30.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/54

—

ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se državi dodeli status kandidatke za članstvo v EU, ter njegovih sklepov z dne 17. decembra 2013, ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije z dne 16. decembra 2014,

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu z dne 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav zahodnega Balkana k Uniji,

—

ob upoštevanju sklepov z enajstega srečanja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki je potekalo 23. julija 2014,

—

ob upoštevanju poročila o napredku, ki ga je pripravila Komisija (SWD(2014)0303), in njenega sporočila z dne 8. oktobra 2014 z naslovom „Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2014–2015“ (COM(2014)0700), pa tudi okvirnega strateškega dokumenta za obdobje (2014–2020), sprejetega dne 19. avgusta 2014,

—

ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 817 (1993) in št. 845 (1993),

—

ob upoštevanju sodbe Meddržavnega sodišča o izvajanju začasnega sporazuma z dne 13. septembra 1995,

—

ob upoštevanju mnenja Beneške komisije o sedmih spremembah ustave Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, sprejetega 10. in 11. oktobra 2014,

—

ob upoštevanju ugotovitev mednarodne misije za opazovanje volitev OVSE/ODIHR, ki je bila izvedena za predsedniške in predčasne parlamentarne volitve,

—

ob upoštevanju dvanajstega srečanja skupnega parlamentarnega odbora EU in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki je potekalo 26. in 27. novembra 2014,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij,

—

ob upoštevanju dela, ki ga je opravil Ivo Vajgl, stalni poročevalec za to državo v okviru Odbora za zunanje zadeve,

—

ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija že devet let med kandidatkami za pristop k EU in je najbolj napredovala pri usklajevanju s pravnim redom EU;

B.

ker je Komisija Svetu že šestkrat priporočila, naj začne pogajanja; ker se je država pripravljena pogajati z EU; ker je Evropski parlament zadnjih osem let stalno pozival k začetku pristopnih pogajanj s to državo in ker bi lahko nadaljnje prelaganje začetka pogajanj negativno vplivale na reformne procese v državi ter verodostojnost EU v regiji;

C.

ker je Svet zaradi nerešenega problema z Grčijo v zvezi z imenom blokiral začetek naslednje faze pristopnega procesa; ker dvostranska vprašanja ne bi smela ovirati pristopnih pogajanj z Evropsko unijo; ker utegne imeti prepočasen napredek v tem procesu neugodne posledice za regionalno stabilnost in tudi verodostojnost EU, saj se lahko demokratični standardi v državi poslabšajo;

D.

ker nadaljnja preložitev prispeva k vedno večjemu nezadovoljstvu makedonske javnosti glede zastoja procesa vključevanja v EU ter pomeni tveganje zaostritve domačih težav in notranjih napetosti;

E.

ker se bo vsaka (potencialna) država kandidatka ocenjevala glede na lastne dosežke, časovni načrt za pristop pa se bo določil glede na hitrost in kakovost potrebnih reform;

F.

ker bi bilo treba dvostranska vprašanja čim prej obravnavati v konstruktivnem duhu, ob tem pa upoštevati načela in vrednote Združenih narodov in EU;

G.

ker je parlamentarno delo oteženo, saj ni konstruktivnega dialoga med vlado in opozicijo, ki od volitev to delo bojkotira; ker je odgovornost tako vlade kot opozicije zagotoviti trajno politično sodelovanje, ki je bistvenega pomena za demokratični razvoj države in uresničevanje evropskega programa; ker je bilo poročanje medijev o volitvah pristransko, dejavnosti države in političnih strank pa niso bile strogo ločene;

H.

ker na dvanajstem srečanju skupnega parlamentarnega odbora ni bilo mogoče sprejeti skupnega priporočila; ker popolno delovanje tega odbora bistveno, da se zagotovi nadzor nad pristopnim procesom;

I.

ker so pravna država, svoboda medijev, regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi bistveni deli širitvenega procesa EU;

J.

ker korupcija in organizirani kriminal ostajata velik problem; ker sta svoboda izražanja in neodvisnost medijev še vedno ogroženi;

1.

