EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 15.12.2015
COM(2015) 676 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o sprejetih ukrepih po srečanju voditeljev v zvezi z begunskimi tokovi vzdolž zahodnobalkanske poti
Doslej največji begunski in migracijski tokovi, ki so se začeli konec poletja 2015 in se jeseni stopnjevali, so potekali po eni sami poti. T. i. zahodnobalkansko pot so postavili v žarišče izziva, s katerim se sooča Evropa: leta 2015 je iz Turčije v Grčijo prišlo več kot 650 000 ljudi, večina pa jih je prek Zahodnega Balkana pot nadaljevala v srednjo in severno Evropo. Ta gibanja niso bila le nepredvidljiva in po obsegu brez primere; pogosto so potekala z veliko hitrostjo in vzbujala zaskrbljenost, da nekatere države migrante zgolj predajajo sosednjim državam vzdolž poti. Pri tem se je pokazalo eklatantno pomanjkanje zmogljivosti, sodelovanja in solidarnosti ter osnovne komunikacije med državami vzdolž poti – gre za specifičen problem, ki je zahteval specifično operativno in politično rešitev na evropski ravni.
Predsednik Juncker je za 25. oktober 2015 sklical srečanje voditeljev držav ali vlad zadevnih držav. Srečanja so se poleg voditeljev držav ali vlad Albanije, Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Romunije, Srbije in Slovenije udeležili tudi predsednik Evropskega parlamenta, predsednik Evropskega sveta, sedanje in prihodnje predsedstvo Sveta Evropske unije in visoki komisar Združenih narodov za begunce (UNHCR).
Voditelji so dosegli dogovor o akcijskem načrtu v 17 točkah
za takojšnje ukrepanje, v katerem so bile določene metode sodelovanja in skupni cilji za boljše upravljanje tokov migrantov in beguncev, zlasti kar zadeva sprejemne zmogljivosti in upravljanje meja. Prizadevanja na podlagi tega dogovora so potekala v popolnem skladju s širšimi prizadevanji EU pri reševanju begunske krize, pri čemer je za skladnost skrbelo predsedstvo Sveta. Cilj tega poročila je še pred zasedanjem Evropskega sveta 17. in 18. decembra 2015 oceniti izvajanje ukrepov iz izjave voditeljev.
V tednu, ko je bilo organizirano srečanje z dne 25. oktobra, je v Grčijo prispelo rekordno število migrantov, več kot 50 000. Tedensko število novoprispelih migrantov je do začetka decembra upadlo na 14 000, vendar ostaja neenakomerno. V Slovenijo je v enem samem dnevu v oktobru vstopilo več kot 12 600 ljudi, konec novembra pa je število vstopov v povprečju znašalo med 2 000 in 3 000 na dan. Vendar število novoprispelih migrantov niha in je še vedno dovolj visoko, da ohranja močan pritisk na zahodnobalkanski poti.
1.Stalna izmenjava informacij in učinkovito sodelovanje (točki 1 in 2)
Prva prednostna naloga je bila izboljšati komunikacijo med vladami in pristojnimi organi držav vzdolž poti. V 24 urah so vse zadevne države, institucije in agencije imenovale kontaktne točke, ki poročajo neposredno voditeljem. Te kontaktne točke so s tedenskimi videokonferencami, ki jih usmerja Evropska komisija, postale forum za dnevno izmenjavo informacij in učinkovito usklajevanje.
Tedenske izmenjave se osredotočajo na 17 točk, dogovorjenih na srečanju voditeljev. To zajema splošne trende gibanj vzdolž poti, oceno potreb, povečanje sprejemnih zmogljivosti, ukrepe na meji in konsolidirana poročila agencije Frontex
kot pomemben prvi korak k bolj urejenemu gibanju oseb vzdolž zahodnobalkanske poti.
Poleg tega so se okrepili stiki v regiji: Slovenija je za 16. in 17. november sklicala srečanje ministrov za notranje zadeve, ki so se ga udeležile Srbija, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Grčija. Udeleženke srečanja so se dogovorile o izboljšanju usklajevanja, med drugim z izmenjavo informacij o številu beguncev, ki prečkajo mejo, in zasedenosti sprejemnih zmogljivosti. Regionalni policijski načelniki so na srečanju v Sloveniji 3. in 4. decembra razpravljali o operativnem sodelovanju in morebitnem skupnem pristopu k obravnavi ekonomskih migrantov. Hrvaška se teh srečanj ni udeležila.
