EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.1.2016
COM(2015) 686 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU
Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2016
{SWD(2015) 301 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.1.2016
COM(2015) 686 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU
Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2016
{SWD(2015) 301 final}
1.Uvod
Evropska standardizacija je temeljnega pomena za delovanje notranjega trga. Pozitivni učinki standardizacije so dobro znani in priznani. Standardizacija je ključni ukrep strategije enotnega trga 1 in del več drugih političnih pobud, vključno z industrijsko politiko 2 ter s strategijo enotnega digitalnega trga 3 .
Komisija je določila svojo strateško vizijo za evropsko standardizacijo v Sporočilu Komisije za standarde 4 in opredelila pravni okvir v Uredbi o evropski standardizaciji 5 (v nadaljnjem besedilu: Uredba), ki je začela veljati 1. januarja 2013.
Ena od novosti Uredbe je obveznost Komisije, da sprejme letni program dela Unije za evropsko standardizacijo, ki opredeljuje strateške prednostne naloge za evropsko standardizacijo in odraža cilje politike, ki jih je Komisija določila v svojem načrtovanju.
Letni program dela Unije je orodje za izboljšanje sodelovanja med Komisijo in evropskim standardizacijskim sistemom (ESS), saj določa vizijo in načrte Komisije glede standardizacije za naslednje leto: v tem okviru so akterjem ESS predlagani ukrepi.
Kot je poudarjeno v strategiji za enotni trg, je standardizacija ključnega pomena za učinkovito podporo prednostnih nalog Komisije, predvsem glede: rasti našega gospodarstva in ustvarjanja novih delovnih mest za naše državljane, okrepitve povezanega digitalnega trga, oblikovanja trdne energetske unije in nadaljnjega izboljšanja notranjega trga z močnejšo industrijsko bazo, pri čemer je EU močnejši svetovni akter in pogajalec za razumen in uravnotežen trgovinski sporazum med EU in ZDA.
Da bi standardizacija ustrezno podpirala te prednostne naloge v prihodnjih letih, namerava Komisija, skupaj z rednimi zahtevki za določanje standardov, ponovno proučiti svoje partnerstvo z ESS, da bi zagotovila ustrezno izpolnjevanje potreb po sodelovanju vseh zainteresiranih strani (industrije, malih in srednjih podjetij, potrošnikov, okoljevarstvenih organizacij, delavcev ...).
Komisija je v letu 2015 zaključila številna pomembna ocenjevanja in vrednotenja v zvezi z okvirom za standardizacijo. Zato se letni program dela Unije za leto 2016 začne z upoštevanjem rezultatov različnih dejavnosti in ukrepov za izboljšanje izvajanja Uredbe (oddelek 2). Nato poroča o načrtovanih zahtevah za standardizacijo za leto 2016 in navaja njihov prispevek k uresničitvi prednostnih nalog politik Komisije (oddelek 3): podrobne zahteve so nato navedene v Prilogi. Na koncu zajema in posodablja vsebino več pomembnih področij, ki izhajajo iz Uredbe in so že prisotna v prejšnjih letnih programih dela Unije, kot so vključevanje, mednarodno sodelovanje, pravice intelektualne lastnine in raziskave ter finančna in operativna vprašanja. Komisija na teh področjih opredeljuje tudi nekatere točke, v zvezi s katerimi bi bila potrebna večja vpletenost drugih članov evropske skupnosti za standardizacijo.
Usmeritve, navedene v programu dela, na proračun ne vplivajo v večji meri, kot je bilo predvideno za leto 2016.
2.Izvajanje Uredbe
2.1.Člen 24 Uredbe
Člen 24(3) Uredbe določa, da mora Komisija do 31. decembra 2015 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o izvajanju te uredbe.
Komisija mora zlasti upoštevati člen 24 Uredbe, ki določa, da morajo evropske organizacije za standardizacijo in evropske organizacije zainteresiranih strani, ki prejemajo finančna sredstva, predložiti številna poročila za zagotovitev preglednosti in večjega sodelovanja široke skupnosti za standardizacijo.