že devetič zapored poziva Svet, naj brez odlašanja določi datum začetka pogajanj, da se ne izgubi zagona ter se spodbudijo reforme pravnega reda in okrepi proces demokratizacije; znova poudarja, da vprašanje imena, ki je dvostransko vprašanje, ne bi smelo ovirati začetka pogajanj, čeprav bi ga bilo treba rešiti še pred zaključkom pristopnega procesa; se strinja z oceno Komisije, da dejstvo, da strani po skoraj dveh desetletjih pogovorov pod okriljem posrednikov nista dosegli kompromisa, neposredno škoduje evropskim težnjam te države in njenih državljanov; poziva obe vladi, naj sprejmeta konkretne ukrepe in poiščeta obojestransko sprejemljivo rešitev; ponavlja pomen in nujnost konstruktivnega pristopa k sosedskim izzivom glede teh dvostranskih vprašanj;

2.

opominja na zavezo držav članic, da se bodo v letu 2015 znova posvetile temu vprašanju in tako omogočile začetek pristopnih pogajanj; meni, da bi začetek pogajanj z EU pozitivno prispeval k reševanju dvostranskih sporov in pripeljal do dodatnih, nujnih reform, zlasti na področju spoštovanja načela pravne države, neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji; poudarja, da nadaljnje odlaganje pogajanj povzroča vse večje nepredvidljive stroške za državo in neugodno vpliva na regionalno stabilnost; poudarja, da bo podaljševanje statusa quo spodkopalo verodostojnost in učinkovitost širitvene politike EU in škodilo njenemu položaju v regiji;

3.

znova izraža mnenje, da se dvostranskih vprašanj ne bi smelo uporabljati za oviranje pristopnega procesa; meni, da dvostranska vprašanja ne bi smela ovirati uradnega začetku pristopnih pogajanj, bi jih pa bilo treba rešiti še pred koncem pristopnega procesa; se zaveda, da ena od strani ne spoštuje sodbe Meddržavnega sodišča z dne 5. decembra 2011 o izvajanju začasnega sporazuma iz septembra 1995; poziva Grčijo, naj potrdi zavezo, zapisano v solunski agendi iz leta 2003, ter ustvari pozitivno ozračje za reševanje dvostranskih razhajanj v duhu evropskih vrednot in načel; poziva k nadaljnjemu napredku, tudi v okviru medvladnih stikov na visoki ravni in dvostranskih odnosov z Bolgarijo, da bi v pogajanjih dosegli sporazum o dobrih sosedskih odnosih, na podlagi katerega bi reševali skupna vprašanja; ponavlja zaskrbljenost zaradi uporabe zgodovinskih tem v trenutni razpravi s sosedi ter pozdravlja vsa prizadevanja za skupno praznovanje skupnih zgodovinskih dogodkov s sosednjimi državami članicami EU; meni, da bi lahko to prispevalo k boljšemu razumevanju zgodovine in dobrim sosedskim odnosom;

4.

poziva k dejavnejši udeležbi EU pri reševanju vprašanja glede imena in podpira proaktiven pristop političnih voditeljev EU; poziva novo podpredsednico/visoko predstavnico, naj osnuje nove pobude za izhod iz slepe ulice in s posebnim poročevalcem Združenih narodov sodeluje pri iskanju rešitve, ki bo sprejemljiva za obe strani; poziva Svet, naj v prvi polovici leta 2015 opravi temeljito razpravo o možnostih makedonskega vključevanja v EU; vztraja, da bi bilo treba vse države kandidatke in morebitne kandidatke v procesu vključevanja obravnavati glede na njihove dosežke; meni, da bi nadaljevanje pristopnega dialoga na visoki ravni s Komisijo zagotovilo dodatno kakovost procesa reform;

5.

poziva vse članice Nata, zlasti vse države članice EU, ki so članice Nata, naj dejavno podprejo pristop Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije k zavezništvu Nato, da bi dosegli večjo varnost in politično stabilnost v jugovzhodni Evropi;

6.

spodbuja vzpostavitev čezmejnega sodelovanja na področju zgodovine, kulture in izobraževanja ter spodbujanja evropskih vrednot, ki podpirajo prizadevanja za demokratične spremembe; v zvezi s tem poziva sosednje države članice EU, naj v duhu dobrih sosedskih odnosov podprejo pripravljenost za uvedbo demokratičnih sprememb, kar pomeni podporo začetku pogajanj;

7.

