30.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/83

—

ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 145, 148, 152 in 153(5) PDEU,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti naslova IV te listine (Solidarnost),

—

ob upoštevanju člena 349 PDEU, ki zadeva posebne ukrepe za najbolj oddaljene regije,

—

ob upoštevanju spremenjene Evropske socialne listine, zlasti člena 30 o pravici do varstva pred revščino in socialno izključenostjo,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o evropskem semestru za gospodarsko usklajevanje: zaposlovanje in socialni vidiki (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2014 (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2014 z naslovom „Letni pregled rasti za leto 2015“ (COM(2014)0902) in priloženega osnutka skupnega poročila o zaposlovanju,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (COM(2014)0903),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. oktobra 2013 z naslovom „Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije“ (COM(2013)0690),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020 (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ (COM(2012)0173),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo“ (COM(2010)0758) in svoje resolucije, povezane s tem, z dne 15. novembra 2011 (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pobuda Priložnosti za mlade“ (COM(2011)0933),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom „Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020“ (COM(2013)0083),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o vidikih zaposlovanja in socialnih vidikih vloge in delovanja trojke (ECB, Komisija in MDS) v zvezi z državami v programu evroobmočja (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014„Kako lahko Evropska unija prispeva k oblikovanju ugodnega okolja za podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest?“ (7)

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. julija 2014 o jamstvu za mlade (8),

—

ob upoštevanju Globalnega poročila o plačah (Global Wage Report) Mednarodne organizacije dela (ILO) „2014/2015“ z dne 5. decembra 2014,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta OECD „Razvoj neenakosti dohodkov in njihov vpliv na gospodarsko rast“ z dne 9. decembra 2014;

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. julija 2014 z naslovom „Pobuda za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest“ COM(2014)0446,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. septembra 2011 (9) in 16. januarja 2014 (10) o strategiji EU za brezdomce,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0043/2015),

A.

ker mora biti Evropa zavezana modelu socialnega tržnega gospodarstva, ki zagotavlja trajnostno rast, da bi prihodnjim generacijam zagotovili delovna mesta, ne pa dolgov;

B.

ker so gospodarske in socialne razmere v EU še vedno slabe in ker je v skladu z gospodarskimi napovedmi Komisije iz jeseni 2014 gospodarsko okrevanje še vedno krhko; ker naj bi kljub negativnim stopnjam rasti evroobmočja v preteklih dveh letih rast evroobmočja v letu 2014 dosegla 0,8 % in 1,1 % v letu 2015; ker ima le nekaj držav članic bolj optimistične obete in ker je Komisija sistematično popravljala navzdol lastne napovedi v zadnjih letih; ker navkljub dejstvu, da se je napovedani celotni primanjkljaj v EU28 zmanjšal na 3 % za leto 2014, je še vedno visok v nekaterih državah članicah in kaže na potrebo po nadaljnji fiskalni konsolidaciji, ki je združljiva z rastjo in boljšim ter trajnostnim zaposlovanjem, saj oživitev gospodarstva ni niti trdna niti podkrepljena;

C.

ker je hitra pot fiskalne konsolidacije, sprejeta med gospodarsko krizo, onemogočila državam članicam doseganje ciljev Evropa 2020, kar kaže, da bi morale biti fiskalne politike različne in prilagojene posebnim razmeram vsake države članice; ker oster padec cen nafte lahko dodatno pospeši gospodarstvo številnih držav članic, zlasti če se hitro spremeni v zmanjšane stroške energije za gospodinjstva in podjetja;

D.

ker mora EU še izboljšati svoje ekonomske in socialne politike, da bi čim prej dosegla cilje Evropa 2020, hkrati pa odpravila tveganja za dolgotrajno stagnacijo in deflacijo, in ker si je v ta namen treba še naprej prizadevati za spodbujanje naložb in strukturnih reform za povečanje gospodarske konkurenčnosti na družbeno odgovoren način; ker je potrebno ekološko preoblikovanje, da bi zagotovili prehod na gospodarstvo, ki učinkovito izkorišča vire, in trajnostni razvoj; ker EU zaskrbljujoče izgublja težo v svetovnem gospodarstvu zaradi krize, izgube svoje industrijske baze ter pomanjkanja zaupanja vlagateljev in podjetnikov, medtem ko druge države kažejo trdne znake okrevanja; ker je oktobra 2014 MDS ocenil, da se je verjetnost recesije v evroobmočju povečala in bo dosegla 35–40 % ob koncu leta;

E.

ker imajo države članice glavno vlogo pri oblikovanju politik zaposlovanja, vključno s politikami zaposlovanja mladih, in je te ukrepe najbolje izvajati na nacionalni ravni;

F.

ker se mora EU čim prej spopasti s hitrim staranjem svojega prebivalstva;

G.

ker je kljub nekaterim izboljšanjem (prvič od leta 2011 se je rahlo povečalo število pogodb za poln delovni čas) stopnja brezposelnosti še vedno višja kot kadar koli prej, saj je v EU brezposelnih skoraj 25 milijonov ljudi; ker je dolgoročna brezposelnost zaskrbljujoče visoka in je 12 milijonov ljudi brezposelnih že več kot eno leto (4 % več kot prejšnje leto); ker se stopnje brezposelnosti mladih niso znatno znižale (v primerjavi z letom 2013 le za 1,9 %) in v EU v povprečju znašajo 21,2 %; ker je 75 % dolgotrajno brezposelnih v EU starih manj kot 35 let; ker je stanje na trgu dela v nekaterih primerih zlasti kritično za mlade, ne glede na stopnjo izobrazbe;

H.

ker je treba Evropski socialni sklad skupaj z jamstvom za mlade in pobudo za zaposlovanje mladih v celoti in pravilno izkoristiti za financiranje trajnostnih projektov, da bi se spopadli z brezposelnostjo, zlasti brezposelnostjo mladih;

I.

ker delež mladih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo, ostaja visok in ker so mladi Romi nadpovprečno zastopani v tej skupini;

J.

ker so različni dejavniki – vključno z neuspehom pri oblikovanju pozitivnega okolja za spodbujanje naložb in rasti, zmanjšanjem tržnih prihodkov in učinka socialnih transferjev v času (11) ter prizadevanji nekaterih držav članic, da bi ponovno vzpostavile svoje ekonomsko ravnotežje z zmanjšanjem porabe za socialno varstvo v državah članicah – privedle do znatnega zmanjšanja bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev, kar je prispevalo k povečanju števila evropskih družin, ki jim grozi izključenost, ter zaskrbljujoče povečalo neenakost, vključno z neenakostjo spolov; ker eden od štirih Evropejcev tvega revščino; ker je podzaposlenost in negotovost zaposlitve na najvišji ravni in za 50 % vseh iskalcev zaposlitve zaposlitev ne zadošča za izhod iz revščine;

K.

ker najsodobnejši podatki za leto 2013 kažejo, da je delež dolgotrajno brezposelnih v EU-28 znašal 5,1 % delovne sile, kar je več kot kdajkoli prej; ker dolgotrajna brezposelnost ne le ključno vpliva na celoten življenjski cikel posameznika, ampak lahko preraste tudi v strukturno brezposelnost v EU;

L.

