spodbujanju dialoga med Komisijo in Arabsko ligo,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju izjave, sprejete na tretjem srečanju zunanjih ministrov Evropske unije in Lige arabskih držav 10. in 11. junija 2014,

—

ob upoštevanju dejstva, da sta podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini, ki je predstavljala Evropsko unijo, in generalni sekretar Lige arabskih držav Nabil El Arabi, ki je predstavljal slednjo, 19. januarja 2015 podpisala memorandum o soglasju,

—

ob upoštevanju strategije notranje varnosti Evropske unije, ki jo je Svet sprejel 25. februarja 2010,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanjo politiko o boju proti terorizmu, zlasti tistih z dne 9. februarja 2015,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2015 o protiterorističnih ukrepih (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Egiptu (2),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o državah članicah Lige arabskih držav,

—

ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije Federice Mogherini z dne 19. januarja 2015,

—

ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker sta terorizem in nasilni ekstremizem veliki grožnji varnosti in svoboščinam na svetovni ravni in ker je spoštovanje temeljnih pravic bistven element uspešnih protiterorističnih politik;

B.

ker je terorizem svetovna grožnja, s katero se morajo vlade držav ter regionalne in mednarodne organizacije spopasti na usklajen način; poudarja, da se lahko le svetovno zavezništvo s to grožnjo spopade učinkovito ter popolnoma v skladu z mednarodnim pravom, temeljnimi vrednotami in mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

C.

ker sta 19. januarja 2015 podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini in generalni sekretar Lige arabskih držav Nabil El Arabi podpisala memorandum o soglasju med Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in generalnim sekretariatom Lige arabskih držav;

D.

ker vsebina memoranduma o soglasju iz leta 2015 med ESZD in generalnim sekretariatom Lige arabskih držav ni bila objavljena;

E.

ker imata EU in Liga arabskih držav skupni interes pri iskanju dolgoročne rešitve za zagotovitev regionalnega miru in stabilnosti; ker je ta memorandum o soglasju namenjen podpori in krepitvi odnosov med državami članicami Evropske unije in Lige arabskih držav, da bi okrepile delovne strukture, si izmenjale izkušnje in poglobile dialog za doseganje skupnih ciljev ter ciljev na področjih skupnih interesov;

F.

ker bosta prihodnja leta najverjetneje zaznamovala pojav borcev iz Evrope, ki potujejo v različne kraje in se udeležujejo džihada, ter grožnja, ki jo ob vrnitvi utegnejo pomeniti za varnost znotraj EU; ker naj bi po poročilih na tisoče državljanov EU ob izbruhu vojne in nasilja v Siriji, Iraku in Libiji zapustilo domovino, da bi postali tuji borci, kar je dodaten izziv za varnost državljanov EU; ker so nedavna teroristična dejanja v Parizu in Københavnu izvedli državljani EU;

G.

ker je širjenje teroristične propagande zaradi uporabe interneta in družbenih medijev lažje; ker kibernetski terorizem terorističnim skupinam omogoča, da navezujejo in vzdržujejo stike, ne da bi jih pri tem fizično ovirale meje, zaradi česar se je zmanjšala njihova potreba po bazah ali zatočiščih znotraj držav;

H.

ker v vseh državah članicah Lige arabskih držav prihaja do resnih in sistematičnih kršitev človekovih pravic;

I.

ker vlade članic Lige arabskih držav organizacije civilne družbe, o katerih EU meni, da uveljavljajo svoje univerzalne človekove pravice in temeljne svoboščine, pogosto označujejo kot teroristične organizacije; ker se preprečevanje terorizma in nacionalna varnost vse pogosteje navajata kot opravičilo za zatiranje pripadnikov opozicije, civilne družbe in novinarjev;

J.