|
Na podlagi poročila, ki ga določa člen 24(3), bo Komisija pripravila oceno potencialih novih ukrepov za poenostavitev financiranja evropske standardizacije ter zmanjšanje upravnega bremena za evropske organizacije za standardizacijo. |
2.1.1.Neodvisen pregled evropskega standardizacijskega sistema (ESS) 6
Poleg tega ukrep 29 Sporočila za standarde4 od Komisije zahteva, da opravi „neodvisen pregled evropskega standardizacijskega sistema (ESS)“, za katerega je bilo zadolženo neodvisno zunanje posvetovalno telo (Ernst & Young, E&Y). Splošni namen neodvisnega pregleda je izmeriti in oceniti, ali je bilo pet strateških ciljev tega sporočila doseženih (hitrost procesa, orodje za konkurenčnost, podpora politikam EU, vključevanje družbenih zainteresiranih strani in globalni učinek), s katerimi bo mogoče oceniti uspešnost evropskega standardizacijskega sistema in oblikovati priporočila za izboljšanje obstoječega sistema.
|
Rezultati neodvisnega pregleda so bili javno obravnavani in razkriti: izid razprav bo treba upoštevati v poročilu člena 24 Uredbe. |
2.2.Skupna pobuda o standardizaciji
Strategija enotnega trga glede posodobitve standardizacijskega sistema predvideva, da bo Komisija z evropsko skupnostjo za standardizacijo predlagala in sprejela „skupno pobudo o standardizaciji“. Javni in zasebni partnerji skupne pobude bodo sprejeli skupno zavezo o tem, kdaj, kako in kakšne rezultate je treba doseči v podporo prednostnim nalogam predsednika Komisije Junckerja. Komisija bo obravnavala vprašanja, kot so prednostna področja za razvoj standardov (IKT, storitve, energetika, mobilnost itd.), novi in skupni načini za vzpostavitev standardov, pregledni in vključujoči postopki za sprejetje standardov, usklajena in trdna podpora javnega sektorja v celotnem procesu standardizacije, okrepljeno upravljanje znanja v celotnem procesu standardizacije, skupna strategija, da Evropa postane svetovno središče za standardizacijo, in vprašanja, ki izhajajo iz razdrobljenosti trga na področju storitev in storitvene usmerjenosti. Poleg tega bo skupna pobuda povezala raziskovalne in inovacijske prednostne naloge s postopkom standardizacije in tako omogočila pravočasni začetek dejavnosti standardizacije. Skupna pobuda bi morala biti zaključena v prvi polovici leta 2016.
2.3.Priročnik evropske standardizacije
Leta 2015 je Evropska komisija spremenila Priročnik evropske standardizacije, da bi ga uskladila z reformami, ki jih uvajata Uredba in Sporočilo za standarde4.
Priročnik določa tudi smernice za evropske organizacije za standardizacijo, da bi poskrbeli za ustrezno preglednost in vključenost med izvajanjem zahtev Komisije.
|
Komisija evropske organizacije za standardizacijo poziva, naj svoje strokovne organe usposobijo za uporabo teh novih smernic in tako zagotovijo praktično izvajanje teh smernic, zlasti pri oblikovanju in pregledu usklajenih standardov. |
3.Strateške prednostne naloge za evropsko standardizacijo
3.1.Standardizacija IKT
Sporočilo o strategiji enotnega digitalnega trga (DSM) z dne 6. maja 2015 vključuje sprejetje „načrta za prednostne standarde IKT“, s katerim bodo določili in opredelili ključne prednostne naloge za standardizacijo IKT s poudarkom na tehnologijah in področjih, ki so bistvenega pomena za enotni digitalni trg, vključno s temeljno sektorsko interoperabilnostjo in standardi. Načrt bo sprejet v prvi polovici leta 2016.
Načrt za prednostne standarde IKT bo dopolnil letni program dela Unije.
Pričakuje se, da bodo pravočasni ukrepi standardizacije IKT zmanjšali razdrobljenost trga s povečanjem interoperabilnosti proizvodov, sistemov in storitev ter tako prispevali h konkurenčnosti evropskih podjetij vseh velikosti, vključno z malimi in srednjimi podjetji.
Krepitev enotnega trga lahko olajša dostop do svetovnih trgov s spodbujanjem evropskih razvitih standardov po vsem svetu, kot prikazujejo GSM, digitalna videoradiodifuzija in drugi uspešni primeri.
Kot je navedeno v sporočilu enotnega digitalnega trga, je treba okrepiti prizadevanja, da bi zagotovili, da bodo standardizacijski dokumenti v koraku z razvojem tehnologije.
Naslednji korak za standardizacijo IKT bo:
– poiskati učinkovit in uspešen način za opredelitev sektorjev in tehnologij, ki so ključnega pomena za enotni digitalni trg, ter
– izbrati ključne prednostne ukrepe standardizacije IKT, ki so potrebni v teh sektorjih in tehnologijah.