ker 25,1 % prebivalstva EU trenutno tvega revščino ali socialno izključenost; ker je povprečna stopnja rasti revščine otrok višja od povprečne stopnje rasti revščine na splošno in ker v nekaterih državah članicah eden od treh otrok živi pod pragom revščine;

M.

ker so starejši delavci skupina, ki ji najbolj grozi dolgotrajna brezposelnost; ker je bila v letu 2012 zaposlena le polovica delavcev, starih od 55 do 65 let; ker nižanje javnih izdatkov za socialne in zdravstvene storitve ter socialnih prejemkov najbolj prizadene starejše; ker so nekatere kategorije starejših, kot so osebe, starejše od 80 let, starejše ženske, starejši priseljenci in starejši pripadniki etničnih manjšin, še posebej izpostavljene revščini;

N.

ker so nekatere države članice, da bi premagale krizo, ostro zarezale v svoje javne finance prav v trenutku, ko so se zaradi povečanja števila brezposelnih potrebe po socialnem varstvu povečale; ker se je pomanjkanje sredstev za socialno varnost v nacionalnih proračunih še zaostrilo zaradi zmanjšanja vplačanih prispevkov, do katerega je prišlo zaradi obsežnih odpuščanj ali znižanj plač, kar je resno ogrozilo evropski socialni model; ker zahtevane reforme ne izpolnjujejo potreb in pričakovanj državljanov, kar zadeva zaposlovanje in socialne zadeve;

O.

ker zmanjšanje revščine ni le eden od glavnih ciljev strategije Evropa 2020, temveč tudi družbena odgovornost držav članic, dostojna in trajnostna zaposlitev pa je najboljši način za izhod iz revščine; ker je treba prizadevanja zato treba osredotočiti na lajšanje dostopa do delovnih mest, zlasti za tiste, ki so najbolj oddaljeni od trga dela; ker trg dela še vedno zaznamujejo občutne neenakosti v pogojih zaposlovanja in ker so ženske, starejše od 55 let, bolj izpostavljene revščini ali socialni izključenosti kot moški teh let;

P.

ker so se družbenoekonomska neravnovesja med državami članicami še dodatno poglobila, medtem ko velja obratno za cilj regionalne konvergence; ker se je vrzel brezposelnosti glavnega obrobja povečala s 3,5 % v letu 2000 na 10 % v letu 2013; ker ta razlika povečuje tveganje fragmentacije in ogroža gospodarsko stabilnost ter socialno kohezijo EU; ker Šesto kohezijsko poročilo poudarja vlogo, ki jo imajo strukturni skladi pri premoščanju neenakosti, zlasti med krizo;

Q.

ker je v členu 174 PDEU določeno, da Unija, da bi pospešila „svoj vsesplošni skladni razvoj, razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije“. Posebna pozornost se „namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam“;

R.

ker imajo regije, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, običajno višje stopnje brezposelnosti in manjšo gospodarsko rast, poleg tega pa jim primanjkuje znatnih naložb, usmerjenih v izboljšanje njihovega potenciala;

S.

ker je Parlament v zadnjih dveh letih svaril pred socialnimi tveganji deflacije v razmerah nizke rasti, visoko stopnjo brezposelnosti in pritiskom za zniževanje plač; ker je Evropska centralna banka napovedala nizko inflacijo v daljšem obdobju in svarila pred njenim negativnim vplivom na notranje povpraševanje, rast in zaposlovanje; ker je deflacija postala resničnost od avgusta 2014 dalje v osmih državah članicah (od katerih jih je šest v evroobmočju); ker povpraševanje in ustvarjanje delovnih mest v EU močno zavirata prevladujoče slabo zagotavljanje posojil MSP in potreba po zmanjšanju čezmernega javnega in zasebnega dolga, zlasti kar zadeva hipotekarna posojila; ker padec inflacijskih stopenj občutno povečuje te težave, saj povečuje realne obrestne mere in realno breme dolga ter bi lahko povzročil začarani krog gospodarske depresije; ker se je ECB 22. januarja 2015 odzvala na vse naštete vidike z uvedbo razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev, pri čemer bo vsota mesečnih nakupov vrednostnih papirjev znašala do 60 milijard EUR, izvajala pa naj bi ga vsaj do septembra 2016;

T.

ker je mogoče ekspanzivno monetarno politiko uporabiti za spodbujanje izvoza kot načina za kratkoročno okrevanje gospodarstva EU;

U.

ker je mogoče nizke obrestne mere izkoristiti za spodbujanje naložb v EU;

V.

ker se je hitrost fiskalne konsolidacije povečala in ker so bili uvedeni novi krovni cilji, ki se bolj osredotočajo na strukturne kot na ciklične primanjkljaje; ker je kljub temu obseg fiskalnih multiplikatorjev v sedanjih razmerah še vedno zelo velik; ker je treba izpolniti srednjeročni cilj in cilj glede dolga, da bi oblikovali okolje, ki bo spodbujalo gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest; ker je treba sistematično oceniti učinek teh ukrepov na socialnem področju, učinek na okolje ter učinek z vidika enakopravnosti spolov;

W.

ker so se javne in zasebne naložbe v EU zaskrbljujoče zmanjšale in so sedaj za skoraj 20 % manjše, kot so bile pred krizo, in manjše kot pri njenih glavnih gospodarskih partnerjih po svetu; ker mora vlaganje v boljša in trajnostna delovna mesta, človeški kapital, raziskave in inovacije (vključno s projekti manjšega obsega), energetsko unijo, gospodarno z viri, digitalni enotni trg, spodbujanje podjetništva in boljše poslovno okolje za MSP, biti ena od glavnih prednostnih nalog za Komisijo in države članice, saj so naložbe na teh področjih bistvenega pomena ne le zato, da bi zagotovili oživitev gospodarstva, ampak tudi za povečanje gospodarskega potenciala EU za rast in ustvarjanje blaginje;

X.

ker se nacionalni parlamenti, Evropski parlament, lokalne in regionalne oblasti, organizacije civilne družbe in socialni partnerji na nacionalni ravni in ravni EU niso dovolj vključili v postopek semestra EU, države članice niso v celoti prevzele odgovornosti za reforme ter niso bile oblikovane vključujoče, socialne in trajnostne rešitve, zaradi česar se je zmanjšalo zaupanje državljanov v projekt EU;

Y.

ker so za določanje plač pristojne države članice;

1.

pozdravlja celosten pristop Komisije k rasti, ki temelji na treh glavnih stebrih: naložbenem načrtu za Evropo, strukturnih reformah in fiskalni odgovornosti; se zavzema za ambiciozno, ekspanzivno ekonomsko in fiskalno politiko v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast, s katero bi spodbudili pametno, trajnostno in vključujočo rast ter zagotovili ustvarjanje boljših in trajnostnih delovnih mest; poudarja, da je solidarnost temeljna vrednota, na kateri je zgrajena Evropska unija; poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja držav članic s pripravo konkretnih priporočil, ki bodo koristna zanje in za EU kot celoto, tako da ne bodo izvajale samo fiskalne konsolidacije, temveč tudi socialno uravnotežene ter gospodarsko učinkovite in vzdržne strukturne reforme; poudarja, da nizka inflacija že povečuje realne obrestne mere ter realni javni in zasebni dolg, kar skupaj z visoko dolgotrajno brezposelnostjo mladih znižuje rast in povečuje revščino;