spodbuja državo, naj s svojimi sosedami oblikuje skupne strokovne odbore za zgodovino in izobraževanje, da bi prispevali k objektivni razlagi zgodovine, okrepili akademsko sodelovanje in spodbujali pozitivno naravnanost mladih do sosedov;

8.

odločno spodbuja oblasti in civilno družbo, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zgodovinsko spravo, da se premagajo delitve med različnimi etničnimi in narodnimi skupinami ter znotraj njih, vključno z državljani, ki se opredeljujejo za Bolgare;

9.

je seznanjen s svežnjem predlogov za spremembo ustave; meni, da bi bilo mogoče nekatere predloge, vključno z določbami v zvezi z opredelitvijo zakonske zveze in oblikovanje mednarodnih finančnih con, še izboljšati v skladu s priporočili Beneške komisije; opozarja tudi, da je treba spoštovati Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in upoštevati pravni red EU; poudarja, da je treba za vsakršno ustavno spremembo skrbno pripraviti izvedbeno zakonodajo; poudarja, da so v postopku dolgotrajne ustavne spremembe potrebna široka politična podpora, konstruktivni dialog in sodelovanje med vsemi političnimi silami; poudarja potrebo po vsevključujoči javni razpravi ter skrbnem posvetovanju in doseganju soglasja z opozicijskimi strankami, civilno družbo in ustreznimi deležniki;

10.

je zaskrbljen zaradi polariziranega političnega ozračja v državi; poziva vlado, naj spoštuje vlogo parlamenta in naj predvidi dovolj časa in priložnosti za posvetovanje, tudi o ustavnih spremembah, da bo mogoč nemoten in neodvisen parlamentarni nadzor; poziva vlado in vse politične stranke, naj si prizadevajo za izboljšanje odnosov, da bi ohranile politično stabilnost, zagotovile trajno konstruktivno politično sodelovanje in pospešile evropski program; opozarja, da je sklepanje kompromisov temelj delujoče demokracije; poudarja, da mora biti pristopni proces bolj vključujoč in pregleden; poudarja, da je povolitveni bojkot problem, ki ga je treba rešiti v duhu skupne odgovornosti vlade in opozicije za pravilno delovanje parlamenta; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj sodeluje z vsemi strankami za olajšanje političnega dialoga;

11.

je zelo zaskrbljen zaradi vse slabših odnosov med vlado in opozicijo, kar zlasti zadeva nedavno napoved predsednika vlade o obtožnicah zoper opozicijskega voditelja, pa tudi obtožbe nasprotne strani, da so bila storjena kazniva dejanja; obsoja ves nezakoniti nadzor in poziva, naj se vse obtožbe objavijo ter naj se o njih svobodno poroča; poziva, naj se opravi neodvisna preiskava vseh obtožb in izvedenega nadzora, ki bo temeljila na popolnem spoštovanju načel preglednosti, nepristranskosti in domneve nedolžnosti; ponovno poudarja pomen spoštovanja temeljnega načela svobode izražanja; poziva vse politične akterje, naj sodelujejo v konstruktivnem dialogu, da bo njegov poudarek na strateških prednostnih nalogah države in državljanov;

12.

obžaluje, da opozicija ne sodeluje pri rednem delu skupnega parlamentarnega odbora; meni, da je nadvse pomembno zagotoviti pravilno delovanje tega odbora, torej morajo biti v vseh njegovih postopkih ustrezno zastopane vse parlamentarne stranke;

13.

je zaskrbljen, ker je medetnično sožitje še vedno krhko in pomeni izziv za državo; je zaskrbljen zaradi vse večjih medetničnih napetosti, ki kažejo na pomanjkanje zaupanja med skupnostmi; ostro obsoja uporabo etnocentričnega razdiralnega besednjaka, zlasti med volilnimi kampanjami; poudarja, da bi lahko začetek pristopnih pogajanj z EU državi pomagal bolje reševati ta problem, saj bi okrepil medetnično enotnost v okviru tega skupnega cilja; obsoja vse oblike skrajnega nacionalizma in etnocentrizma, ki še poglabljajo družbeno razdeljenost; poziva vse politične stranke in organizacije civilne družbe, naj se dejavno zavzemajo za vključujočo in strpno večetnično in večversko družbo ter naj varujejo pravice vseh pripadnikov etničnih manjšin; želi opomniti, da je izobraževanje bistvenega pomena za doseganje strpnosti in spoštovanja med različnimi narodi; poziva Komisijo, naj pospeši projekte in programe za okrepitev medetičnega dialoga in medsebojnega razumevanja;

