15.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 13/121

Poročevalec:

José Isaías RODRÍGUEZ GARCÍA-CARO

Soporočevalec:

Juan MORENO PRECIADO

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je treba oživitev odnosov z Mehiko uresničiti z vidika vseh odnosov med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi ter poleg zgolj ekonomskih in trgovinskih vidikov poudariti še druge vezi, ki so nam skupne na zgodovinski in kulturni ravni in lahko služijo kot protiutež rastočemu vplivu vseameriške in pacifiške razsežnosti na tej celini. Mehika in EU si v okviru globalizacije delita kulturne vezi, skupne jezike ter zlasti vrednote, ki ustvarjajo posebne povezave med njunima družbama, ki jih je treba razvijati in poglabljati in ki morajo seveda pripeljati do skladnih pristopov v mednarodnih forumih.

1.2

EESO meni, da je bolj učinkovito, da se namesto novih pogajanj o popolnoma novem sporazumu opravi poglobljen pregled in razširi vsebina obstoječega sporazuma, tudi na podlagi izkušenj, pridobljenih v petnajstih letih njegovega izvajanja.

1.3

EESO meni, da je treba nemudoma ustanoviti skupni posvetovalni odbor (SPO), ki bi ga sestavljalo devet ali dvanajst članov EESO in enako število predstavnikov organizirane mehiške civilne družbe. Skupni posvetovalni odbor morajo priznati vodstveni organi sporazuma, na katere je treba nasloviti predloge civilne družbe. SPO bo imel posvetovalno pristojnost o splošni vsebini sporazuma, brez poseganja v to, da se za posebne teme trgovine in trajnostnega razvoja vzpostavijo drugi mehanizmi udeležbe. EESO prav tako poziva, naj prihodnji sporazum vključuje odbor s takšnimi značilnostmi.

1.4

Novi sporazum bi moral vključevati razdelek, ki bi od podpisnic zahteval ratifikacijo in spoštovanje konvencij in resolucij Mednarodne organizacije dela (MOD) v zvezi z načeli in temeljnimi socialnimi pravicami, ki zajemajo cilje MOD v zvezi z „dostojnim delom“, zlasti Konvencijo MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja.

1.5

Poleg tega je treba na področju trgovine in naložb izboljšati določene vidike sedanjega sporazuma glede tem, povezanih z netarifnimi ovirami, sporazumi o spodbujanju in vzajemni zaščiti naložb, varstvom intelektualne lastnine ter krepitvijo sodelovanja na fiskalnem področju, katerega namen je odpraviti davčne goljufije in utaje.

1.6

Ponovno bi bilo treba razmisliti o prednostnih nalogah na področju sodelovanja, pri tem pa dati prednost elementom, vključenim v strateško partnerstvo, tako da bi bile prednostne naloge povezane in bi ustvarjale pozitivno sinergijo, ki se je doslej izkazala kot nezadostna, saj posamezni projekti niso bili ustrezno medsebojno povezani.

1.7

EESO želi konkretneje opozoriti na tri področja, ki so po njegovem mnenju prednostna za to okrepljeno sodelovanje: izboljšanje upravljanja, znanstvene in tehnične raziskave ter sodelovanje na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb in varstva okolja.

2.

2.1

Vezi med Evropo ter Latinsko Ameriko in Karibi že več kot desetletje kažejo znake izčrpanosti. Izziv za sedanje voditelje na obeh straneh Atlantika je, da jih ponovno oživijo in obnovijo njihovo dinamičnost.

2.2

Latinska Amerika je očitno pod vplivom razvoja celotne ameriške celine ter vse večje gospodarske soodvisnosti s pacifiškimi državami in še zlasti s Kitajsko. Odnos med Evropo in Latinsko Ameriko se v zapletenem okviru globalizacije kljub temu ohranja zaradi kulturnih vezi, skupnih jezikov ter vrednot, ki izvirajo iz najglobljih značilnosti obeh družb in zaradi katerih lahko regiji izkoristita skupne kulturne in zgodovinske korenine, ki presegajo zgolj trgovinske cilje in vrednote. Zato je treba gospodarske odnose šteti za enega izmed elementov te celote, ne pa za njegov osrednji del in temeljno vodilo, za razliko od tega, kar morda velja v odnosih z drugimi svetovnimi regijami.

