30.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/126

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih poročil in resolucij o Rusiji, zlasti resolucije z dne 23. oktobra 2012 o skupnih vizumskih omejitvah za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega (1), z dne 13. junija 2013 o pravni državi v Rusiji (2), z dne 13. marca 2014 o Rusiji in izrekanju kazni protestnikom, udeleženim v dogodkih na Blatnem trgu (3), z dne 23. oktobra 2014 o razpustitvi nevladne organizacije Memorial (dobitnice nagrade Saharova 2009) v Rusiji (4) in z dne 15. januarja 2015 o Rusiji, zlasti o zadevi Alekseja Navalnega (5),

—

ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 28. februarja 2015 o umoru Borisa Nemcova,

—

ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Federice Mogherini z dne 4. marca 2015 o še vedno trajajočem priporu Nadje Savčenko,

—

ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 3. marca 2015 o zavrnitvi vstopa na ozemlje Ruske federacije poslanki EP Sandri Kalniete,

—

ob upoštevanju izjave varuha človekovih pravic Ruske federacije Vladimirja Lukina z dne 4. marca 2014 o javnih protestih v Moskvi in ravnanju organov kazenskega pregona,

—

ob upoštevanju posvetovanja med EU in Rusijo o človekovih pravicah 28. novembra 2013,

—

ob upoštevanju sedanjega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi, ter začasno ustavljenih pogajanj o novem sporazumu med EU in Rusijo,

—

ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker so Borisa Nemcova, nekdanjega podpredsednika vlade Ruske federacije, nekdanjega guvernerja regije Nižni Novgorod, pomembnega reformista ruske postsovjetske družbe in gospodarstva ter enega od voditeljev ruske liberalne in demokratične opozicije, ubili v bližini Kremlja dva dni pred napovedanim shodom proti posledicam gospodarske krize in konflikta v Ukrajini, ki ga je organiziral in naj bi potekal 1. marca 2015;

B.

ker je Boris Nemcov nekaj tednov pred smrtjo preiskoval vpletenost Rusije v konflikt v Doneškem bazenu in je nameraval objaviti poročilo o tem; ker so zaradi njegovega umora prijeli pet moških, vendar ni jasno, ali je kateri od njih izstrelil usodne krogle; ker ruske oblasti nekaterim poslancem Evropskega parlamenta in nacionalnim delegacijam niso dovolile vstopa na ozemlje Ruske federacije in se zato niso mogli udeležiti pogreba Borisa Nemcova;

C.

ker je bil Boris Nemcov odločen zagovornik sodobne, uspešne, demokratične in v svet odprte Ruske federacije;

D.

ker Rusko federacijo polnopravno članstvo v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter podpis splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah zavezujeta k spoštovanju univerzalnih načel demokracije, načela pravne države ter temeljnih svoboščin in človekovih pravic;

E.

ker so se razmere na področju človekovih pravic v Rusiji v zadnjih letih poslabšale, ruske oblasti pa so sprejele vrsto zakonov, ki vsebujejo nejasne določbe, uporabljajo pa jih za dodatno omejevanje nasprotnikov, akterjev civilne družbe ter svobode izražanja in zbiranja; ker je pravosodno ministrstvo izkoristilo nova pooblastila in 42 skupin označilo kot tuje agente, med drugim najbolj strokovno in najmočnejšo rusko organizacijo za človekove pravice, ter je pod pretvezo birokracije poskušalo onemogočiti delovanje številnim drugim skupinam; ker je duma januarja 2015 sprejela prve ukrepe v zvezi z novim zakonom, s katerim bi nezaželenim tujim organizacijam prepovedali opravljanje dejavnosti;

F.

ker je Evropski parlament ob številnih priložnostih izrazil zaskrbljenost zaradi demokratičnih razmer v Rusiji ter njenega sistematičnega nespoštovanja pravne države in temeljnih pravic; ker v Rusiji načelo pravne države, standardi poštenega sojenja, dolžno pravno ravnanje in neodvisnost sodstva niso spoštovani; ker pri zadnjih predsedniških in parlamentarnih volitvah niso bili izpolnjeni standardi OVSE;