Komisija je že dejavna pri uresničevanju tega cilja in je tako začela s posvetovanji z zainteresiranimi stranmi.
V podporo temu pristopu bo uporabljenih več že obstoječih instrumentov. Tekoči načrt za standardizacijo IKT je program dela, ki je urejen po področjih in povezuje politike EU z dejavnostmi standardizacije. Ustanovljen je v sodelovanju z evropsko platformo več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT, ki vključuje evropske in mednarodne zainteresirane strani za standardizacijo ter predstavlja celovit in točen položaj standardizacije IKT.
Tekoči načrt za standardizacijo IKT je v skladu s tem letnim programom dela Unije in je letno objavljen na spletni strani Generalnega direktorata za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja 7 .
3.2.Standardizacija na področju storitev
Razvoj standardov za storitve je bil za razliko standardov za blago in IKT omejen, zlasti na ravni EU. Posledično standardi za storitve predstavljajo le 2 % vseh evropskih standardov.
Kljub temu obstajajo možnosti za večjo uporabo evropskih standardov za storitve. Prostovoljni standardi za storitve bi pomagali izkoristiti neizkoriščene možnosti storitvenega sektorja za gospodarstvo EU z izboljšanjem učinkovitosti in kakovosti storitev, zagotavljanjem interoperabilnosti ter olajševanjem sodelovanja med gospodarskimi subjekti.
Pomen evropskih standardov za storitve se bo verjetno povečal tudi v prihodnjih letih, ko se bo zabrisala meja med blagom in storitvami (storitvena usmerjenost). V takih primerih postane omejitev zagotavljanja blaga ali storitev v praksi omejitev prodaje celote. Da bi to omejitev preprečili, bi bili potrebni evropski standardi za storitve, ki bi dopolnili standarde za blago.
Ker se splošno število nacionalnih standardov za storitve povečuje, zahteve za obvezno certificiranje pa se od države do države razlikujejo, se evropski ponudniki storitev soočajo z vedno večjimi ovirami. Večja uporaba evropskih standardov za storitve bi lahko podjetjem pomagala, da bi delovala na tujem trgu v primerih, ko so v postopkih za avtorizacijo ali izdajanje dovoljenj potrebna nacionalna potrdila.
Kljub temu obstajajo izzivi pri razvoju evropskih standardov za storitve, kot je zagotavljanje ustrezne zastopanosti in podpora zainteresiranih strani, kot so mala in srednja podjetja, socialni in družbeni akterji.
Poleg tega se potrebe storitvenih sektorjev zelo razlikujejo in učinkovitost merjenja storitev je drugačna kot pri blagu.
Zakonodaja EU za storitve je za razliko od zakonodaje za blago redko odvisna od sektorja in se redno ne sklicuje na standarde kot orodja za pridobitev domneve o skladnosti. Standardi za storitve ostajajo zgolj prostovoljni in temeljijo na povpraševanju na trgu, Komisija pa bo, kot je navedeno v strategiji za enotni trg, zagotovila smernice za vprašanja, povezana s standardi za storitve, s čimer bo dvignila ozaveščenost o posebnostih standardov za storitve in s tem ugotovila načine za podporo njihove uporabe. Pristop, ki je uporabljen v smernicah, se bo uporabil tudi pri letnih programih dela Unije v prihodnjih letih.
3.3.Strateška prednostna področja za leto 2016
Komisija je opredelila svoje strateške prednostne naloge za evropsko standardizacijo v spodaj navedenih področjih, na katerih namerava od evropskih organizacij za standardizacijo zahtevati razvoj standardov. Področja so neposredno povezana z naslednjimi prednostnimi nalogami Komisije: povezan enotni digitalni trg; trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost; bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo.
V povezanemu enotnemu digitalnemu trgu je cilj predlaganih ukrepov uporaba digitalnih tehnologij in spletnih storitev, ki zajemajo različne sektorje gospodarstva in javnega sektorja:
informacijski sistemi za promet, katerih cilj je olajšati pretok, dostop in uporabo informacij v prometu, da se poveča učinkovitost, stroški prevoza pa zmanjšajo,
skupno okolje za izmenjavo informacij za nadzor na področju pomorstva EU, ki si prizadeva okrepiti samodejno izmenjavo informacij med nacionalnimi organi, udeleženimi v pomorskem nadzoru, vključno z obrambo,
sistemi etiketiranja in označevanja, primerni za e-trgovanje,
polnilnik za mobilne telefone in druge prenosne naprave,
e-zdravje za podpiranje pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu,
določanje točnega časa Galileo ter služba za iskanje in reševanje Galileo: omogočanje, da komponente sprejemnikov pridobijo natančne časovne rezultate,
preverjanje lokacije iz Galilea,
dostopnost spletišč organov javnega sektorja,
dostop do podatkov v vozilu.