Vseeno pa še vedno pogosto prihaja do nezadostnega predhodnega posvetovanja in obveščanja o predvidenih spremembah nacionalnih politik in pobud, zlasti tistih, ki lahko posredno vplivajo na celotno regijo. Še vedno se sprejema preveč enostranskih ukrepov, kot so de facto vstopni pogoji na podlagi državljanstva za migrante, ki vstopajo v Hrvaško, Srbijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, in postavitev ograje na meji med nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Grčijo (podobne ograji, ki jo je Madžarska postavila na meji s Srbijo). Neusklajenost ukrepov je ne glede na razloge za njihovo izvajanje privedla do negotovosti in nestabilnosti v regiji.
Opravljena je bila začetna ocena materialnih in finančnih potreb. Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Grčija, Madžarska, Romunija, Srbija in Slovenija so na zahtevo Komisije pripravile lastne ocene, ki zajemajo vprašanja, kot so sprejem in nastanitev, hrana in osnovne storitve, registracija, obravnava prošenj za azil, vračanje in upravljanja meja. Komisija je na podlagi teh ocen novembra in decembra 2015 opravila obiske na kraju samem
, ki so se jih udeležili predstavniki Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, Mednarodne organizacije za migracije, Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj. Cilj teh obiskov je bil pridobiti jasnejšo sliko potreb, in sicer tako glede njihovega obsega in trajanja, ter za njihovo kritje opredeliti najustreznejše vire financiranja.
V naslednjem koraku bodo potrebne dodatne analize za oceno srednjeročnih in dolgoročnih potreb v vseh državah, pri čemer bo treba več pozornosti nameniti integraciji in vračanju.
2.Omejevanje sekundarnega gibanja (točka 3)
Razlog, zakaj so se voditelji zavezali k preprečevanju gibanja beguncev in migrantov proti meji druge države v regiji in jasno navedli, da politika prostega prepuščanja beguncev ni sprejemljiva, so bila številna poročila o ukrepih posameznih držav, ki so beguncem in migrantom s prevozom ali upravno podporo omogočale hiter prehod do sosednje države vzdolž poti, ne da bi o tem predhodno obvestile državo prejemnico. To je privedlo do pospešitve migracijskih tokov, ki je otežila urejeno obvladovanje prihoda migrantov in beguncev ter močno obremenila namembne države na koncu zahodnobalkanske poti.
Odtlej je bilo manj poročil o takih ukrepih ter več o primerih sodelovanja in komunikacije med mejnimi organi. Vendar pomanjkanje politične volje za vzpostavitev sprejemnih zmogljivosti za bivanje, daljše od 24 ur, v številnih državah vzdolž poti kaže na to, da se imajo te države zgolj za tranzitne države in da imajo omejen interes za upočasnitev tokov. Po drugi strani pa mednarodni akterji, vključno z UNHCR, opozarjajo, da so begunci in migranti pogosto zelo odločeni nadaljevati pot do izbrane namembne države in ne želijo ostati v državah vzdolž poti.
3.Podpora beguncem ter zagotavljanje zatočišča in počitka (točke 4–7)
Eden od nujnih ukrepov, dogovorjen za vse države, je bil povečanje zmogljivosti za zagotavljanje začasne namestitve, možnosti počitka, hrane, vode in sanitarij vsem pomoči potrebnim. Te zmogljivosti omogočajo tudi boljše in predvidljivejše upravljanje migracijskih tokov in izboljšujejo registracijo vzdolž poti. V zadnjih dveh mesecih so bili storjeni pomembni koraki za izpolnitev zaveze voditeljev o povečanju sprejemnih zmogljivosti v Grčiji na skupno 50 000 mest do konca leta 2015 in na zahodnobalkanski poti za dodatnih 50 000 mest, in sicer s pomočjo finančne podpore EU ter s pomočjo partnerjev, kot sta UNHCR in Mednarodna organizacija za migracije. Vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja za uresničitev ciljev, ki so jih voditelji začrtali glede zmogljivosti, ter zagotovitev ustrezne namestitve, možnosti počitka in drugih humanitarnih potreb beguncev.