14.

pozdravlja, da je članstvo v EU še vedno strateška prednostna naloga te države; spodbuja jo, naj še bolj utrdi reforme in spremeni politiko in prakso, ki še vedno ovirata njeno evropsko prihodnost, ter naj zagotovi napredek pri izvajanju prednostnih nalog na področju reform, povezanih z EU, tudi v okviru pristopnega dialoga na visoki ravni;

15.

je seznanjen z oceno OVSE/ODIHR, da so bile predsedniške in predčasne parlamentarne volitve aprila 2014 učinkovito izvedene; je kljub temu zaskrbljen, ker dejavnosti države in političnih strank niso jasno ločene, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi za demokratične volitve, zaskrbljen pa je tudi zaradi pristranskega poročanja medijev in obtožb o ustrahovanju volivcev; pozdravlja volilne reforme, vendar odločno poziva oblasti, naj raziščejo domnevne nepravilnosti pred in med volitvami; poziva vlado, naj pravočasno upošteva vsa priporočila ODIHR, da bo izboljšala volilni proces, vključno z upravljanjem in točnostjo volilnih imenikov; v zvezi s tem tudi opozarja, da je treba volilne imenike pripraviti v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi;

16.

poziva vlado, naj odpravi pomanjkljivosti pri zagotavljanju pomoči iz instrumenta za predpristopno pomoč, na primer stalne težave v kontrolnih sistemih, nezadostno usklajevanje znotraj posameznih institucij in med njimi, zamude pri javnih naročilih, nizko stopnjo črpanja sredstev in nizko zmogljivost institucij; poziva k tesnejši povezanosti pomoči EU in nacionalnih reformnih strategij in k uporabi sredstev instrumenta za predpristopno pomoč kot vzvoda za bistveno večjo decentralizacijo proračuna v državi; poziva k ukrepanju, da se preprečijo nadaljnje izgube pri uporabi pomoči in pospeši izvajanje programov za večji učinek pomoči EU;

17.

pozdravlja novi zakonodajni okvir za javno službo in zaposlovanje v javnem sektorju, sprejet februarja 2014, in meni, da je s tem storjen korak k zagotovitvi enotne, pregledne in odgovorne javne uprave; je zaskrbljen, ker javna uprava kljub napredku na področju zakonodaje ostaja razdrobljena, spolitizirana in pod vplivom politike; jo odločno spodbuja, naj bo na vseh ravneh bolj strokovna in neodvisna; spodbuja prizadevanja za izvajanje zakonodaje ob doslednem spoštovanju načela preglednosti, zaslug in pravične zastopanosti; poziva vlado, naj sprejme program za reformo javnega finančnega poslovodenja;

18.

spodbuja k polnemu izvajanju ohridskega okvirnega sporazuma; poziva, naj se po zaključnem pregledu njegovega izvajanja oblikujejo priporočila politike; toplo priporoča, naj se ta sporazum obravnava kot bistven element pravne države, odnosov med skupnostmi in nadaljnje decentralizacije; odločno spodbuja razvoj lokalnega upravljanja in dolgoročne ukrepe za krepitev zaupanja na politični ravni, na primer javne razprave o koristih okvirnega sporazuma; poziva vlado in pristojne lokalne organe, naj začnejo izvajati strategijo integriranega izobraževanja in naj povečajo financiranje v ta namen; meni, da je pomembno v ta proces vključiti organizacije civilne družbe; priporoča bolj proaktiven pristop, da bi zagotovili etnično, kulturno in jezikovno identiteto vseh skupnosti;

19.