Ker zadevajo trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, je cilj predlaganih ukrepov kombiniranje naših infrastruktur, diverzifikacija virov energije, zmanjšanje porabe energije in spodbujanje okolju prijaznih tehnologij:
omogočanje širšega vključevanja alternativnih, okolju prijaznih tehnologij,
zelena infrastruktura, katere cilj je podpora javnih naročil in splošno spodbujanje trga,
okoljsko primerna zasnova na pipah, prhah, televizijskih sprejemnikih, pametnih napravah, strojih, opremi za varjenje in označevanje z energijskimi nalepkami,
vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva in poenostavitev informacij uporabnikom o združljivosti njihovih vozil z gorivi ali z električnimi točkami za polnjenje,
spremljanje emisij živega srebra in formaldehida.
Komisija pri podpiranju bolj povezanega in pravičnejšega notranjega trga z močnejšo industrijsko bazo predlaga številne ukrepe za povečanje varnosti in zahtev glede interoperabilnosti, ki so potrebne za dokončno oblikovanje notranjega trga proizvodov ter za vzdrževanje visoko zmogljive industrijske baze v Evropi:
plastične embalaže, primerne za kompostiranje doma,
tehnike modeliranja se lahko uporabljajo za oceno kakovosti zraka,
metodologija za identifikacijo vira in količinska določitev onesnaževanja zraka,
boljša varnost in skladnost SDR radijskih postaj,
osebna zaščitna oprema (zaščitne obleke),
žičniške naprave,
naprave na plinsko gorivo,
potrošniški proizvodi v skladu z direktivo o splošni varnosti proizvodov (npr. sveče, ražnji, otroški čevlji, otroški vozički),
interoperabilnost sistemov vodenja zadev, ki so namenjeni podpori zunajsodnega (alternativnega) reševanja sporov,
materiali in proizvodi, ki prihajajo v stik z živili,
gradbeni proizvodi in uvedba mejnih vrednosti/razredov lastnosti za gradbene proizvode,
tehnične specifikacije za interoperabilnost železniškega prometa.
4.Vključenost
V zadnjih dveh letih so se okrepila prizadevanja, da se malim in srednjim podjetjem ter družbenim in socialnim zainteresiranim stranem omogoči, da učinkovito sodelujejo v dejavnostih standardizacije. V skladu z določbami Uredbe o financiranju evropskih organizacij zainteresiranih strani 8 je Komisija na podlagi razpisov za zbiranje predlogov formalizirala partnerstva z organizacijami iz Priloge III (SBS 9 , ANEC 10 , ECOS 11 in ETUC 12 , ki zastopajo mala in srednja podjetja, potrošnike, delavce oziroma okoljske interese v standardizaciji), s čimer je dosegla skladnost in stabilnost v smislu financiranja in upravljanja kot tudi stalno zastopanost interesov zainteresiranih strani na štirih področjih, ki so opredeljena v Uredbi.
Kot je razvidno iz neodvisnega pregleda, še vedno obstajajo izzivi, s katerimi se bo treba soočiti, da bi zagotovili ustrezno udeležbo organizacij iz Priloge III. Prvič, še vedno primanjkuje ozaveščenosti in priznavanja organizacij iz Priloge III in njihove vloge v evropskem standardizacijskem sistemu. Drugič, organizacije zainteresiranih strani imajo še vedno težave pri dostopu do ustreznih dokumentov, potrebnih za opravljanje strokovnega dela. Tretjič, sodelovanje z nacionalnimi organi za standardizacijo ni vedno zadostno, da bi jim lahko zagotovili koristno podporo. Četrtič, organizacije iz Priloge III imajo še vedno težave pri obravnavanju različnih delovnih postopkov številnih delovnih skupin, kar pogosto povzroča nepotrebno upravno breme strokovnemu delu.