2.

se zaveda povezave med fiskalno odgovornostjo ter potrebnim spodbujanjem naložb in strukturnih reform v državah članicah v okviru Pakta za stabilnost in rast; v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“; poziva partnerje, naj pri izvajanju reform uporabijo prožnost, ki jo že dovoljujejo pravila in sporazumi, če bi se države članice soočile s čezmernimi makroekonomskimi neravnotežji, ter tako zagotovijo, da bo fiskalna odgovornost v skladu z gospodarsko rastjo, ustvarjanjem delovnih mest in socialno državo;

3.

opozarja, da so v državah članicah potrebne strukturne reforme; se zaveda, da so države članice, ki so izvedle reforme, uspešne pri ponovnem doseganju konkurenčnosti na svetovnem trgu, vendar opozarja, da bi morale biti te reforme v skladu s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, pa tudi z ustvarjanjem dostojnih delovnih mest; meni, da se je treba pri doseganju teh ciljev osredotočiti tudi na reforme na področjih digitalnega enotnega trga, energetske unije in fiskalnih reform; meni, da bi morali pri uveljavljanju reform na trgu dela uvesti tudi prožnost in varnost, ki sta potrebni za odpravo razdrobljenosti in zagotovitev dostojnih plač;

4.

pozdravlja, da so v novem naboru politik poleg prejšnjih prednostnih nalog fiskalne konsolidacije in strukturnih reform tudi naložbe; vseeno meni, da bi morali v letnem pregledu rasti večjo pozornost nameniti skupnemu povpraševanju in njegovi povezavi z višanjem plač in socialnimi neenakostmi; poudarja, da glavna prednostna naloga v zvezi z zmanjšanjem makroekonomskih neravnotežij ne sme biti povečanje presežkov na tekočem računu, temveč višja stopnja rasti, naložb in zaposlenosti ter nižja stopnja revščine;

5.

je zaskrbljen, ker so se naložbe v EU v zadnjih letih močno zmanjšale in so zdaj blizu 20 % pod ravnjo pred krizo; opozarja, da je bil upad še večji v državah članicah na obrobju, kjer je bila fiskalna konsolidacija večja; ponovno poudarja zaposlitveni potencial zelenega gospodarstva, ki bi po ocenah Komisije lahko do leta 2020 ustvarilo 5 milijonov delovnih mest samo v sektorju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, pod pogojem, da bodo uvedene ambiciozne podnebne in energetske politike; poziva države članice, naj v teh sektorjih zagotovijo zadosten obseg naložb in predvidijo, katero znanje in spretnosti delavcev bodo potrebni v prihodnosti;

6.

pozdravlja, da so eden izmed treh glavnih stebrov strategije Komisije za leto 2015 naložbe, ter poziva k takojšnjemu izvajanju njenega načrta; je seznanjen s tem, da se prispevki držav članic v Evropski sklad za strateške naložbe ne bodo upoštevali pri določanju fiskalnih prilagoditev tako v okviru preventivnega kot korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast;

7.

meni, da je treba tri glavne stebre strategije Komisije za leto 2015 izvajati skupaj, da bi spodbudili odgovorno vlaganje v tista področja, ki imajo dejanski učinek na rast in ustvarjanje delovnih mest, kot so digitalno gospodarstvo, zeleni sektorji in zdravstvo;

8.

je seznanjen s tem, da bo Evropski sklad za strateške naložbe temeljil na obstoječih virih EU in ne bo pridobival javnega „svežega“ denarja, razen dodatnih 5 milijard EUR od Evropske investicijske banke; opozarja na nevarnost, da sredstva sklada ne bodo zadostovala in da temeljijo na pretirano optimističnih predpostavkah glede verjetnosti, da bo sklad pridobil večino potrebnih sredstev od zasebnih vlagateljev; poziva Evropsko investicijsko banko, naj razmisli o možnosti, da se od povsem komercialnega bančništva usmeri v model ocenjevanja projektnega tveganja na podlagi vnaprej opredeljenih meril in preglednosti; poziva Komisijo, naj preuči načine za uporabo proračuna EU in drugih, novih virov, da bi zagotovila uspešnost sklada;

9.

poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj ocenita učinke gospodarske krize na bančni sistem in končne prejemnike finančnih sredstev te banke, zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja, sektor socialne ekonomije ter javne družbe;

10.

poudarja dejstvo, da se mora Evropski sklad za strateške naložbe osredotočiti na ustvarjanje novih naložb na področjih, kjer je zanimanje vlagateljev šibko, in ne na nadomestne naložbe, ki bi bile proizvedene drugje (izrivanje), ali na visoko donosne naložbe, do katerih bi v vsakem primeru prišlo (mrtve izgube); poziva Komisijo, naj vključi in spodbuja socialne naložbe, ki ne le ustvarjajo finančne donose, ampak spodbujajo pozitivne socialne učinke prelivanja, kot so naložbe v človeški kapital ali naložbe, ki imajo velik vpliv na ustvarjanje boljših in trajnostnih delovnih mest ali socialno vključenost in zmanjševanje revščine, na primer v sisteme socialnega varstva in socialne storitve ali v socialno gospodarstvo; ponovno poziva k izvajanju svežnja o socialnih naložbah;

11.

poziva Komisijo, naj zagotovi naložbe v gospodarsko šibkejših regijah z visoko stopnjo brezposelnosti in v mala in srednja podjetja v teh regijah, saj je njihov dostop do financiranja zelo omejen; tako bi imela ta prizadevanja pomemben učinek tam, kjer so najbolj potrebna, pri odločitvah pa bi bilo treba upoštevati ekonomske značilnosti naložb; se strinja z mnenjem Komisije glede potrebe po usposobljeni delovni sili v rastočih sektorjih, kot so digitalno gospodarstvo, zeleni sektorji in zdravstvo;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo posebne okrepljene mehanizme za izvajanje naložbenih programov v najbolj oddaljenih regijah, v katerih zaradi njihove oddaljenosti, geografske razdrobljenosti, krhkih gospodarstev in naravnih omejitev prihaja do velikih neenakosti pri dostopu do zaposlitvenih priložnosti, blaga in storitev;

13.

poziva Komisijo, naj pri oblikovanju evropskega naložbenega načrta upošteva regije, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, zlasti kar zadeva dostop do širokopasovne povezave;

14.

poziva Komisijo, naj temeljito pregleda in izboljša pobudo za projektne obveznice EU-EIB, ki je bila uvedena kot pilotni projekt leta 2012, da bi zaključili evropski naložbeni načrt in mu namenili večjo vlogo pri spodbujanju zaposlovanja; v zvezi s tem poziva tudi k podrobnemu pregledu obveznic s socialnim učinkom, vključenih v sveženj za socialne naložbe;

15.

ugotavlja, da je evropski naložbeni načrt nujno dopolnilo prizadevanjem za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, ki jih je treba podpreti z zasebnimi in javnimi sredstvi, da bi dosegli želeni učinek; pozdravlja, da se v letnem pregledu rasti 2015 države s fiskalnim manevrskim prostorom še naprej poziva, naj si bolj prizadevajo ta prostor uporabiti kot sredstvo za spodbujanje evropskega povpraševanja in naložb;