pozdravlja visoko stopnjo usklajenosti s pravnim redom ter večjo učinkovitostjo in strokovnostjo sodišč, kar je rezultat obsežne reforme pravosodja; je kljub temu zaskrbljen zaradi neprimernega političnega vpliva na nekatere sodne postopke in poudarja, da bi moralo sodstvo delovati povsem neodvisno, brez zunanjih pritiskov parlamentarne in izvršne veje oblasti; poudarja, da je treba poskrbeti za ustrezno spoštovanje pravosodnih standardov v skladu z evropskimi normami in najboljšo prakso; poziva k poenotenju sodne prakse, da se zagotovita predvidljiv sodni sistem in zaupanje javnosti; poziva k večji kakovosti pravosodja, pogostejši uporabi zunajsodnih sredstev in alternativnega reševanja sporov, boljšemu strateškemu načrtovanju, večji pravni varnosti za ranljive pripadnike družbe ter večji udeležbi strokovnih združenj in organizacij civilne družbe pri spremljanju neodvisnosti sodstva;

20.

je seznanjen, da je bil dosežen napredek pri izvajanju protikorupcijskih programov za obdobje 2011–2015, krepitvi osebne in institucionalne integritete ter medinstitucionalnem in mednarodnem sodelovanju; ugotavlja, da še vedno niso rešene precejšnje težave v zvezi z uresničevanjem zakonodaje proti pranju denarja, tudi pri čezmejnih vprašanjih, izvajanjem nacionalnih ocen tveganja in povečanjem operativne učinkovitosti; ponavlja, da bi morala biti neodvisna in polno delujoča državna protikorupcijska komisija vodilna državna ustanova za reševanje tega vprašanja; poziva pristojne organe, naj za boljše delovanje te komisije izboljšajo povezanost IT med sodišči in tožilstvom ter vzpostavijo centralni register javnih uslužbencev;

21.

poziva k učinkovitejšemu izvajanju protikorupcijskih politik in zakonodaje, zlasti v politiki in javni upravi, pri javnem naročanju in v organih pregona, pa tudi k povečanju upravnih zmogljivosti; poziva Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo k nadaljnjim prizadevanjem za čim več obsodb v primerih korupcije na visoki ravni; poziva neodvisne organizacije civilne družbe in medije, naj razkrivajo korupcijo ter podpirajo neodvisne in nepristranske preiskave in sodne procese; poziva državno tožilstvo, naj omogoči ustrezno in pravočasno preiskavo teh trditev;

22.

z zadovoljstvo ugotavlja, da je uveden pravni in institucionalni okvir za boj proti organiziranemu kriminalu; izraža pohvalo za dejavno regionalno in mednarodno sodelovanje te države, tudi prek Eurojusta in Europola; pozdravlja vrsto uspešnih policijskih operacij proti organiziranim skupinam, zlasti prekinitev mednarodnih poti za trgovino s prepovedanimi drogami in tihotapljenje migrantov;

23.

obsoja vse oblike političnega in/ali verskega ekstremizma in meni, da je treba čezmejno sodelovati z drugimi državami zahodnega Balkana in državami članicami EU; odobrava spremembe kazenskega zakonika, ki podrobneje opredeljujejo kazniva dejanja in kazni za osebe, ki sodelujejo v političnem in verskem ekstremizmu; odločno ponavlja, da je glede na sedanjo mednarodno teroristično grožnjo potrebna skupna proaktivna strategija za zunanjo, varnostno in obrambno politiko; opozarja, da bi se bilo treba v okviru javne politike boriti proti vsem oblikam ekstremizma, pri tem pa preprečiti stigmatizacijo katere od verskih skupin;

24.

obžaluje, da pri pripravi zakonodaje ni sodelovanja z organizacijami civilne družbe in javnimi deležniki; poudarja, da bi moralo tako sodelovanje temeljiti na iskreni pripravljenosti vlade, da se pri pripravi zakonodaje in oblikovanju politike posvetuje z različnimi deležniki; poudarja, da lahko organizacije civilne družbe pomembno prispevajo k ozaveščanju javnosti o pristopnem procesu in pripomorejo, da bo ta preglednejši, bolj odgovoren in vključujoč; spodbuja vlado, naj tudi na podeželju pomaga razviti civilno družbo; poziva vlado, naj začne vsebinsko razpravo z univerzami, profesorji in študenti o reformi visokega šolstva;

25.

spodbuja oblasti, naj od Srbije pridobijo ustrezne arhive jugoslovanske tajne službe; meni, da je pregledna obravnava totalitarne preteklosti, vključno z odprtjem arhivov tajnih služb, korak v smeri demokratizacije, odgovornosti in institucionalne trdnosti;

26.