Komisija se je odločila, da bo v podporo programom UNHCR v Grčiji zagotovila 80 milijonov EUR iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost ter vzpostavila nadaljnjih 27 000 sprejemnih mest. Sprejela je sklep o financiranju, da bi UNHCR omogočila oddajo naročil za namestitev 20 000 beguncev. To se bo izvedlo v obliki hotelskih bonov, najema stanovanj in stavb ter programa družin gostiteljic. 500 mest je že na voljo, to število pa se lahko poveča do zaključka razpisa. Iz programa bo financirana tudi vzpostavitev 7 000 mest za prvi sprejem na grških otokih (žariščnih točkah), kar naj bi predvsem olajšalo nadaljnjo selitev v druge države članice in/ali napotitev na grški azilni sistem. Ob upoštevanju vseh oblik sprejemnih zmogljivosti in ob izvajanju načrtov naj bi sprejemne zmogljivosti v Grčiji do začetka januarja 2016 dosegle 35 000 mest.
To pomeni, da je sprejemna zmogljivost za 23 000 mest pod dogovorjenim številom 30 000 mest, ki bi morala biti zagotovljena poleg 20 000 mest v okviru programa subvencij za najem. Bistveno je, da se hitro določijo ukrepi za premostitev te vrzeli; prvi korak je bil storjen z opredelitvijo nekaterih potencialnih lokacij.
Za zahodnobalkansko pot je bila sprejeta zaveza o vzpostavitvi dodatnih 50 000 mest:
✓Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija se je zavezala, da bo število sprejemnih mest, prilagojenih zimskim razmeram, povečala na 2 000, pri čemer gre za zelo kratkotrajna tranzitna mesta (samo za nekaj ur). Primanjkuje politične volje za omogočitev daljšega bivanja. Komisija je odobrila ali v svoje načrte vključila podporo v skupni višini 39 milijonov EUR iz instrumenta za predpristopno pomoč za dejavnosti, povezane z migracijami v državi. Poleg tega podpira humanitarne dejavnosti (z zneskom v višini 2,6 milijona EUR). Humanitarne dejavnosti so podprli tudi številni drugi donatorji, vključno z državami članicami EU.
✓Srbija se je zavezala, da bo do konca leta 2015 sprejemne zmogljivosti povečala na 6 000 mest in izboljšala obstoječe zmogljivosti. Donatorji preučujejo možnost vzpostavitve nadaljnjih 6 000 mest, za katere je Srbija navedla tehnično izvedljivost, ni pa o tem sprejela ustrezne politične odločitve. V okviru instrumenta za predpristopno pomoč je bilo zagotovljenih 7 milijonov EUR za kritje nekaterih stroškov (stroškov obnove in tekočih stroškov) v zvezi s širitvijo zmogljivosti. Poleg tega EU Srbijo trenutno podpira s humanitarno pomočjo v višini 5,9 milijona EUR in drugo dvostransko pomočjo.
✓Hrvaška ima trenutno 5 000 začasnih mest, prilagojenih za zimo, s katerimi je nadomestila prejšnjih 5 000 mest, neprimernih za zimske razmere. V letu 2015 je prejela 16,4 milijona EUR nujnih sredstev za izboljšanje sprejemnih zmogljivosti, pogojev za begunce in delo policije. Hrvaška ni pokazala politične volje za povečanje sprejemnih zmogljivosti ali za podaljšanje možnega bivanja beguncev v obstoječih objektih.
✓Od sredine oktobra je obseg obstoječih zmogljivosti v Sloveniji ostal nespremenjen in znaša okoli 7 000 začasnih mest. Slovenija si prizadeva za vzpostavitev dodatnih 2 000 začasnih mest, prilagojenih za zimske razmere. Novembra je prejela nujna sredstva v višini 10,2 milijona EUR za izboljšanje sprejemnih zmogljivosti in nadzor meja.
✓Avstrija je bila kot tranzitna in ciljna država še zlasti pod pritiskom. Svojo zmogljivost je po srečanju voditeljev povečala za 16 000 mest, na skupaj skoraj 74 000 mest. V letu 2015 je za krepitev sprejemnih zmogljivosti in upravne zmogljivosti za obravnavo prošenj za azil prejela nujno pomoč v višini 6,3 milijona EUR.
Ti podatki kažejo, da je bilo opravljenega veliko dela. Nekatere države so nove sprejemne zmogljivosti vzpostavile že v tednih pred srečanjem voditeljev. Številne države so sprejemna mesta prilagodile za zimo in vzpostavile dodatna začasna mesta. Vendar so potrebna večja prizadevanja. Doslej je bilo vzpostavljenih manj kot polovica 50 000 dodatnih sprejemnih mest, h katerim so se države zavezale na srečanju voditeljev. Poleg tega je večji delež teh mest le v nekaj državah. Mesta za kratkotrajno namestitev (do 24 ur) sicer prispevajo k izpolnjevanju najbolj osnovnih potreb, vendar odražajo „tranzitno“ filozofijo, ki ni v skladu z zavezo o upočasnjevanju toka migrantov in beguncev. Sredstva bi se lahko uporabila za predelavo začasnih sprejemnih mest v objekte za trajnejšo namestitev, kar pa zahteva koncept upravljanja migracijskih tokov, ki bi bil jasnejši in omogočal enakomernejšo porazdelitev, ter jasno politično voljo držav glede vzpostavitve sprejemnih zmogljivosti.