2.3

Hkrati je mogoče ugotoviti, da so odnosi med Evropsko unijo in Mehiko, čeprav gre za strateško partnerico, napredovali počasneje kot odnosi z drugimi državami sveta, poleg tega pa je mogoče opaziti določeno utrujenost, zaradi katere je treba bolj kot kdaj koli prej prispevati nove elemente za razpravo in razmislek, ki bodo tem odnosom dali nov zagon.

3.1

Pomen Mehike za Evropsko unijo med drugim izvira iz naslednjih vidikov: po eni strani iz velikega števila prebivalcev Mehike, ki jih je 120 milijonov, njenega 2-odstotnega prispevka k svetovnemu BDP in nacionalnega BDP v višini približno 9 000 EUR na prebivalca, zaradi česar predstavlja zelo pomembno trgovinsko partnerico na svetovni ravni. Drugič, ker je podpisnica sporazuma NAFTA in je pomembna v gospodarskem in diplomatskem smislu, kar zadeva celovite čezatlantske sporazume s Severno Ameriko in proces iz Heiligendamma, in tretjič, ker ju vežejo obsežne kulturne vezi, zaradi katerih lahko Evropska unija prispeva k prizadevanjem mehiške vlade, da bi okrepila družbene strukture ter dosegla pravičnejšo družbo in mirnejše sobivanje.

3.2

Evropska unija in Mehika sta leta 1997 podpisali sporazum o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju, ki je začel veljati leta 2000. Ta sporazum temelji na treh glavnih stebrih: političnem dialogu, trgovini in sodelovanju.

3.3

Evropski svet je oktobra 2008 odobril vzpostavitev strateškega partnerstva med Mehiko in EU, maja 2010 pa je bil potrjen skupni izvedbeni načrt tega partnerstva, ki vsebuje štirinajst konkretnih ukrepov in pobud na večstranskem področju, štiri na regionalnem in še štirinajst na področju dvostranskih odnosov. Za njegovo izvajanje je bil oblikovan širok nabor mehanizmov institucionalnega dialoga med Mehiko in EU, kot so srečanja na vrhu vsaki dve leti (ki vključujejo forum za dialog s civilno družbo, letni skupni odbor, skupni parlamentarni odbor in do devet sektorskih dialogov o temah, ki segajo od človekovih pravic in podnebnih sprememb do kulturnih vidikov).

3.4

Sodelovanje med Mehiko in Evropsko unijo je organizirano v okviru štirih dopolnjujočih se načinov: dvostransko sodelovanje, v programu katerega so za obdobje 2007–2013 kot prednostne teme določene socialna kohezija, trajnostno gospodarstvo in konkurenčnost ter izobraževanje in kultura. Drugič, sodelovanje pri sektorskih temah, kot so človekove pravice in demokracija, nedržavni akterji, okolje in jedrska varnost, zdravje, migracije in azil. Tretjič, dejavno sodelovanje Mehike v regionalnih programih za celotno Latinsko Ameriko in Karibe. In še četrtič, neposredno sodelovanje Mehike v drugih programih Unije, kot je sedmi okvirni program za raziskave.

3.5

V zadnjih letih sta tako Mehika kot EU večkrat pokazali potrebo po krepitvi in širitvi vzajemnih odnosov; zlasti sta na področju trgovine vztrajali pri poglobitvi sporazuma o prosti trgovini, ki velja od leta 1997, ter krepitvi sodelovanja tako na večstranski ravni kot v okviru odnosov med Evropsko unijo in vsemi državami Latinske Amerike in Karibov.