16.

pozdravlja večjo hitrost fiskalne konsolidacije in uvedbo novih krovnih ciljev, ki se bolj osredotočajo na strukturne kot ciklične primanjkljaje in bi morali pozitivno vplivati na zaposlovanje in trajnostno rast; vendar ugotavlja, da je obseg fiskalnih multiplikatorjev kljub temu v sedanjih razmerah še vedno zelo velik in da bo to imelo negativen vpliv na gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest ter na vzdržnost sistemov socialnega varstva; poziva Komisijo, naj olajša čim boljšo uporabo prožnosti v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast;

17.

poziva k oblikovanju evropskega okvira, da bi zagotovili, da bodo imele vse naložbe v okviru evropskega naložbenega načrta občuten vpliv na spodbujanje trajnostne rasti, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in spodbujanje socialnega napredka; poziva Komisijo, naj spremlja in nadzoruje naložbe v okviru načrta, poleg tega pa naj pregleda in izmeri realni gospodarski in socialni učinka naložb; poziva Komisijo, naj v strokovni odbor novo ustanovljenega Evropskega sklada za strateške naložbe, ki bo odobril projekte, ki bodo financirani, vključi strokovnjake s področja socialnih politik;

18.

poudarja, kako pomembno je, da je znotraj obstoječega Pakta za stabilnost in rast možno uporabiti prožnost, da bi zagotovili manevrski prostor za socialne naložbe, zlasti socialne naložbe v ljudi, ter slednjim omogočili pridobitev potrebnih znanj in spretnosti ter oblikovali pogoje v podporo njihovi produktivni in izpolnjujoči udeležbi v gospodarstvu in družbi skozi vse življenje; v zvezi s tem poudarja potencialno vlogo socialnega gospodarstva pri oblikovanju trajnostnih, vključujočih in kakovostnih delovnih mest;

19.

opozarja, da so mala in srednja podjetja ključna za ustvarjanje delovnih mest v EU, vendar se kljub temu še naprej soočajo z velikimi težavami pri dostopu do financiranja, zaskrbljujoča pa je tudi njihova prekomerna zadolženost; zato pozdravlja nova priporočila Komisije o dostopu malih in srednjih podjetij do financiranja, ki vključuje nov pristop k plačilni nesposobnosti in poslovnemu neuspehu; poziva k nadaljnjim prizadevanjem držav članic za izboljšanje shem prestrukturiranja dolga v ta namen; poziva Komisijo, naj po potrebi na nacionalni ravni podpre izvajanje načel, ki jih je določila v priporočilu z dne 12. marca 2014 v okviru priporočil za posamezne države; poudarja, da imajo podjetništvo žensk ter mala in srednja podjetja več težav pri dostopanju do financiranja; poziva Komisijo, naj preuči vzroke za te razmere in predlaga ukrepe, s katerimi bi jih odpravili;

20.

poudarja, da je treba v Evropski uniji ustvariti kulturo podjetništva z zmanjšanjem ovir za samozaposlitev in ustanovitev podjetja; opozarja, da bi to lahko podprli s pametno kombinacijo finančne podpore, kot so os mikrofinanciranja in socialnega podjetništva znotraj programa za zaposlovanje in socialne inovacije, ali z rešitvami enotnih vstopnih točk v javni upravi za registracijo novih podjetij;

21.

je zaskrbljen, da finančna razdrobljenost euroobmočja ponekod ogroža rast in vzdržnost malih in srednjih podjetij; poziva, naj se ponovno vzpostavi posojilna zmogljivost gospodarstvu, ki bo malim in srednjim podjetjem omogočila naložbe in ustvarjanje delovnih mest, poleg tega pa naj se olajša dostop do podjetništva, malim in srednjim podjetjem pa dostop do programov, kot sta Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) in Obzorje 2020;

22.

poziva države članice, naj odpravijo nepotrebne upravne obremenitve in birokracijo za samozaposlene, mikropodjetja ter mala in srednja podjetja in olajšajo pogoje za ustanovitev zagonskih podjetij;

23.

pozdravlja skupno shemo Komisije in Evropske investicijske banke za posojila malim in srednjim podjetjem, ki uporablja strukturne sklade, da bi racionalizirali naložbe v ta podjetja in s tem spodbudili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; poziva ECB, naj dopolni te ukrepe politike in preuči načine za nakup sredstev malih in srednjih podjetij ter podpre njihov razvoj v okviru programov kvantitativnega sproščanja na podlagi dobrih praks v drugih gospodarskih regijah ali da je porok za vire financiranja malih in srednjih podjetij, ki v številnih državah članicah predstavljajo 80 % zaposlenih;

24.

je seznanjen z razširjenim programom nakupa vrednostnih papirjev, ki ga je uvedla ECB in ki je ponovno namenjen bančnemu sistemu; zato poziva ECB, naj optimizira svoj potencial, da bi izboljšala stanje realnega gospodarstva in mu zagotovila posojila, da bi v EU okrepili rast in se spopadli z brezposelnostjo;

25.

pozdravlja ukrepe, ki jih je napovedala Komisija za spodbujanje novih delovnih mest v malih in srednjih podjetjih z odpiranjem alternativnih možnosti za bančna posojila ter za izboljšanje regulativnega in fiskalnega okvira, da bi spodbudili dolgoročne naložbe v ta podjetja; poziva k takojšnji izvedbi teh ukrepov; Komisijo poziva tudi, naj podpre projekte manjšega obsega; poziva Komisijo in države članice, naj razmisli o finančnih zadrugah za financiranje malih in srednjih podjetij (kreditne zadruge) kot alternativnih instrumentih financiranja in naj tem podjetjem omogoči boljši dostop do javnih naročil in financiranja na ravni EU in nacionalni ravni;

26.

poudarja pomen posredniških organov, povezanih z malimi in srednjimi podjetji, kot so gospodarske zbornice, ki so gonilna sila z multiplikacijskim učinkom pri izvajanju politik EU, povezanih s temi podjetji, ter poziva Komisijo, naj z njimi vzpostavi partnerski dialog o tem, kako bi lahko bolje izvajali te politike, da bi spodbudili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

27.

poudarja, da imajo politike, usmerjene v rast in delovna mesta, različne teritorialne učinke, ki so odvisni od posebnih okoliščin v posameznih regijah EU, in da se od začetka krize regionalne razlike povečujejo; poudarja, da bi morala priporočila za posamezne države upoštevati teritorialne razlike v državah članicah, da bi spodbudili rast in delovna mesta ter obenem ohranili teritorialno kohezijo;

28.

meni, da imajo ukrepi kohezijske politike ključno vlogo pri zmanjševanju notranjih konkurenčnih neskladij in strukturnih neravnovesij v regijah, ki to najbolj potrebujejo; poziva Komisijo, naj preuči ustrezne rešitve za tiste države članice, ki so kljub soočanju z zelo visoko brezposelnostjo obvezane vrniti sredstva EU zaradi težav s sofinanciranjem; poziva Komisijo, naj premisli o predhodnem financiranju, da bi te države članice sredstva za obdobje 2014–2020 lažje v celoti uporabile v tem obdobju, pri tem pa naj zagotovi dosledno spoštovanje načela proračunske odgovornosti;