Države, na katere migracijski tokovi trenutno ne vplivajo, po srečanju voditeljev niso povečale sprejemnih zmogljivosti. Albanija (300 mest), Bolgarija (5 130 stalnih mest, ki se jih po potrebi lahko razširi za več kot dodatnih 800), Romunija (1 200 stalnih in v sili dodatnih 550 začasnih mest) in Madžarska (980 stalnih mest) so poudarile, da te zmogljivosti ustrezajo sedanjim in predvidenim prihodnjim tokovom. Bolgarija in Romunija sta se pri tem sklicevali na trenutno zelo nizko zasedenost njunih sprejemnih centrov. Vendar bi se zmogljivosti v večjem obsegu po potrebi lahko uporabile za podporo kriznemu ukrepanju v izrednih razmerah. Vzorec migracijskih tokov se nenehno spreminja, zato nobena država ne more domnevati, da nanjo ne bodo vplivali. Leta 2015 je Bolgarija prejela sredstva v višini 5,8 milijona EUR, Romunija 8,6 milijona EUR in Madžarska 6 milijonov EUR iz nacionalnih programov v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost. Bolgarija in Madžarska sta prejeli po 4,1 oziroma 6,7 milijona EUR nujnih sredstev. Preudarno bi bilo ta sredstva uporabiti za gradnjo sprejemnih zmogljivosti za morebitne prihodnje potrebe.
Zdaj je bilo nadaljnjih 13 milijonov EUR namenjenih za humanitarno pomoč beguncem, prosilcem za azil in migrantom, zlasti v Srbiji in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Pomoč bo zajemala hrano, neživilske potrebščine, zaščito in nastanitev. Tako bo humanitarna pomoč EU državam Zahodnega Balkana v letu 2015 skupaj znašala skoraj 22 milijonov EUR.
Vzdolž zahodnobalkanske poti se izvajajo štiri operacije v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite: mehanizem je bil v Srbiji aktiviran 21. septembra 2015, v Sloveniji 22. oktobra 2015, na Hrvaškem 26. oktobra 2015 in v Grčiji 3. decembra 2015. Pomoč je skupaj ponudilo 15 sodelujočih držav, zlasti v obliki šotorov, spalne opreme, osebne zaščitne opreme, ogrevanja, električne energije in osvetljave. Večji del prošenj za pomoč je ostal brez odgovora in znatne potrebe ostajajo neizpolnjene. Navedene štiri države so na primer v skoraj treh mesecih zaprosile za 1548 sanitarnih in bivalnih kontejnerjev, zagotovljenih pa jih je bilo le 15. Na nekaterih drugih ključnih področij, kot so ležišča in zimska oblačila, je bila ponujena le simbolična pomoč. Enajst dni po zaprosilu Grčije je opremo zagotovilo pet držav. Komisija si prizadeva za širši in hitrejši odziv na zaprosila za pomoč vseh štirih držav.
V povezavi z dopisom, ki ga je predsednik Juncker naslovil na mednarodne finančne institucije (Evropsko investicijsko banko, Evropsko banko za obnovo in razvoj, Razvojno banko Sveta Evrope, Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko), je Komisija ustanovila novo omrežje za usklajevanje z mednarodnimi finančnimi institucijami. Poleg tega je začela s pregledom stanja, da bi ugotovila, katere institucije bi lahko zagotovile pomoč na katerih področjih. Opredeljenih je bilo več relevantnih tekočih projektov, med drugim 14 obstoječih projektov EIB, prilagojenih za odzivanje na potrebe v zvezi z migracijami, in nedavno sklenjeni sporazumi Razvojne banke Sveta Evrope o dodelitvi nepovratnih sredstev v skupni vrednosti 13,2 milijona EUR. Zdaj je nujno, da mednarodne finančne institucije oblikujejo srednje- in dolgoročne ukrepe, na primer z vključevanjem podpore v zvezi z migracijami v ustrezne instrumente, ki jih izvaja Komisija.