Komisija bo leta 2016 natančno spremljala nadaljnji napredek pri izvajanju določb te uredbe in se zavzemala za večjo vključenost evropskega standardizacijskega sistema.
|
Komisija evropske organizacije za standardizacijo, nacionalne organe za standardizacijo in organizacije zainteresiranih strani iz Priloge III poziva, naj sprejmejo ukrepe za obravnavo zgoraj ugotovljenih izzivov in nadalje okrepijo sodelovanje. Poleg tega Komisija evropske organizacije za standardizacijo poziva, naj nadaljujejo in okrepijo svoja prizadevanja za olajšanje dela organizacij iz Priloge III s prilagoditvijo notranjih pravil in postopkov, ki jih je predlagal neodvisni pregled, s posebnim poudarkom na delu, opravljenem na mednarodni ravni. |
5.Mednarodno sodelovanje
|
Komisija evropske organizacije za standarde poziva, naj nadaljujejo skupno podporo mednarodnih in evropskih standardov v tistih svetovnih regijah, v katerih lahko evropska industrija izkoristi okrepljene odnose za standardizacijo in lažji dostop do trga. |
Da bi dosegli boljše sprejemanje pobud EU na mednarodni ravni, bi moral evropski standardizacijski sistem v okviru ustreznih organov nastopati enotno.
Komisija bo glede tretjih držav nadaljevala z različnimi obstoječimi političnimi dialogi ter ukrepi prepoznavnosti in ozaveščanja (napoteni strokovnjak za evropsko standardizacijo v Indiji, SESEI, napoteni strokovnjak za evropsko standardizacijo na Kitajskem, SESEC, ali standardizacijska informacijska platforma Kitajska Evropa, CESIP), za katere je podpora evropskih organizacij za standardizacijo bistvenega pomena (glej letna nepovratna sredstva za poslovanje).
Primerjalna analiza za skupno delo je trenutno sodelovanje in izmenjava informacij z Združenimi državami.
Komisija, ki na področju stroke že prispeva k nekaterim dejavnostim mednarodne standardizacije, pričakuje, da bo bolj vključena v evropsko in mednarodno standardizacijo, da bi v celoti izkoristila možnosti obstoječega formalnega statusa opazovalca in bi tako lahko bolje izpolnjevala svojo zavezanost načelu primarnosti mednarodnih standardov.
6.Pravice intelektualne lastnine in raziskovalne teme
6.1.Pravice intelektualne lastnine in standardizacija
Pravice intelektualne lastnine in standardizacija so med seboj tesno povezane, čeprav so bistveno drugačne. Lastništvo, patenti, avtorske pravice in povezane politike pravice intelektualne lastnine imajo pri standardizaciji vse pomembnejšo vlogo. To je razvidno na področju IKT, vendar lahko vpliva na druge sektorje, na katere vplivajo načini interoperabilnosti. V zvezi s tem bodo imeli zlasti patenti večjo vlogo na vseh področjih, na katerih bodo rešitve patentiranja standardom dale znatno dodatno vrednost.
V zadevi C-170/13 13 Sodišče EU v glavnem določa postopek z obveznimi ukrepi za obe strani (imetnika patenta in izvajalca) za vložitev ali preprečitev tožbe.
Imetnik patenta, ki je bistveni del standarda, mora (pred vložitvijo tožbe):
– prvič, opozoriti domnevnega kršitelja na kršitev, ki se mu očita, in to tako, da opredeli ta patent in način, na katerega je bil ta patent kršen, in
– drugič, po tem, ko je domnevni kršitelj izrazil pripravljenost na sklenitev licenčne pogodbe pod „poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji“ (FRAND), temu kršitelju predložiti konkretno in pisno ponudbo za sklenitev licenčne pogodbe pod navedenimi pogoji in pri tem med drugim navesti licenčnino in način izračuna te licenčnine.
V odziv na ponudbo imetnika patenta, ki je bistveni del standarda, pod pogoji FRAND mora domnevni kršitelj za uspešno protimonopolno obrambo pred tožbo skrbno odgovoriti na to ponudbo v skladu s poslovnimi praksami, ki so priznane na zadevnem področju, in v dobri veri, kar mora biti ugotovljeno na podlagi objektivnih elementov, pri tem pa med drugim ne sme biti prisotno zavlačevanje. Če domnevni kršitelj ne sprejme ponudbe, ki mu je bila predložena, mora imetniku patenta, ki je bistveni del standarda, brez odlašanja predložiti pisno in konkretno nasprotno ponudbo, ki ustreza pogojem FRAND.