G.

ker so številna sojenja in sodni postopki v zadnjih letih, kot so primeri Navalnega, Magnickega, Hodorkovskega in Politkovske, zbudili dvome o neodvisnosti in nepristranskosti sodstva Ruske federacije; ker so ti zelo odmevni primeri le najbolj znani zunaj Rusije, odražajo pa sistemsko nezmožnost ruske države, da bi spoštovala načelo pravne države in državljanom zagotavljala pravno varstvo;

H.

ker obstaja vse večja potreba po enotni, odločni, dosledni in celostni politiki EU do Rusije, ki bi jo podpirale vse države članice, s podporo in pomočjo, utemeljeno z odločno in pošteno kritiko na podlagi univerzalnih vrednot, katerih spoštovanju sta se zavezali EU in Rusija;

I.

ker je EU v okviru partnerstva za modernizacijo Rusiji večkrat ponudila pomoč in strokovno znanje za okrepitev pravne države, izpolnjevanje mednarodnih obveznosti in razvoj vsega gospodarskega potenciala;

J.

ker je bil opozicijski voditelj Aleksej Navalni 19. februarja 2015 obsojen na 15-dnevno zaporno kazen, ker je delil letake z obvestilom o predvidenem shodu; ker mu je sodišče 30. decembra 2014 izreklo pogojno zaporno kazen za obdobje treh let in pol, njegovega brata Olega Navalnega pa je obsodilo na tri leta in pol zapora;

K.

ker je sodišče v Moskvi 4. marca 2015 zavrnilo še eno pritožbo, ki jo je vložila Nadja Savčenko, ker jo je Ruska federacija nezakonito pridržala, pri čemer se je sklicevala na imuniteto, ki jo ima kot poslanka parlamentarne skupščine Sveta Evrope; ker Nadja Savčenko gladovno stavka od 4. marca 2015, torej 82 dni, in ker je po tako dolgem obdobju ogroženo njeno zdravje ali tudi življenje;

L.

ker je od ugrabitve estonskega policista Estona Kohverja, ki jo je ruska varnostna služba s kršitvijo mednarodnega prava izvedla na estonskem ozemlju, preteklo že šest mesecev; ker je Eston Kohver še naprej nezakonito pridržan v zaporu Lefortovo v Moskvi, kjer nima ustrezne pravne pomoči in mu je bila odvzeta pravica do poštenega sojenja, neupravičeno pa mora tudi opraviti psihiatrični pregled, katerega podrobnosti niso znane;

M.

ker Evropska ustanova za demokracijo ciljno obravnava vprašanje pluralnosti ruskih medijev in je bila skupaj s partnerji pozvana k oblikovanju novih medijskih pobud;

N.

ker so razbitine in črni skrinjici poljskega vladnega letala Tu-154, ki je aprila 2010 strmoglavilo v bližini Smolenska, pri čemer so umrli poljski predsednik in pomembne osebe iz političnih, vojaških in kulturnih krogov, še vedno v rokah Rusije; ker jih ruski organi kljub številnim pozivom ne želijo vrniti Poljski;

1.

odločno obsoja umor Borisa Nemcova, ki je bil ustreljen v bližini Kremlja na območju, kjer so nameščene videokamere in je pod nadzorom policije in varnostnih služb, pri čemer gre za najodmevnejši politični atentat v novejši ruski zgodovini;

2.

izkazuje čast Borisu Nemcovu, uglednemu opozicijskemu voditelju, ustanovitelju in voditelju političnega gibanja Solidarnost ter glavnemu kritiku predsednika Vladimirja Putina in nasprotniku vojne v Ukrajini, ki je vse svoje življenje posvetil zavzemanju za bolj demokratično, uspešno in odprto Rusijo ter za tesne partnerske odnose med Rusijo ter njenimi sosedami in partnerji; izreka iskreno sožalje njegovi družini, prijateljem, članom opozicije in ruskemu narodu; obsoja odločitev ruskega vodstva, da nekaterim diplomatom EU in nacionalnim delegacijam prepreči udeležbo na pogrebu Borisa Nemcova in EU onemogoči, da izkaže čast pogumnim ruskim državljanom, ki se zavzemajo za univerzalne vrednote;