29.

poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe v boju proti davčnemu dampingu, davčnim goljufijam in utaji davkov, poleg tega pa se zavzema za sprejetje ambicioznega davka na finančne transakcije na ravni Sveta;

30.

je trdno prepričan, da se sredstva EU, zlasti sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada, ne bi smela uporabljati za subvencioniranje nacionalnih pristopov, temveč za zagotavljanje dodatne podpore na način, ki dopolnjuje in krepi nacionalne programe v skladu z odločitvijo držav članice;

31.

poziva Komisijo, države članice in regije, naj zagotovijo popolno porabo sredstev EU za obdobje 2007–2013 ter natančno uskladijo Evropski socialni sklad in druge evropske strukturne sklade s strategijo Evropa 2020; poziva Komisijo, naj dosledno spremlja 20 % sredstev iz Evropskega socialnega sklada, ki so bila dodeljena za boj proti revščini; poziva Komisijo, naj v naslednji letni pregled rasti in v priporočila za posamezne države članice vključi poglavje, namenjeno izvajanju Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim;

32.

poziva Komisijo, naj razvije strukturne reforme na energetskih trgih, da bi oblikovali trdno energetsko unijo, ki bo manj odvisna od zunanjih virov, in diverzificirali vire oskrbe (na primer, alžirski plin);

33.

ugotavlja, da so lahko odločilni naložbeni načrti za trajnostno rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest uspešni le, če jih bodo spremljale nacionalne reforme, ki bodo zvišale stopnjo kakovostne delovne aktivnosti, povečale aktivnost in produktivnost, razvile človeški kapital v vseh starostnih skupinah, tudi v najbolj ranljivih, ter podprle močne sisteme socialnih storitev in socialnega varstva; opozarja, da je odločitev Parlamenta in Sveta o krepitvi sodelovanja znotraj mreže javnih zavodov za zaposlovanje ključni element za izboljšanje trgov dela; meni, da bi morali s strukturnimi reformami trga dela uvesti ukrepe za notranjo prožnost, usmerjene v ohranjanje zaposlitev v času gospodarskih motenj, zagotoviti kakovost delovnih mest in varnost pri prehodu med zaposlitvami ter programe nadomestil za primer brezposelnosti, ki bi bili osnovani na realnih zahtevah za uveljavljanje te pravice, pa tudi ustrezno podporo za brezposelne delavce, povezano s politikami ponovnega vključevanja;

34.

poziva Komisijo in države članice, naj preučijo inovativne načine za spodbujanje naložb v EU; opozarja na nedavne selitve proizvodnje in storitev podjetij nazaj v EU ter na možnosti, ki jih to prinaša pri odpiranju delovnih mest, zlasti za mlade; meni, da imajo gospodarstva EU edinstveno priložnost, da še pospešijo ta trend selitve delovnih mest nazaj v Evropo;

35.

poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo politike, prilagojene za podporo kakovostnega zaposlovanja za dolgotrajno brezposelne, starejše brezposelne, ženske in druge prednostne skupine, ki jih je kriza posebej močno prizadela, kot so priseljenci ali invalidi, vključno z ukrepi za spodbujanje protidiskriminacijskih politik na delovnem mestu, ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, vseživljenjskega učenja in usposabljanja ter boja proti nizki stopnji izobraženosti znotraj nekaterih od naštetih skupin, od katerih številnim grozi socialna izključenost; poziva, naj se v priporočilih za posamezne države sistematično obravnava zmanjševanje razlike v plačah in pokojninah med spoloma; poziva Komisijo, naj od vsake države članice zahteva, da predloži nacionalni načrt za delovna mesta, namenjen ustvarjanju delovnih mest, o katerem so se države članice dogovorile na zasedanju Sveta spomladi 2012;

36.

poziva Komisijo, naj uvede novo pobudo, namenjeno spodbujanju zaposlitvenih priložnosti za Rome v državah članicah, ki bo vključevala ukrepe za izboljšanje znanj in spretnosti ter usposobljenosti ter za boj proti diskriminaciji, kot tudi spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, na primer s samozaposlovanjem in podjetništvom ter z uporabo inovativnih finančnih instrumentov;

37.

poziva države članice, naj med prednostne naloge uvrstijo zmanjševanje razlik med spoloma na področju zaposlovanja, zlasti z odpravljanjem te razlike pri plačah in izvajanjem ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, med drugim tudi s povečanjem dostopnosti otroškega varstva;

38.

obžaluje, da evropski semester ni bil zadostno usklajen s strategijo Evropa 2020; poziva Komisijo in države članice, naj gospodarske ukrepe, ki se izvajajo v okviru evropskega semestra, uskladijo s socialnimi in zaposlitvenimi cilji strategije Evropa 2020 in socialnimi načeli iz Pogodb; poziva k odločnejšim prizadevanjem za usmerjanje in usklajevanje politik EU za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanje boljših in trajnostnih delovnih mest; poziva Komisijo, naj brez odlašanja predstavi vmesni pregled strategije Evropa 2020 in pri tem upošteva nujno potrebo po večjem napredku pri zmanjševanju revščine in doseganju drugih socialnih ciljev ter potrebo po večjem dejanskem vključevanju deležnikov;

39.

meni, da se EU zaradi naraščajoče mednarodne konkurence, ki jo pogojuje vedno bolj usposobljena delovna sila, sooča z velikim pomanjkanjem potrebnih znanj in spretnosti ter neusklajenostjo med ponudbo znanj in spretnosti in povpraševanjem po njih, kar zavira gospodarsko rast; meni, da se morajo države članice, če želijo imeti realno možnost za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja, osredotočiti na oblikovanje ustreznega okolja za ustvarjanje delovnih mest;

40.

ponovno poziva Svet, Komisijo in države članice, naj v okvir strategije Evropa 2020 vključijo steber za obravnavo razlik med spoloma;

41.

opozarja, da se strategija za obnovitev konkurenčnosti ne bi smela osredotočati le na stroške dela, temveč tudi na povečanje produktivnosti z vlaganji v človeški kapital in strukturnimi reformami;

42.

poziva države članice, naj povečajo naložbe v človeški kapital na raven pred krizo, zlasti da bi mladim olajšale prehod iz izobraževanja v zaposlitev, ter naj vlagajo v poklicno usposabljanje in programe vseživljenjskega učenja;

43.

pozdravlja dejstvo, da Komisija v letnem pregledu rasti za leto 2015 poziva države članice, naj zaščitijo ali spodbujajo dolgoročne naložbe v izobraževanje, raziskave in inovacije; vendar ugotavlja, da države članice z že tako omejenimi proračuni nimajo zadostnih sredstev za uresničitev tega cilja;

44.

poudarja, da so v nekaterih državah v sedanjih razmerah članicah pomembne aktivne politike trga dela; poziva te države članice, naj povečajo doseg in učinkovitost aktivnih politik trga dela;

45.

poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo visoki stopnji brezposelnosti med prikrajšanimi skupinami ter naj prednostno obravnavajo dostop do trga dela in vključevanje nanj ter vsesplošno uporabo politik dostopa in vključevanja, saj je zaposlitev bistvena za uspešno vključevanje;