4.1

Na začetku mandata predsednika Enriqueja Peñe Nieta (decembra 2012) so glavne stranke podpisale „pakt za Mehiko“, vlada pa je nato začela izvajati vrsto reform, namenjenih posodabljanju gospodarstva in države, da bi spodbudila dinamiko mehiškega gospodarstva. Vendar pa bo vitalnost gospodarstva v Mehiki ogrožena, če ne bomo dobili bitke proti nasilju in zagotovili polnega spoštovanja človekovih pravic. Boj proti kriminalnim mrežam za zmanjšanje naraščajočega nasilja v državi v preteklih letih še ni prinesel želenih rezultatov, saj je število neselektivnih pobojev, izginotij, ugrabitev itd. še vedno visoko. Pri tem je treba poudariti, da je bila na zvezni ravni uvedena vrsta ukrepov (nacionalni program za človekove pravice; usklajevanje med lokalnimi in državnimi vladami ter zvezno vlado; prestrukturiranje državnih politik in tožilstva), da bi se odpravila neusklajenost različnih organov pregona ter preprečili primeri sostorilstva ali vpletenosti organov pregona v zločine.

4.2

S strogo trgovinskega vidika lahko sporazum iz leta 1997 štejemo za zmerno pozitivnega za obe strani. Vzajemno trgovanje se je v obdobju 2003–2013 povečalo za trikrat, Mehika pa je povečala svoj delež v izvozu Evropske unije z 1 % na 1,7 %, medtem ko je Evropska unija ohranila skoraj nespremenjen trgovinski presežek med 7 000 in 10 000 milijoni EUR. S tem je Mehika na sedemnajstem mestu med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami EU, saj predstavlja 1 % vsega uvoza Evropske unije in, kot že omenjeno, 1,7 % skupnega izvoza, vendar so ti podatki še vedno pod ravnjo 2-odstotnega deleža Mehike v svetovnem BDP; hkrati je Evropska unija tretja trgovinska partnerica Mehike takoj za Združenimi državami in Kitajsko.

4.3

Izvedene so bile tudi pomembne neposredne naložbe, tako Evropske unije v Mehiki (11 138 milijonov EUR samo v obdobju 2008–2012) kot Mehike v Evropski uniji (zlasti v sektorjih, kot so cement, telekomunikacije in prehranski izdelki). Na splošno ima Mehika z vsemi državami Evropske unije podpisane dvostranske pogodbe o zaščiti naložb, obstaja pa celo dvostranski sporazum med Mehiko in Evropsko investicijsko banko o financiranju dejavnosti v tej državi, kar je omogočilo odobritev kreditnih ugodnosti v višini 495 milijonov EUR od leta 2000. Kljub temu ni bil dosežen ustrezen napredek v boju proti davčnim goljufijam.

4.4

Vendar so te številke pogojene s tradicionalno mehiško politiko omejevanja dostopa tujih vlagateljev v strateške sektorje, kot so energetika in poštne storitve (kot je zapisano v mehiški ustavi) ter telekomunikacijske storitve in kopenski potniški promet. Številna izmed teh pravil se odpravljajo v skladu z razvojnim načrtom Mehike za obdobje 2013–2018, pri čemer je bil dosežen znaten napredek, za katerega upamo, da se bo nadaljeval v prihodnosti, in ki bo moral upoštevati mnenje celotne mehiške družbe.

4.5

Na področju podpore mehiški civilni družbi in njene krepitve se je razvila široka paleta skupnih projektov, ki vključujejo ustanovitev laboratorija za socialno kohezijo, številne projekte na področju enakosti in zaščite mladoletnih oseb, ki se financirajo iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, ter petnajst projektov v zvezi s tako imenovanimi „nevladnimi akterji“. Izvajale so se tudi pobude, povezane z zdravjem prebivalstva, migracijami in azilom.

4.6

Na področju krepitve konkurenčnosti in varstva okolja so bile oblikovane pobude v okviru projekta na področju konkurenčnosti in inovacij (PROCEI), ki so namenjene spodbujanju mehiških MSP, ter različne sektorske pobude na področju kmetijstva, podnebnih sprememb in jedrske varnosti. Mehiški raziskovalci, raziskovalni centri in univerze imajo tudi dostop do programa Evropske unije Obzorje 2020.

4.7

V okviru I. in II. faze „Kulturnega sklada Evropska unija – Mehika“ so se izvajali zanimivi projekti na kulturnem področju, pri katerih je kot glavni sogovornik na mehiški strani sodeloval Nacionalni svet za kulturo in umetnost (Conaculta).