3.

poudarja, da je umor Borisa Nemcova še eden od številnih nerešenih političnih umorov in sumljivih smrti, ki se v Rusiji dogajajo od leta 1998, njihove žrtve pa so bili preiskovalna novinarka Ana Politkovska, Aleksander Litvinenko, ki je bil domnevno umorjen v Združenem kraljestvu, odvetnik Stanislav Markelov, novinarka Anastazija Baburova, zagovornica človekovih pravic Natalija Estemirova, odvetnik Sergej Magnicki, zdaj pa še politik Boris Nemcov;

4.

je seznanjen z aretacijo petih čečenskih osumljencev, kot so objavile ruske oblasti;

5.

zahteva neodvisno mednarodno preiskavo umora; meni, da bi lahko z instrumenti, ki so na voljo v okviru OVSE, Sveta Evrope in Združenih narodov, zagotovili nepristransko in pošteno preiskavo;

6.

poziva Svet, Komisijo in države članice, naj v prihodnje pri oblikovanju politike do Rusije upoštevajo, da so v političnem ozračju, ki so ga ustvarile ruske oblasti, dobri pogoji za tovrstne umore, nasilje in pritiske; je zaskrbljen zaradi sovraštva, uperjenega proti opozicijskim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic, manjšinam in sosednjim državam, ki v Rusiji v zadnjih letih narašča, državna propaganda in uradni mediji pa ga v političnem ozračju, ki se vse bolj oddaljuje od demokratičnih načel, še podpihujejo;

7.

poziva oblasti Ruske federacije, naj končajo sramotno propagando in informacijsko vojno proti sosednjim državam, zahodnemu svetu in svojemu narodu, saj Rusija s tem postaja država zatiranja, sovražnega govora in strahu, kjer se s priključitvijo Krima in stopnjevanjem vojne v Ukrajini krepi nacionalistična evforija, v kateri se kršijo pravice krimskih Tatarov in v kateri Kremelj ob kršenju mednarodnega prava namenoma omogoča in spodbuja sovraštvo in spopade; obsoja novo propagandno vojno proti demokratičnim in temeljnim vrednotam, s katero se želi sporočiti, da so te vrednote ruski družbi tuje; opozarja na to, da sta se Evropska unija in Ruska federacija v mnogih mednarodnih deklaracijah in pogodbah zavezali varstvu univerzalnih demokratičnih vrednot in temeljnih pravic; poudarja, kako pomembne so sile politične opozicije za zagotovitev stalne razprave in izmenjave mnenj in idej v politiki in v procesu sprejemanja zakonodaje v Rusiji;

8.

poziva ruske oblasti, naj prenehajo izvajati pritiske, zatiranje in ustrahovanje – tako politično kot sodno – opozicijskih voditeljev, predstavnikov civilne družbe in neodvisnih medijev, da bodo lahko svobodno delovali v skladu s temeljnimi načeli ruske ustave;

9.

je zelo zaskrbljen, ker Rusija ne spoštuje mednarodnih pravnih obveznosti, ki jih ima kot članica Združenih narodov, Sveta Evrope in OVSE, ter temeljnih človekovih pravic in načela pravne države; meni, da bi morala Ruska federacija izpolniti obveznosti, ki jih je sprejela; obžaluje, da najnovejši dogodki dokazujejo, da Rusija ne gre po poti delujoče demokracije, ki vključuje spoštovanje opozicije, pravne države in neodvisnosti sodstva;

10.