ker mora zunanja politika EU prispevati k odzivanju na teroristične grožnje, ki se stopnjujejo v nekaterih delih njenega sosedstva; ker bi morale strategije preprečevanja v boju proti terorizmu temeljiti na večstranskem pristopu, ki bo neposredno usmerjen v priprave za napade na ozemlju Unije, hkrati pa upoštevati, da se je treba spopasti s temeljnimi vzroki terorizma;

K.

ker EU obsoja uporabo smrtne kazni ter krutega in nečloveškega kaznovanja po vsem svetu, tudi za tiste, ki so bili obsojeni za kazniva dejanja terorizma;

1.

je globoko pretresen zaradi človeškega trpljenja in smrti v terorističnih napadih ter izraža solidarnost z družinami vseh nedolžnih žrtev;

2.

poudarja, da je terorizem neposredna grožnja vsem državam in vsem ljudem, ne glede na njihovo etnično poreklo, vero ali prepričanje;

3.

zahteva objavo memoranduma o soglasju, da se omogoči demokratični in pravni pregled njegove vsebine;

4.

poziva Svet, naj v sodelovanju z vsemi članicami Lige arabskih držav pripravi usklajeno, nedvoumno opredelitev terorizma;

5.

poudarja pomen sodelovanja pri vprašanjih humanitarne pomoči z izmenjavo informacij o kriznih razmerah; poudarja pomen izmenjave ocen in najboljših praks, kjer je to primerno, pa tudi sodelovanja pri opredeljevanju praktičnih ukrepov za pomoč pri odzivanju na grožnje, vključno z učinkovitejšimi ukrepi za preprečevanje radikalizacije, novačenja ter potovanj teroristov in tujih borcev, pa tudi za obravnavo borcev, ki se vrnejo v domači kraj;

6.

znova izraža stališče, da je treba v boju proti terorizmu obravnavati tako posledice kot tudi temeljne dejavnike za radikalizacijo, in poudarja, da je potreben celovit medsektorski pristop, ki bo vključeval vse ustrezne politike, tudi spodbujanje kulture vključevanja in strpnosti, na primer v izobraževanje ter socialno in regionalno politiko;

7.

ugotavlja, da je džihadistični ekstremizem eden od glavnih vzrokov za sedanje teroristične grožnje v EU in arabskih državah; podpira mnenje, da politika, ki ima za cilj odpravljanje radikalizacije in boj proti terorizmu, ne more biti uspešna, če ni pripravljena v tesnem sodelovanju z državami izvora;

8.

poziva organe držav članic EU in Lige arabskih držav, naj spoštujejo prepoved mučenja, kakor je zapisana v Konvenciji ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je večina teh držav podpisala in ratificirala; opozarja, da prisilna priznanja, pridobljena z mučenjem, niso veljavna;

9.

ponovno poudarja, da je pri odzivanju na teroristične grožnje treba ohraniti ravnovesje med svobodo in varnostjo ter vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti, preučiti s stališča njihove skladnosti z načelom pravne države in zahtevami za spoštovanje temeljnih pravic;

10.

v splošnem pozdravlja sodelovanje in partnerstvo med EU in tretjimi državami, namenjeno preprečevanju terorizma; pozdravlja vzpostavitev strateškega dialoga med EU in Ligo arabskih držav, ki vključuje izmenjavo mnenj o političnih in varnostnih zadevah, izmenična redna srečanja političnega in varnostnega odbora EU in arabskih stalnih predstavnikov ter napredek na področju zgodnjega opozarjanja in odzivanja na krize, še zlasti celovito izvajanje projekta za zgodnje obveščanje in odzivanje na krize;

11.

vendar opozarja, da se protiterorističnih ukrepov nikoli ne sme zlorabiti za zatiranje legitimnega nestrinjanja ali kršenje univerzalnih človekovih pravic; poziva EU, naj v sodelovanje s tretjimi državami vključi jasne zaščitne ukrepe, da ne bo neposredno ali posredno podpirala oziroma upravičevala zatiranja legitimnih organizacij in posameznikov v imenu boja proti terorizmu;

12.