4.Skupno upravljanje migracijskih tokov (točke 8–12)
Eden ključnih elementov, dogovorjenih na srečanju voditeljev, je skupni pristop k upravljanju migracij. Cilj v nadaljevanju opredeljenih pobud na področju upravljanja meja je izboljšati standarde na strateških lokacijah ter spodbujati dosledno registracijo in odvzem prstnih odtisov. To je tudi temeljni koncept za žariščne točke v Grčiji (kjer naj bi bilo poleg sedanjih 46 kmalu na voljo nadaljnjih 30 naprav za odvzem prstnih odtisov).
Del doslednega pristopa so skupno dogovorjena načela za odločanje na meji. V izjavi voditeljev je bilo potrjeno načelo, da lahko države – seveda ob predhodnem preverjanju spoštovanja načel nevračanja in sorazmernosti – zavrnejo vstop le posameznikom, ki ne želijo zaprositi za mednarodno zaščito. S tem je povezano tudi načelo „ni registracije, ni pravic“: registracija migrantov (ne glede na njihov status) je predpogoj za ustrezno upravljanje migracijskih tokov ter določanje pravic in dolžnosti migrantov. Vendar je v praksi posledica pristop, ki de facto temelji na državljanstvu, kar pomeni, da se zavrača vstop vsem, ki nimajo določenega državljanstva (sirskega ali iraškega). Zaenkrat ni jasno, ali osebe, ki jim je bil zavrnjen vstop, dejansko niso želele zaprositi za azil.
Agencija Frontex je po srečanju voditeljev na podlagi informacij, ki so jih zagotovile države, vsakodnevno poročala o stanju na zahodnobalkanski poti. Za izboljšanje skladnosti poročanja ter določitev opredelitev in kazalnikov je agencija Frontex 12. novembra organizirala tehnični sestanek omrežja za analizo tveganj v zvezi z državami Zahodnega Balkana. Na sestanku je bilo dogovorjeno skupno operativno poročanje na spletu od 23. novembra, v katerega so vključene vse države. Agencija Frontex si še naprej prizadeva za izboljšanje kakovosti in obsega podatkov ter za širšo analizo – dnevna poročila zdaj vključujejo sliko aktualnih razmer, ki ne zajema le prehodov meje, temveč tudi registrirane osebe, ranljive skupine in najbolj zastopane nacionalnosti. Poleg tega lahko oceni trende in zagotovi pregled – kot je na primer izračun, da je Grčija novembra v okviru postopka Eurodac odvzela prstne odtise približno 54 000 ljudem. Z vzpostavitvijo misije Frontex na severni grški meji naj bi se registracija izvajala še dosledneje. Poleg tega Evropski azilni podporni urad vsak teden predloži pregled o položaju in trendih na področju azila (število prošenj za azil, glavne države izvora prosilcev, število in vrsta izdanih odločb na prvi stopnji).
V izjavi voditeljev je poudarjen tudi pomen vračanja kot enega od temeljev učinkovitega upravljanja migracij. Na tem področju je treba storiti več, saj se število vrnitev ne povečuje. EU je okrepila svojo podporo državam članicam, ki si prizadevajo izvajati svoje obveznosti v skladu z direktivo o vračanju. Poleg tega Komisija še naprej razvija in krepi razpoložljive instrumente, med drugim z znatnim zneskom, predvidenim v nacionalnih programih v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje. V primeru Grčije je na primer grški policiji (in Mednarodni organizaciji za migracije kot soupravičencu) izplačala 2,5 milijona EUR nepovratnih sredstev v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje od 1. decembra 2015 do 31. maja 2016, tudi za prisilno vračanje in pomoč pri prostovoljnem vračanju (skupaj 2 080 povratnikov).