je zelo zaskrbljen, ker je neodvisnost medijev precej ogrožena, saj je nenehno tarča političnih in finančnih pritiskov; obsoja, da je svoboda izražanja vse bolj omejena, zaradi česar je svoboda tiska v tej regiji na najnižji ravni doslej; v zvezi s tem obžaluje, da je država leta 2015 na lestvici svobode medijev organizacije Novinarji brez meja s 34 mesta iz leta 2009 zdrsnila na 117 mesto; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima država vse večji nadzor nad mediji, med drugim z nadaljnjo odvisnostjo od državnega proračuna, pogosto samocenzuro ter nizkimi poklicnimi in etičnimi standardi; je seznanjen z obrekovanjem v političnem in medijskem okolju in je zaskrbljen zaradi tega; obžaluje, da je bil zakon o avdiovizualnih storitvah spremenjen po hitrem postopku in brez posvetovanja z medijskimi deležniki, čeprav so bili narejeni koraki za obnovitev dialoga med vlado in novinarsko skupnostjo;

27.

poziva vlado, naj izvaja politike za večji pluralnost medijev in raznolikost mnenj ter zagotovi neodvisnost javne radiotelevizije in medijskega regulatorja; zaskrbljeno ugotavlja, da je javna radiotelevizija v obdobju predvolilne kampanje (kot je razvidno iz poročil OVSE/ODIHR) in v zadevah, ki niso bile povezane s kampanjo (kot je razvidno iz poročila Komisije o napredku), poročala precej pristransko v prid vladnim strankam; pozdravlja, da je vlada objavila podatke o vladnem oglaševanju; kljub temu vlado poziva, naj poveča preglednost meril za dodeljevanje sredstev; toplo priporoča Komisiji, naj dejavneje spremlja oblikovanje politik in svetuje v tem procesu, pa tudi spodbuja dialog med vsemi deležniki na področju medijev;

28.

opozarja vlado in politične stranke na njihovo odgovornost pri ustvarjanju kulture vključevanja in strpnosti; poziva k uskladitvi protidiskriminacijskega zakona s pravnim redom Unije, saj ne prepoveduje diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti; obsoja vso nasilje nad skupnostjo LGBTI in poziva, naj se vse storilce, tudi tiste, ki so odgovorni za nasilne napade na podporni center LGBTI v Skopju, privede pred sodišče; poudarja, da je treba odpraviti predsodke do Romov in njihovo diskriminacijo ter sprejeti nadaljnje ukrepe in izboljšati njihov položaj, zlasti na področju stanovanjske problematike, zdravja, izobraževanja in zaposlovanja; poziva oblasti, naj na vseh področjih politik upoštevajo vidik enakosti spolov, da se zagotovi enakost med moškimi in ženskami; znova izraža pomisleke glede zakoreninjenih spolnih stereotipov v družbi in nasilja v družini; spodbuja vlado, naj obravnava strukturno vrzel med spoloma na gospodarskem, političnem in družbenem področju in razlike v plačilu; poziva Komisijo, naj izpolni svoje zaveze in v pristopnem procesu prednost nameni poglavju o zaposlovanju in socialni politiki, torej naj v zvezi s tem v okviru pristopnega dialoga na visoki ravni začne pobudo s to državo;

29.

je še vedno zaskrbljen zaradi velike revščine otrok in pomanjkanja zmogljivosti institucij, pristojnih za izvajanje politik in strateških ukrepov na tem področju; poziva vlado, naj si bolj prizadeva za izvajanje revidirane nacionalne strategije o revščini in socialni izključenosti; poziva, naj se večja pozornost nameni poštenemu in učinkovitemu dostopu do pravnega varstva za vse otroke; poudarja, da si mora vlada bolj prizadevati in podpreti invalidne otroke in otroke iz romske skupnosti; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za izboljšanje zdravja otrok in njihove prehrane, zlasti romskih otrok;

30.

odobrava, da država ostaja vodilna v regiji, kar zadeva enostavnost poslovanja, in pozdravlja njeno višjo uvrstitev na lestvici Svetovne banke, in sicer se je z 31. mesta v letu 2013 povzpela na 30. mesto v letu 2014; kljub vsemu ugotavlja, da so težave pri izvajanju pogodb in pogoste spremembe zakonodaje brez ustreznega posvetovanja še vedno velik izziv za poslovno okolje; obenem poudarja, da je treba doseči napredek na področju delovnega prava in okrepiti socialni dialog; poudarja, da je treba poslovno okolje še izboljšati ter podpirati mala in srednja podjetja, zmanjšati regionalne razlike in povezati ustanove za raziskave in razvoj s poslovnim in zaposlitvenim sektorjem;