4.8

Občasno je različna tolmačenja povzročil vidik uporabe načel „skladnosti in pogojenosti“, ki ju Evropska unija spodbuja v svojih zunanjih sporazumih z drugimi državami in regijami. Konkretneje so nekateri mehiški sogovorniki vidike pogojenosti tolmačili kot „poseganje v njihove notranje zadeve“, zlasti v zvezi s krepitvijo demokracije in človekovih pravic ter pri obravnavi avtohtonih skupnosti. EESO meni, da je treba te vidike upoštevati pri prihodnji reviziji sporazuma.

4.9

V skupnem izvedbenem načrtu iz leta 2010, ki ga je izvajalo strateško partnerstvo Mehika–Evropska unija, je bilo določeno naslednje: „Mehika in Evropska unija se zavezujeta h krepitvi prostora za politični dialog v regiji s spodbujanjem dvoregijskega dialoga, zlasti s skupino iz Ría, na srečanjih vrha Latinska Amerika in Karibi–Evropska unija ter s spodbujanjem tristranskega sodelovanja prek projekta za povezovanje in razvoj Srednje Amerike. Mehika in Evropska unija bosta preučili tudi možnosti za začetek tristranskega sodelovanja z drugimi svetovnimi regijami, kot je Afrika.“

4.10

Ker gre za državo z dovolj visoko ravnjo BDP, obstajajo resne možnosti, da bi Mehika prenehala prejemati pomoč za dvostransko sodelovanje, ki jo Evropska komisija dodeljuje manj razvitim državam.

4.11

Analiza zapisnikov s številnih institucionalnih sestankov, ki se organizirajo na ravni Evropske komisije, Evropskega parlamenta in EESO z ustreznimi mehiškimi organi, ne kaže konkretnih rezultatov, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da to strateško partnerstvo prinaša oprijemljive rezultate, skladne s političnim pomenom partnerstva. V teh zapisnikih se ponavlja diplomatski jezik, ki kaže, da se majhna razhajanja, ki morebiti obstajajo, ne obravnavajo podrobno niti niso podane natančne smernice, da bi se lahko to strateško partnerstvo globlje razvilo.

4.12

Pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe med Združenimi državami in Evropsko unijo (Transatlantic Trade and Investment Partnership – TTIP) bodo neizogibno vplivala na odnose Severne Amerike z EU in na celotno regijo.

4.13

Kot je že leta 2012 poudaril komisar za trgovino Karel de Gucht (1), sta Mehika in EU sicer leta 1997 kot prvi sklenili sporazum o prosti trgovini, vendar so poznejši sporazumi s številnimi drugimi državami Severne in Južne Amerike in drugih delov sveta izboljšali in poglobili ureditve, predvidene v prvem sporazumu, zato preti nevarnost, da ta sporazum postane zastarel, kar ne prispeva k temu, da bi Mehika ostala prednostna partnerska država Evropske unije na političnem, trgovinskem in strateškem področju. Od te izjave dalje je bilo doseženega malo dejanskega napredka za izboljšanje veljavnih sporazumov, vključno na strogo trgovinskem in gospodarskem področju.

5.1

EESO meni, da bi morali organi obeh strani v okviru pogajanj za posodobitev sporazuma v samem sporazumu določiti ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora, v katerem bosta enakovredno zastopana EESO in mehiška civilna družba ter ki bi lahko spodbudil ta proces.

5.2

Pričakovanja, ki jih je povzročila „demokratična“ klavzula, so vzbudila interes številnih mehiških in evropskih organizacij, da bi sodelovale pri spremljanju izvajanja splošnega sporazuma. Skupni odbor, ki sta ga oblikovali mehiška vlada in Evropska komisija, se je odločil za sklic foruma za dialog med oblastmi in civilno družbo Mehike in Evropske unije, da bi ustregel tem zahtevam.

5.3

Prvi forum je potekal novembra 2002 v Bruslju, na njem pa je sodelovalo več kot 200 organizacij delodajalcev, sindikatov, nevladnih organizacij in različnih združenj. Svoje predstavnike je imel tudi EESO. Od takrat je bilo organiziranih pet forumov, izmenično v krajih v Mehiki in Evropi. Na vseh so bile podane zahteve organom celovitega sporazuma, ki so se z njimi seznanili, ne da bi jih, z izjemo posameznih tem, tudi sprejeli.