globoko obžaluje, da se ruske oblasti niso odzvale na kritiko zakona o tujih agentih, izrečeno tako v Ruski federaciji kot na mednarodni ravni, in so namesto tega celo sprejele spremembe zakona, ki še bolj omejujejo delovanje nekomercialnih organizacij in ki so po svoji naravi diskriminacijske; odločno poziva Rusijo, naj pregleda ustrezno zakonodajo, da bi izpolnila svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in demokratičnih svoboščin;

11.

pozdravlja sodbo vrhovnega sodišča z dne 28. januarja 2015, v kateri je zavrnilo pritožbo ministrstva za pravosodje, ki je zahtevalo razpustitev ruske organizacije Memorial in trdilo, da so v njeni organizacijski strukturi nepravilnosti, ter poziva k izbrisu preostalih nevladnih organizacij s seznama tujih agentov;

12.

poziva ruske oblasti, naj takoj izpustijo vse priznane politične zapornike;

13.

poziva ruske oblasti, naj nemudoma izpustijo Nadjo Savčenko, ki je bila ugrabljena na ozemlju Ukrajine in je nezakonito pridržana v zaporu v Rusiji, ter spoštujejo njeno imuniteto kot poslanke ukrajinskega parlamenta in parlamentarne skupščine Sveta Evrope; poudarja, da je Rusija odgovorna za njeno zelo krhko zdravstveno stanje; izraža globoko zaskrbljenost zaradi njenega zdravstvenega stanja in poziva ruske pravosodne oblasti, naj uporabljajo humanitarno pravo;

14.

obsoja ugrabitev estonskega policista Estona Kohverja, ki je bil z estonskega ozemlja prepeljan v Rusijo; poziva k njegovi takojšnji izpustitvi in varni vrnitvi v Estonijo;

15.

je prepričan, da Rusija ostaja pomemben globalni akter in da je tako v interesu EU in Rusije, da se odnosi hitro umirijo in obnovijo z diplomatskimi sredstvi in mediacijo, ob ustreznem spoštovanju mednarodnega prava in zavez v okviru OVSE;

16.

izraža podporo demokratičnim silam v Rusiji, ki so zavezane odprti družbi in reformističnemu programu;

17.

poziva Svet, naj oblikuje enotno politiko do Rusije, ki bo 28 držav članic in institucije EU zavezala, da v odnosih med EU in Rusijo odločno in enotno podprejo vlogo človekovih pravic in opozorijo, da se mora zatiranje pravice do izražanja, združevanja in zbiranja v Rusiji končati; meni, da bi moral biti cilj strategije EU, da bi Rusijo pripravili do popolnega spoštovanja načel OVSE in spodbudili njeno vodstvo, da bi državo potegnilo iz politične in gospodarske samoosamitve;

18.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v sodelovanju z ESZD in Komisijo oblikuje odločnejše programe v podporo ruski civilni družbi v Rusiji in na zasedenem Krimu ter naj poišče in razvije nove priložnosti za sodelovanje z njo z namenom spodbujanja vrednot demokracije, človekovih pravic in načela pravne države; poziva EU, naj med potekajočim načrtovanjem finančnih instrumentov EU poveča finančno pomoč ruski civilni družbi iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter sredstva za organizacije civilne družbe in lokalne oblasti, forum civilne družbe EU-Rusija pa vključi v instrument partnerstva, da se zagotovi trajna in verodostojna dolgoročna podpora;

19.

podobno kot v prejšnjih resolucijah izraža zaskrbljenost, ker ruske oblasti niso sodelovale v neodvisni in mednarodni preiskavi sestrelitve letala MH17; odločno poudarja, da se možnosti amnestije iz sporazuma iz Minska ne morejo uporabiti za storilce tega zločina, torej niso upravičeni do nikakršne amnestije;

20.

poziva ruske oblasti, naj Poljski nemudoma vrnejo razbitino poljskega vladnega letala Tu-154 in obe črni skrinjici; poudarja, da odvisnost ruskega sodstva od organov oblasti onemogoča vsako nepristransko in pošteno preiskavo;

21.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.