46.

opozarja, da so dostojne plače pomembne ne le za socialno kohezijo, ampak tudi za ohranjanje močnega okrevanja in produktivnega gospodarstva; poziva Komisijo, naj preuči učinek uvajanja minimalnih plač v državah članicah, zlasti kar zadeva zmanjševanje neenakosti v plačah; poziva Komisijo, naj organizira konferenco o evropskem okviru za minimalne plače;

47.

je zaskrbljen, ker se z reformami trga dela v številnih državah članicah ni zmanjšal delež prekarnih delovnih mest; opaža, da je bilo 50 % delovnih mest, ustvarjenih leta 2014, začasnih delovnih mest; ugotavlja, da Komisija meni, da revščina zaposlenih še vedno obstaja in da za 50 % vseh iskalcev zaposlitve zaposlitev ne zadošča za izhod iz revščine, niti ne povečuje produktivnosti; poziva države članice, naj postane kakovost delovnih mest prednostna naloga in naj obravnavajo segmentacijo trga dela; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo reforme trga dela namenjene spodbujanju ustvarjanja boljše in trajne zaposlitve, pa tudi zmanjševanju segmentacije, boljši vključenosti ranljivih skupin na trg dela, spodbujanju enakosti med spoloma, zmanjševanju revščine zaposlenih in zagotavljanju ustrezne socialne zaščite za vse delavce, tudi samozaposlene;

48.

meni, da lahko države članice ustvarjajo delovna mesta samo, če to trg omogoča, če se lahko zanesejo na kvalificirano delovno silo, če so trgi dela dovolj prožni, če so stroški dela in plače usklajeni s produktivnostjo, če sistemi socialne zaščite povečujejo privlačnost dela in če je ureditev sorazmerna in podprta z dokazi;

49.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za odpravo socialnega dampinga v EU, ki močno škoduje delavcem in sistemom socialnega varstva v državah članicah; prav tako poziva k vključevanju socialnih partnerjev v ta prizadevanja na vseh ravneh;

50.

pozdravlja pobudo o evropski platformi za neprijavljeno delo; ponovno poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imele osebe s prekarnimi pogodbami ali samozaposlene osebe osnoven nabor pravic in ustrezno socialno zaščito, zlasti glede usklajevanja družinskega in poklicnega življenja; poziva Komisijo, naj usmeri prizadevanja v reševanje dodatnih težav, ki nastajajo zaradi neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom, začasnega zaposlovanja in navideznega samozaposlovanja;

51.

obžaluje, da kakovost ali trajnost ustvarjenih delovnih mest skorajda nista omenjeni, zlasti kar zadeva zaposlovanje žensk, ki so nadpovprečno zastopane pri delu s krajšim delovnim časom zaradi težav pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

52.

meni, da je doseganje ciljev ponovne industrializacije bistveno za konkurenčnost EU in da bi lahko s ponovnim zagonom resnične evropske industrijske politike spodbudili rast in ustvarjanje novih visoko kakovostnih delovnih mest;

53.

obžaluje, da pri sklicevanju na stopnjo brezposelnosti niso ustrezno upoštevani drugi dejavniki, kot so vse večje stopnje neaktivnih oseb, mobilnosti in migracij;

54.

pozdravlja zmanjšanje stopnje brezposelnosti mladih, vendar poudarja, da je še vedno na skrb zbujajoči ravni in da ni nujno, da to zmanjšanje temelji na neto ustvarjenih delovnih mestih: poudarja, da sta se negotovost delovnih mest in podzaposlenost tudi povečala in da 43 % mladih dela v prekarnih pogojih, na podlagi neprostovoljnih pogodb s skrajšanim delovnim časom ali kot lažni samozaposleni;

55.

poziva Komisijo, naj predlaga evropski okvir za uvedbo minimalnih standardov za izvajanje jamstev za mlade in konkretne ukrepe za ozaveščanje javnosti; poziva države članice, naj učinkovito porabijo razpoložljivi proračun, nemudoma začnejo izvajati jamstva za mlade ter zagotovijo, da bodo z njimi dosegle tudi mlade, ki prihajajo iz prikrajšanega socialnega okolja; poziva k določitvi ustreznega proračuna v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira v skladu s priporočili Mednarodne organizacije dela; ugotavlja, da je Mednarodna organizacija dela ocenila, da je za rešitev problema brezposelnosti mladih potrebnih 21 milijard EUR;

56.

poziva Komisijo, naj preseže priporočilo Sveta iz marca 2014 o kakovostnem okviru za pripravništva in naj predlaga nov kakovostni okvir, da bi preprečila diskriminacijo in izkoriščanje mladih delavcev;

57.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo trgi dela bolj vključujoči za tiste, ki imajo družinske obveznosti, kot so vzgoja otrok in skrb za družinske člane, ki potrebujejo nego; zato poziva k ukrepom za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v okviru reform trga dela, ki jih spodbuja evropski semester;

58.

ponovno poziva države članice, naj vlagajo v priložnosti za vseživljenjsko učenje, poklicno usposabljanje in usposabljanje na delovnem mestu; poziva k oceni nacionalnih sistemov za vseživljenjsko učenje v okviru strategij evropskega semestra za reformo trga dela;

59.

poudarja, da po navedbah Komisije kljub visokim stopnjam brezposelnosti obstaja v EU dva milijona prostih delovnih mest in da je v letu 2013 le 3,3 % delovno aktivnega prebivalstva delalo v drugi državi članici, kar kaže na nizko raven mobilnosti v primerjavi z ZDA in Japonsko; opozarja, da se lahko razlike v stopnjah mobilnosti delovne sile – ki lahko v primeru držav članic, ki jih je najbolj prizadela kriza, znaša do 10 odstotnih točk – premostijo tudi z uporabo orodja platforme EURES; izraža stalno podporo načelu prostega gibanja;

60.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno delovanje javnih zavodov za zaposlovanje, da bi olajšale in spodbudile iskanje dela v tujini;

61.

zaradi števila delavcev, zlasti mladih, ki zdaj zapuščajo svoje matične države in iščejo zaposlitvene priložnosti v drugih državah članicah, je treba nujno oblikovati ustrezne ukrepe za zagotovitev, da noben delavec ne ostane brez socialne zaščite in delavskih pravic; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj dodatno izboljšajo mobilnost delovne sile v EU z instrumenti, kot je EURES, pri tem pa spoštujejo načelo enake obravnave ter zaščitijo plače in socialne standarde; poziva vse države članice, naj uvedejo socialno politiko in politiko zaposlovanja, ki bo zagotavljala enake pravice in enako plačilo na istem kraju dela, v skladu z načeli, na katerih temelji svobodno gibanje delavcev, zlasti z vidika enakosti med spoloma;

62.

opozarja na cilje EU na področju spolov, in sicer na uresničitev 75-odstotne zaposlenosti žensk in moških do leta 2020 ter zmanjšanje oseb, ki so revni ali jim grozi revščina, za 20 milijonov;

63.