5.4

Forum je bil organiziran dokaj redno, vendar ne v zahtevanih presledkih. Šesti forum, ki bi moral potekati septembra 2014 v Mehiki, na primer še ni bil organiziran.

5.5

Oblasti so načeloma sprejele ustanovitev opazovalne skupine za socialne razmere, ki pa še ni začela delovati niti niso opredeljeni njeni cilji in sestava. Različne organizacije mehiške civilne družbe menijo, da gre za sredstvo za državljansko ocenjevanje celovitega sporazuma, in jo omejujejo na mehiški prostor, tj. brez evropskega sodelovanja.

5.6

V Mehiki ni ekonomsko-socialnega sveta na nacionalni ravni (čeprav nekatere zvezne države imajo ekonomsko-socialne svete), ki bi ustrezal EESO Evropske unije. Na prošnjo različnih delov družbe je bil pred leti oblikovan zakonodajni osnutek za ustanovitev takšne institucije, vendar ni bil uspešen. Različne organizacije in subjekti ter nekateri zvezni ekonomsko-socialni sveti so ponovno pozvali, naj se v sedanje politične reforme znova vključi tudi ta osnutek.

5.7

EESO je v prejšnjih mnenjih in svojih stikih z oblastmi podpiral podobne predloge, da bi izboljšali sodelovanje civilne družbe pri sporazumu. V mnenju EESO o odnosih med EU in Mehiko  (2) iz leta 2006 je Odbor pozval k institucionalizaciji dialoga z organizirano civilno družbo in nakazal pot za ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora v skladu s členom 49 sporazuma, ki predvideva možnost, da „lahko ustanovi druge posebne odbore ali telesa“.

5.8

Kar zadeva morebitno ustanovitev mehiškega ekonomsko-socialnega sveta, je EESO menil, da bi bila ustanovitev podobnega organa v Mehiki koristna za spremljanje vseh odnosov med EU in Mehiko, vendar bo spoštoval odločitev, ki jo bodo v zvezi s tem sprejeli mehiška civilna družba in mehiške oblasti.

6.1

„Bruseljska deklaracija“ s srečanja na vrhu med EU in CELAC 10. in 11. junija 2015 opozarja na pomemben napredek, ki je bil dosežen pri posodobitvi sporazuma med EU in Mehiko, ter s tega vidika „na čim prejšnji začetek pogajanj“. EESO izraža upanje, da bo podpisan nov sporazum na podlagi pregleda in razširitve obstoječega sporazuma, pri čemer je treba analizirati prednosti in slabosti poti, ki sta jo prehodili EU in Mehika, ter izkoristiti izkušnje iz sporazumov o partnerstvu, ki jih je Evropska unija v zadnjih letih podpisala z različnimi državami sveta. Služiti bi moral tudi kot gonilo celotnih odnosov med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi.

6.2

EESO se zaveda, da mehiška vlada in organi Unije nimajo enake vizije glede vloge, ki jo mora v tem procesu odigrati civilna družba. Vendar pa bi neusmerjanje mnenja civilne družbe na organiziran način lahko pripeljalo do porajanja alternativnih oblik populističnih narave.

6.3

Revidirani sporazum bi moral vključevati razdelek, ki od podpisnic zahteva ratifikacijo in spoštovanje konvencij in resolucij Mednarodne organizacije dela (MOD) v zvezi s temeljnimi socialnimi pravicami, ki zajemajo cilje MOD v zvezi z „dostojnim delom“.

6.4

Mehika še ni ratificirala konvencije MOD št. 98 (3) o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja. Z ratifikacijo te pomembne konvencije in potrebno prilagoditvijo zakonodaje na tem področju bi preprečili razširjeno prakso tako imenovanih „zaščitnih pogodb“, ki ovirajo dialog med delavci in delodajalci, ter vsa podjetja, mehiška in tuja, zavezali k spoštovanju mednarodnih delovnih standardov.

6.5

Poleg teh vidikov, povezanih s področjem dela, je treba na področju trgovine in naložb razmisliti o vidikih, povezanih z netarifnimi ovirami, shemo za zaščito naložb in varstvom intelektualne lastnine kot tudi o okrepljenem sodelovanju na področju davkov za boj proti davčnim goljufijam in davčni utaji.