poudarja, da so se zunanji ministri EU in Lige arabskih držav tudi strinjali, da bodo nadaljevali delo na področju celovitega izvajanja svetovne strategije ZN za boj proti terorizmu; podpira dejstvo, da so pozdravili ustanovitev protiterorističnega centra ZN na pobudo skrbnika dveh svetih mošej, prosili za podporo temu centru in pozdravili prvo mednarodno konferenco o boju proti terorizmu v Bagdadu marca 2014 kot priložnost za razpravo in iskanje ustreznih sredstev ter načinov za spodbujanje mednarodnega sodelovanja in boj proti terorizmu na regionalni ravni;

13.

ponovno potrjuje pomen sodelovanja med EU in Ligo arabskih držav na področju človekovih pravic, pri čemer poudarja, kako pomembno je še naprej spodbujati in varovati človekove pravice ter jih uveljavljati za vse ljudi, vključno s pravico do gospodarskega in družbenega razvoja, svobodo izražanja in svobodo veroizpovedi ali prepričanja, obenem pa spodbujati vrednote strpnosti in sožitja med različnimi verami ter zavračati izključevanje, ekstremizem, spodbujanje in širjenje sovraštva in nasilja;

14.

poziva Svet, naj preveri, ali je prišlo do kršitev kodeksa ravnanja EU glede izvoza orožja v povezavi z zatiranjem;

15.

poziva EU, naj v sodelovanju z Ligo arabskih držav razvije poseben mehanizem, ki bo namenjen omejevanju trgovine z orožjem in bo zlasti osredotočen na države, kjer se terorizem poraja oziroma se teroristi urijo; poziva EU, naj pozorno spremlja izvoz orožja, še zlasti tehnologij z dvojno rabo, ki bi jih utegnili uporabiti teroristi; meni, da je boj proti financiranju terorizma v skladu z zadevnimi akterji, vključno z Ligo arabskih držav in njenih članic, izrednega pomena;

16.

meni, da mora EU ponovno razmisliti o prevladujočih pomanjkljivostih preteklega sodelovanja na področju boja proti terorizmu z izvornimi, tranzitnimi in ciljnimi državami, skozi katere so prihajali tuji borci in viri za njihovo podporo, vključno z državami članicami Lige arabskih držav;

17.

poudarja, da mora celovita strategija EU za protiteroristične ukrepe, ki temelji na pristopu, ki bo vključeval diplomatska, socialno-ekonomska in razvojna orodja ter preprečevanje konfliktov, utrjevanje miru in krizno upravljanje, tudi v celoti izkoristiti potencial zunanje in razvojne politike EU za boj proti revščini, diskriminaciji, marginalizaciji in korupciji, spodbujanje dobrega upravljanja ter preprečevanje in reševanje sporov, saj vsi prispevajo k marginalizaciji določenih skupin in področij družbe, zaradi česar postanejo bolj dovzetni za propagando skrajnežev;

18.

spominja, da se je mednarodna skupnost s sprejetjem svetovne strategije Združenih narodov za boj proti terorizmu v resoluciji generalne skupščine ZN št. 60/288 zavezala uvedbi ukrepov za spoštovanje človekovih pravic vseh in načela pravne države kot temeljne podlage za boj proti terorizmu;

19.

želi spomniti države članice in agencije EU, tudi Europol in Eurojust, na njihove obveznosti iz listine o temeljnih pravicah in iz mednarodnega prava o človekovih pravicah ter na zunanjepolitične cilje EU;

20.

ponavlja svoje stališče, da so pravice verskih manjšin neločljivo povezane s spoštovanjem drugih temeljnih človekovih pravic in svoboščin, kot so pravica do svobode, varnosti in enakosti ter svoboda izražanja, in poziva Ligo arabskih držav, ESZD in njune države članice, naj zaščitijo verske manjšine v arabskem svetu in v celoti izvajajo smernice EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja;

21.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter generalnemu sekretarju Lige arabskih držav.