31.

pozdravlja dejstvo, da se je obseg neposrednih tujih naložb ustalil in je omogočil večjo diverzifikacijo izvoza; ugotavlja, da 80 % vseh neposrednih tujih naložb izhaja iz gospodarskih družb EU in da se je trgovinski tok blaga in storitev z EU še povečal; ponavlja, da je pomembno pritegniti tuje vlagatelje, in meni, da bi zavlačevanje procesa pristopa k EU lahko oviralo tesnejše gospodarsko povezovanje; se zaveda, da je treba povečati javne prihodke in ustvariti delovna mesta v visokoproduktivnih sektorjih, medtem ko je poudarek splošne strukture gospodarstva še vedno na nizkoproduktivnih dejavnostih; poudarja, da bi morala biti vsa pravila, ki se nanašajo na mednarodne finančne cone, skladna s pravnim redom in mednarodnimi zahtevami;

32.

pozdravlja znižanje stopnje brezposelnosti z 29,9 % v prvem četrtletju 2013 na 27,9 % v tretjem četrtletju 2014; poziva vlado, naj si še naprej prizadeva, da bi zmanjšala strukturno in dolgoročno brezposelnost, zlasti mladih (ki presega 50 %) in ranljivimi skupinami, vključno z Romi; poziva jo, naj sprejme reforme, s katerimi bo povečala udeležbo in mobilnost delovne sile ter zmanjšala obsežno sivo ekonomijo, ki še vedno ovira konkurenčnost; je zaskrbljen, ker raven izobraževanja in usposabljanja delovne sile pogosto ne ustreza dejanskim potrebam v gospodarstvu in so bili zato številni mladi kvalificirani delavci prisiljeni oditi v tujino, saj doma niso našli primerne službe; je zaskrbljen zaradi nedavnih zakonodajnih sprememb, ki spodkopavajo pravico do stavke, in poziva oblasti, naj jih revidirajo v skladu s standardi Mednarodne organizacije dela;

33.

ugotavlja, da so bili narejeni koraki za zmanjšanje brezposelnosti žensk, vendar poziva vlado, naj stori več, saj je brezposelnost žensk še vedno veliko višja od povprečja EU;

34.

poudarja, da si je treba v sodelovanju s civilno družbo in ustreznimi deležniki precej prizadevati na okoljskem področju, zlasti na področju kakovosti zraka in vode, varstva narave in ravnanja z odpadki; je zaskrbljen zaradi onesnaženosti zraka in vode; zaskrbljeno ugotavlja, da je bila najvišja dovoljena koncentracija škodljivih delcev že večkrat presežena, zlasti v Skopju, Tetovem, Bitoli, Kičevem in Kavadarcih; poziva pristojne oblasti, naj okrepijo sodelovanje, da se bo izvajala ustrezna zakonodaja in se bodo povečale upravne zmogljivosti ter se bo dodelilo dovolj sredstev za naložbe v infrastrukturo, na primer v čistilne naprave;

35.

obžaluje, da energetski cilji za leto 2013, zlasti kar zadeva energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije, niso bili doseženi; zato poziva k sprejetju ustreznih akcijskih načrtov in k uskladitvi s podnebno politiko EU;

36.

odobrava dejstvo, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija nadaljevala dejavno in konstruktivno regionalno sodelovanje in da nima nerešenih mejnih vprašanj s sosedami; pozdravlja dejstvo, da bo ta država kmalu prevzela predsedovanje srednjeevropski pobudi; poziva vlado, naj poskrbi za čim večjo usklajenost z izjavami in sklepi na področju skupne zunanje in varnostne politike; poudarja pomen postopnega usklajevanja s sklepi v zunanji politiki EU;

37.

pozdravlja dosežen napredek in pripravljenost, da se dokončno vzpostavi železniška povezava med to državo in Bolgarijo, zaradi katere se bodo izboljšali gospodarski in družbeni odnosi;

38.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.