6.5.1

Primerno bi bilo skleniti splošni sporazum z EU o naložbah, ki bi nadomestil in okrepil dvostranske sporazume, ki jih je Mehika prej podpisala s številnimi državami Unije, in sicer v skladu z obstoječimi določbami v državah članicah EU.

6.5.2

Mehika si v zakonodajnem smislu močno prizadeva izboljšati varstvo intelektualne lastnine, vendar se izvajanje zakonodaje v praksi ni učinkovito uveljavilo, zato je treba uvesti pristope za krepitev njenega učinkovitega izvajanja, zlasti na področju zaščite blagovnih znamk pred ponarejanjem.

6.5.3

Kar zadeva netarifne ovire, Mehika tujim lastnikom ne dovoli registriranja njihovih geografskih označb, ki so priznane na ravni EU, kar je na primer omogočeno v sporazumu EU s Kolumbijo in Perujem. To predstavlja veliko oviro za povečanje obsega trgovine s številnimi proizvodi Unije.

6.6

Mehiška stran je opozorila tudi na potrebo po iskanju načinov za spodbujanje boljšega dostopa kmetijskih proizvodov te države do trga Unije, s čimer bi pripomogli k zmanjšanju sedanje trgovinske vrzeli.

6.7

Udeležba organizirane civilne družbe Mehike in Evropske unije mora biti še posebej pomembna pri ustreznem izvajanju elementov sodelovanja, ki so vključeni v sporazume med obema stranema. Ponovno bi bilo treba razmisliti o prednostnih nalogah na tem področju, vključno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, tako da bi bile prednostne naloge povezane in bi ustvarjale pozitivno sinergijo, ki se je doslej izkazala kot nezadostna, saj posamezni projekti med seboj niso bili ustrezno povezani.

6.8

EESO želi konkretneje opozoriti na tri področja, ki so po njegovem mnenju prednostna za to sodelovanje: izboljšanje upravljanja, znanstvene in tehnične raziskave ter sodelovanje na področju trajnostnega razvoja in okolja.

6.8.1

Področje upravljanja mora biti nedvomno osrednji element politike sodelovanja. Mehika mora postopno vključiti številne „najboljše prakse“ na tem področju in jih prilagoditi razmeram v državi, da bi sistematizirala delovanje civilne družbe, omogočila njeno učinkovito utrditev in organizacijo, tako da bo civilna družba dopolnjevala tradicionalno politično oblast v Mehiki ter pripomogla k boljšemu uveljavljanju človekovih pravic v tej državi.

6.8.2

Na področju znanstvenih in tehničnih raziskav je treba spodbujati sodelovanje mehiških univerz in raziskovalcev v programih Evropske unije za raziskave in razvoj, kot je Obzorje 2020, s poudarkom na prednostnih področjih iz strateškega partnerstva, na primer na področjih blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, da bi o njih poiskali skupna stališča. V zvezi s tem bi lahko razmislili o ponovnem oblikovanju Sklada za mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije med Evropsko unijo in Mehiko (FONCICYT), ki je obstajal do leta 2011.

6.8.3

Na področju trajnostnega razvoja in okolja bi poleg konkretnih projektov, povezanih s prilagajanjem na podnebne spremembe, lahko vzpostavili še druge konkretne projekte v zvezi s temami, kot so zmanjšanje emisij onesnaževal v ozračje, zmanjšanje izpustov v vodo in onesnaževanja podtalnice ter ravnanje z odpadki vseh vrst in njihovo recikliranje.

6.8.4

EESO meni, da obstaja tako na ravni vodstva Mehike kot Evropske unije, parlamentarnih teles in predstavnikov civilne družbe dovolj elementov za začetek izvajanja številnih izmed teh pobud, ne da bi bilo treba čakati sklenitev novega sporazuma. Sklepi s srečanja na vrhu med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi ter med Evropsko unijo in Mehiko iz junija 2015 kot tudi sklepi z XIX. seje mešanega parlamentarnega odbora Evropske unije in Mehike (7.–9. julij 2015) so priložnost za razvoj takih pobud na regionalni ravni, pri čemer je treba Mehiko šteti za enega izmed glavnih členov.