Poleg tega, če domnevni kršitelj uporablja spoznanja iz patenta, ki je bistveni del standarda, preden je sklenjena licenčna pogodba, mora od trenutka, ko je njegova nasprotna ponudba zavrnjena, položiti primerno varščino v skladu s poslovnimi praksami, ki so priznane na zadevnem področju, na primer tako, da da bančno garancijo ali položi potreben znesek. V izračunu te varščine mora biti zlasti upoštevano število izkoriščanj patenta, ki je bistveni del standarda, glede katerih mora domnevni kršitelj imeti možnost predložiti obračun.
Poleg tega, če po predložitvi nasprotne ponudbe s strani domnevnega kršitelja ni sklenjen dogovor glede podrobnosti pogojev FRAND, imajo stranke možnost, da soglasno prepustijo določitev zneska licenčnine neodvisni tretji osebi, ki o tem odloči čim prej.
Nazadnje, domnevnemu kršitelju ni mogoče očitati, ne tega, da med tem, ko potekajo pogajanja glede podelitve licence, izpodbija veljavnost teh patentov in/ali to, da so bistveni del standarda, in/ali to, da so bili dejansko izkoriščani, ne tega, da si pridrži pravico, da bo navedeno izpodbijal v prihodnje 14 .
Obstaja skupni dogovor, da bosta večja preglednost in kakovost patentnih prijav izboljšali sedanji okvir.
|
Evropske organizacije za standardizacijo bi morale še naprej izboljševati svoje politike v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in doseči pravično ravnotežje med interesi lastnikov tehnologij in interesi uporabnikov teh tehnologij. |
Morebitne spremembe v okviru pravic intelektualne lastnine bi bilo treba skrbno preučiti in obširno preizkusiti z vsemi zainteresiranimi stranmi.
6.2.Obzorje 2020 – Raziskave in inovacije
Razvoj in izvajanje načrtov za raziskave in inovacije, tudi prek standardizacije, je bistvenega pomena pri reševanju vprašanja konkurenčnosti. S programom Obzorje 2020 bo močno podprto uvajanje inovacij na trg, zlasti podpora standardizacije prek raziskav in uvajanja znanosti v standarde. Dejavnosti standardizacije so bistveni kanal za tržno sprejetje rezultatov raziskav in za razširjanje inovacij, vključno z rezultati raziskave iz programa Obzorje 2020 v okviru dela Euratom.
|
Evropske organizacije za standardizacijo bi morale spodbujati in olajšati ustrezno zastopanost na strokovni ravni v dejavnostih standardizacije pravnih subjektov, sodelujočih v projektu, ki se nanaša na to področje in ki jih financira Unija v okviru večletnega okvirnega programa za dejavnosti na področju raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja. |
7.Operativni in finančni okvir
7.1.Nova metodologija za nepovratna sredstva za poslovanje
Komisija je razvila metodologijo za porazdelitev proračuna med nepovratna sredstva za poslovanje in za dejavnosti. Letna porazdelitev proračuna za evropsko standardizacijo glede nepovratnih sredstev za poslovanje vsaki evropski organizaciji za standardizacijo je naslednja:
za Evropski odbor za standardizacijo (CEN) največ 53,64 % letnega proračuna za nepovratna sredstva za poslovanje;
za Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (Cenelec) največ 9,23 % letnega proračuna za nepovratna sredstva za poslovanje in;
za Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI) največ 37,13 % letnega proračuna za nepovratna sredstva za poslovanje.
7.2.Ocena skladnosti standardov z zakonodajo in politikami Unije
Komisija si prizadeva za uskladitev nalog in okrepitev neodvisnosti strokovnjakov za ocenjevanje skladnosti zahtevanih dokumentov z zahtevami Komisije (npr. „svetovalci za novi pristop“, ki jih trenutno upravljata CEN in Cenelec), da bi zagotovili stalno in dolgoročno razpoložljivost takšnih ocenjevalnih storitev. Preizkušene bodo različne možnosti, da bi našli optimalne rešitve za upravljanje takih storitev na podlagi dejanskih potreb, vključno z neformalnim ad hoc posredovanjem.
7.3.Pooblastila v postopku obravnave
Komisija bo preučila, katera izmed pooblastil, ki so bila izdana pred začetkom veljavnosti te uredbe, še vedno veljajo.
|
Komisija evropske organizacije za standardizacijo poziva, naj poročajo o tekočem delu v okviru pooblastil, izdanih pred izvrševanjem te uredbe. Komisija bo odločila, katera od teh zapoznelih pooblastil bi bilo treba ohraniti. |