poziva Komisijo, naj predloži predlog o starševskem dopustu, ki bo zagotavljal enake delovne pogoje za ženske in moške, tudi zaradi tega, ker se prebivalstvo v EU hitro stara, kar ogroža zmogljivost držav članic v prihodnosti, da bi ohranile nujne socialne storitve; poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo več politik, ki bodo prispevale k evropski demografski rasti, tako da bodo spodbudile bodisi rodnost bodisi priseljevanje;

64.

obžaluje, da so varčevalni ukrepi, ki jih je naložila EU in so bili namenjeni ponovni vzpostavitvi zaupanja vlagateljev, poslabšali zaposlitvene in socialne pogoje ter privedli do višje stopnje brezposelnosti, revščine in neenakosti;

65.

poziva države članice, naj na vseh ravneh izboljšajo sodelovanje med podjetji in izobraževalnim sektorjem;

66.

ponovno opozarja na socialno-ekonomske izzive, s katerimi se sooča Unija, zlasti v nekaterih državah članicah, ter na tveganja za njeno trajnost in potencial stabilne rasti, ki jih predstavlja preobrat v regionalni konvergenci; opozarja, da je več kot 122 milijonov državljanov EU na pragu revščine ali socialne izključenosti, vključno z revščino zaposlenih in revščino otrok; poudarja, da po trenutnih ocenah 19 % otrok v EU grozi revščina, in vztraja, da so te stopnje nesprejemljive in jih je treba nemudoma zmanjšati; poziva Komisijo, naj še naprej razvija socialno razsežnost v EU; je seznanjen s prizadevanji Komisije na področju socialnega stebra ekonomske in monetarne unije, kot del procesa vključevanja socialne razsežnosti v sedanjo strukturo mehanizmov gospodarskega upravljanja; jo poziva, naj nadaljuje s temi prizadevanji, da bi napredovala pri uresničevanju strategije Evropa 2020;

67.

obžaluje, da ni kazalnikov in jasnih opredelitev absolutne revščine, s katero se spopadajo številne države EU;

68.

spominja Komisijo, da morata biti v skladu s členom 9 PDEU v vseh politikah EU upoštevani zaposlitvena in socialna politika za spodbujanje evropskega socialnega reda; poziva Komisijo, naj izpolni svojo obveznost, da evropski semester poveže s cilji strategije Evropa 2020;

69.

poudarja, da so socialna zaščita in socialna politika, zlasti nadomestila za brezposelnost, minimalna dohodkovna podpora in progresivno obdavčevanje, prvotno prispevali k zmanjšanju globine recesije in stabilizirali trge dela in potrošnjo; vendar poudarja, da so tiste članice ekonomske in monetarne unije, ki so imele negativne gospodarske šoke, socialne stabilizatorje pogosto uporabljale kot prilagoditvene dejavnike; poudarja, da so socialna zaščita in socialne politike v pristojnosti držav članic;

70.

ugotavlja, da je Komisija v svojem letnem poročilu o zaposlovanju in socialnih razmerah v EU za leto 2013 poudarila pomen izdatkov za socialno zaščito kot varstvo pred socialnimi tveganji; opozarja na pomen avtomatskih stabilizatorjev pri obravnavi asimetričnih šokov, preprečevanju pretiranega izčrpanja nacionalnih sistemov socialne varnosti in s tem krepitve trajnosti ekonomske in monetarne unije kot celote; poziva Komisijo, naj v svoja priporočila za posamezne države vključi pomen ohranjanja močnih avtomatskih stabilizatorjev v državah članicah zaradi njihove izjemne vloge pri ohranjanju socialne kohezije in spodbujanju notranjega povpraševanja in ekonomske rasti; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi zeleno knjigo o avtomatskih stabilizatorjih v euroobmočju;

71.

je seznanjen s ciljem Komisije, da bi naredila zakonodajo EU lažjo, enostavnejšo in cenejšo v korist državljanom in podjetjem; poudarja, da odprava regulativnih ovir ne bi smela ogroziti evropskega socialnega pravnega reda na področjih, kot so varnost in zdravje pri delu, obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi, temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in Evropske socialne listine, ter bi morala spoštovati avtonomijo socialnih partnerjev, kot je zapisano v Pogodbi; poziva Komisijo k verodostojnim prizadevanjem za zagotovitev zaščite nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile;

72.

pozdravlja dejstvo, da skupno poročilo o zaposlovanju, priloženo letnemu pregledu rasti, vključuje pregled dosežkov politik zaposlovanja in socialnih politik; poziva Komisijo, naj preuči, ali ti kazalniki zadostujejo za izvedbo temeljite analize socialno-ekonomskih razmer v državah članicah; poudarja, kako pomembno je razumevanje dinamike in posledic sprememb v prihodkih gospodinjstev ter vse večji neenakosti pri prihodkih; obžaluje, da so številni podatki, predstavljeni v letošnjem pregledu, zastareli; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju politike v bolj upošteva ta pregled; poziva k podrobnemu pregledu odločitev držav članic na različnih področjih politike in zadevnih rezultatov; poziva Komisijo, naj oceni in izboljša področje uporabe in učinkovitost pregleda za zagotovitev, da se ga v celoti upošteva pri oblikovanju priporočil za posamezne države;

73.

poudarja, da bi morala biti vprašanja, povezana z zaposlovanjem in socialnimi vidiki, v postopku evropskega semestra enakovredna makroekonomskim vprašanjem;

74.

poziva k opredelitvi velikih makroekonomskih in makrosocialnih neravnotežij v EU in med gospodarstvi euroobmočja ter oblikovanju priporočil za posamezno državo v okviru evropskega semestra na podlagi te opredelitve, vključno s koraki za zbliževanje delovnih in socialnih standardov;

75.

obžaluje, da letni pregled rasti in skupno poročilo o zaposlovanju ne vsebujeta nobenega ukrepa ali političnega okvira, namenjenega doseganju cilja iz strategije Evropa 2020 glede zmanjšanja revščine; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo ta cilj bolje odražal v evropskem semestru;

76.

poudarja, da je treba izvrševati socialni pravni red, horizontalne socialne klavzule in protokol o storitvah splošnega pomena;

77.

pozdravlja poziv predsednika Evropske komisije, naj države članice uvedejo minimalno plačo, da bi zmanjšali revščino v EU; poziva Komisijo, naj predlaga pobudo za spodbujanje uvedbe minimalne plače v državah članicah; poudarja, da vsaka posamezna država članica odloča, ali bo določila raven minimalne plače, in da bi ta morala ustrezati specifičnim socialno-ekonomskim razmeram v tej državi članici;

78.

obžaluje dejstvo, da pristop Komisije, namenjen odpravljanju neenakosti med spoloma, obravnava usklajevanje poklicnega in družinskega življenja predvsem kot žensko vprašanje; ugotavlja, da so ukrepi za spodbujanje tovrstnega usklajevanja, tako pri moških kot pri ženskah, bistveni za ustvarjanje delovnih mest in neposredno vplivajo na kakovost ustvarjenih delovnih mest; ugotavlja, da je dostop do cenovno sprejemljivih in kakovostih storitev otroškega varstva še vedno velika ovira za to usklajevanje, in zato poziva Komisijo, naj pri analizi pregleda ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov upošteva tudi ta kazalnik;

79.

poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami in se nemudoma spoprime s skrb zbujajočim širjenjem revščine otrok v EU z dolgoročnimi in celostnimi ukrepi, ki bodo temeljili na primerih dobre prakse v nekaterih državah članicah, zlasti s povečanjem državne pomoči za prehrano v šolah; prav tako naj izvaja svoje priporočilo, ki temelji na treh stebrih, iz svežnja o socialnih naložbah „Vlaganje v otroke“;

80.

poudarja, da so nove oblike revščine, ki so še hujše zaradi dolžniške krize – kot so revščina zaposlenih, ki zaostruje težave v zvezi z npr. odplačevanjem hipotek, ali visoke cene osnovnih proizvodov, ki povzročajo energetsko revščino –, privedle do povečanja števila deložacij, sodnih razglasitev zapadlosti hipoteke in brezdomcev; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo celostne politike s poudarkom na socialnih in cenovno dostopnih stanovanjih, učinkovite preprečevalne politike za zmanjšanje števila deložacij ter politike, ki obravnavajo energetsko revščino in temeljijo na primerih dobre prakse v državah članicah, ter naj prenehajo s kazenskim pregonom brezdomcev, ki se izvaja v nekaterih državah članicah; poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme akcijski načrt EU za brezdomstvo, kot je že večkrat zahteval Parlament, k temu pa so pozvale tudi druge institucije EU, da bi državam članicam pomagali spopasti se z nujnim in vse bolj perečim problemom brezdomstva;

81.

poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo, ki bi državam članicam pomagala pri odpravljanju brezdomstva s celostnimi politikami in ustreznimi socialnimi naložbami;

82.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe za reševanje brezdomstva; poudarja, da ta skrajna oblika revščine in socialnega izključevanja krši temeljne pravice in je v porastu v veliki večini držav članic; poziva Komisijo, naj predlaga konkretne mehanizme za spremljanje in podpiranje prizadevanj držav članic za spopad z brezdomstvom, kot je bilo pozvano v resolucijah z dne 14. septembra 2011 in 16. januarja 2014 o strategiji EU za brezdomstvo;

83.

poziva Komisijo, naj oceni, ali je v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira mogoče povečati sredstva Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim;

84.

poziva k cenovno dostopnim in kakovostnim javnim storitvam na področju otroškega varstva in nege vzdrževanih oseb, ki bodo zlasti ženskam omogočile vrnitev na delo ter olajšale usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

85.

spominja Komisijo, da morajo za zagotovitev vzdržnosti, varnosti in ustreznosti pokojnin reforme pokojninskih sistemov spremljati politike, ki: ustvarjajo možnosti zaposlovanja za starejše in mlade delavce, da bi prispevali k vzdržnemu pokojninskemu sistemu; omejujejo spodbude za sheme predčasnega upokojevanja in druge možnosti za predčasen umik s trga dela, zagotavljajo nadomestilo za čas, porabljen za nego otrok ali vzdrževanih družinskih članov; ustvarjajo možnosti zaposlovanja za starejše delavce; zagotavljajo dostop do vseživljenjskega učenja za zaposlene in brezposelne vseh starosti; krepijo zdravo staranje na delovnem mestu ob upoštevanju fizičnih in psihosocialnih tveganj za zdravje in varnost; uvajajo politike davčnih ugodnosti, ki spodbujajo, da bi ljudje podaljšali svojo delovno dobo; in spodbujajo aktivno zdravo staranje; poudarja, da je za uspešnost pokojninskih reform potrebna nacionalna politična in socialna kohezija ter da jih je treba oblikovati v pogajanjih s socialnimi partnerji ter predstavniki mlajše in starejše generacije, ki sta skupini prebivalstva, ki jih reforme neposredno zadevajo; poziva države članice, naj v celoti upoštevajo stališče Parlamenta o zeleni in beli knjigi o pokojninah;

86.

je seznanjen s priporočilom Komisije za reformo sistemov zdravstvenega varstva, da bodo lahko izpolnjevali svoje cilje zagotavljanja splošnega dostopa do visokokakovostne zdravstvene oskrbe – vključno s cenovno sprejemljivim dostopom do zdravil, zlasti tistih, ki so življenjsko pomembna – in za zagotavljanje spoštovanja pravic zdravstvenega osebja; opaža, da zaradi krize nekatere države članice niso uspele zagotoviti celotnega kritja javnega zdravstva; poziva Komisijo, naj sprejme konkretna priporočila za ureditev teh razmer; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za reforme, da bi zagotovili, da kakovost in cenovna dostopnost zdravstvene infrastrukture nista ogroženi;

87.

je seznanjen s priznanjem Komisije, da imata sektor zdravstva in socialne oskrbe znaten potencial za rast in da gre za bistveni področji za naložbe v trajnostno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj v okviru strategije Evropa 2020 poroča o napredku pri oblikovanju pobud za naložbe v sektor zdravstva in socialne oskrbe v zvezi s kakovostnimi delovnimi mesti;

88.

poziva, naj se okrepijo in oblikujejo učinkoviti preventivni ukrepi na področju zdravja, kot je zdravo staranje v obdobju celega življenja, da bi izboljšali kakovost življenja ter hkrati zmanjšali stroške nacionalnih zdravstvenih sistemov za zdravljenja in zdravila, ki so potrebna v starejših letih;

89.

poudarja, da ima davčni primež večji vpliv na delavce z nizkimi dohodki in prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu in da je to še vedno problem; poziva Komisijo, naj upošteva davčno poročilo Mednarodnega denarnega sklada iz oktobra 2013, v katerem se opozarja, da obstajajo možnosti za boljše in bolj progresivno obdavčevanje;

90.

ugotavlja, da je pomembno zmanjšati obdavčitev dela, zlasti za slabo plačane in nizko kvalificirane delavce, dolgotrajno brezposelne ter druge ranljive skupine, ob zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih pokojninskih sistemov; poziva države članice, naj prenesejo davke z dela na potrošnjo, kapital in okoljske davke ter pri tem ustrezno upoštevajo morebitne prerazdelitvene učinke;

91.

izraža veliko zaskrbljenost zaradi omejene vloge, ki jo imajo Evropski parlament, nacionalni parlamenti ter socialni partnerji in organizacije civilne družbe pri oblikovanju, spremljanju in izvajanju gospodarskih in socialnih prednostnih nalog v evropskem semestru; ponovno poziva k okrepljeni in strukturirani udeležbi civilne družbe in socialnih partnerjev na ravni EU in nacionalni ravni, da bi izboljšali legitimnost postopka evropskega semestra z oblikovanjem konkretnih smernic;

92.

zahteva vključitev podnacionalnih parlamentov ter lokalnih in regionalnih organov v oblikovanje in izvajanje nacionalnih programov reform, tudi prek sistemov upravljanja na več ravneh;

93.

poziva Komisijo, naj v pripravo letnega pregleda rasti tesneje vključi socialne partnerje in naj na splošno uredi vlogo socialnih partnerjev v procesu evropskega semestra;

94.

ponovno poziva k sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma, ki bi Parlamentu omogočil, da sodeluje pri pripravi in odobritvi letnega pregleda rasti ter smernic za gospodarsko politiko in zaposlovanje;

95.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.