Za vračanje in ponovni sprejem je potrebna podpora partnerskih tretjih držav. Dogovor o zgodnejšem začetku uporabe sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Turčijo je pomemben element skupnega akcijskega načrta EU–Turčija. V izjavi voditeljev so opredeljene še tri druge prednostne države. Visoka predstavnica/podpredsednica Federica Mogherini se je z zunanjim ministrom Afganistana Rabbanijem 1. decembra dogovorila o čimprejšnjem dialogu na visoki ravni o migracijah, ki bo sledil obisku visokih uradnikov v Kabulu. 5. novembra se je z zunanjim ministrom Bangladeša Alijem dogovorila o prvem srečanju v okviru novega dialoga o migracijah in mobilnosti v začetku leta 2016. Komisar Dimitris Avramopulos je 23. novembra potoval v Pakistan, kjer je z ministroma za notranje in zunanje zadeve razpravljal o izvajanju sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Pakistanom. Ob tej priložnosti se je Pakistan zavezal k sodelovanju na področju ponovnega sprejema, komisar Avramopulos pa je opozoril na nujnost sodelovanja pri reševanju težav pri praktičnem izvajanju sporazuma. Tako na politični kot na tehnični ravni pa pri sodelovanju s Pakistanom ni prišlo do napredka, kot se je pokazalo 2. decembra, ko velikemu številu z letalom vrnjenih povratnikov zaradi birokratskih formalnosti ni bil odobren vstop v Pakistan. Razprava na politični ravni se nadaljuje, na naslednjem zasedanju skupnega odbora za ponovni sprejem 12. januarja 2016 pa naj bi potekala tudi tehnična razprava o več tehničnih vidikih izvajanja.
5.Upravljanje meja (točki 13 in 14)
V izjavi voditeljev je opredeljena vrsta ključnih mejnih prehodov vzdolž poti, na katerih so potrebna takojšnja dodatna prizadevanja v smislu upravljanja in ponovne vzpostavitve nadzora meja ter okrepitve sodelovanja.
Na vrhu med EU in Turčijo 29. novembra je bil dogovorjen skupni akcijski načrt, ki določa okvir za tesno sodelovanje med obema stranema. Ta načrt priča o vzajemni zavezanosti EU in Turčije, da krizo, ki je posledica konflikta v Siriji, rešujeta skupaj, v duhu delitve bremena, ter okrepita sodelovanje za zaščito ljudi, ki so se zaradi konflikta v Siriji znašli razseljeni v Turčiji, in okrepita sodelovanje, da bi uredili migracijske tokove in zajezili nedovoljene migracije.
Frontex trenutno krepi svojo prisotnosti na meji med Bolgarijo in Turčijo; pri tem bo na mejo napotenih 24 mejnih policistov s tehnično opremo.
Kar zadeva okrepitev skupne operacije Poseidon Sea po odločitvi grških organov o napotitvi 31 vodij skupin iz grške policije v začetku decembra, lahko Frontex svojo prisotnost na otokih in v Egejskem morju od januarja 2016 poveča za nadaljnjih 100 zaposlenih. Napotitev vodij skupin je skoraj zaključena. Trenutno je 157 gostujočih uradnikov agencije Frontex nameščenih na kopnem, 146 pa na morju. Poleg tega je Grčija 3. decembra 2015 uradno zaprosila za napotitev skupine za hitro posredovanje na mejah, da se zagotovi takojšnja podpora mejnim policistom na zunanjih mejah in egejskih otokih.
Grčija se je 3. decembra z agencijo Frontex dogovorila o operativnem načrtu za novo operacijo na meji z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Verjetnost, da bi ta meja postala vir napetosti, se je v času, potrebnem za dogovor o posredovanju agencije Frontex, povečala, in sicer zaradi postavitve ograje kot ukrepa za upravljanje meja ter odločitve nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, da bo sledila zgledu drugih držav in omejila vstop na podlagi državljanstva. V izjavi voditeljev je bilo poudarjeno, da si morata Grčija in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija v zvezi z upravljanjem meja dosledno prizadevati za dvostranske ukrepe, ki krepijo zaupanje. Od srečanja ministrov za zunanje zadeve v začetku novembra je bil na tem področju dosežen le skromen napredek, čeprav so se redni stiki med mejnimi organi izboljšali.
Sprejeti bi bilo treba tudi nadaljnje ukrepe za premagovanje ovir, ki Frontexu otežujejo čezmejno delovanje na meji med Hrvaško kot državo članico EU in Srbijo kot tretjo državo. Frontex bi lahko pomagal pri spremljanju prehodov meje in pri registraciji na hrvaško-srbskih mejnih prehodih.
Poleg tega bi se državam, na katere vplivajo migracijski tokovi, lahko zagotovila podpora pri vzdrževanju javnega reda. Na srečanju voditeljev je Slovenija zaprosila za dvostransko podporo v obliki napotitve 400 policistov v roku enega tedna. Odtlej je bilo v Slovenijo iz drugih držav članic napotenih le približno 200 policistov.
S postopno obravnavo ključnih vprašanj na zahodnobalkanski poti in ob znatni prisotnosti agencije Frontex se je izboljšala predvidljivost, vendar je napredek neenakomeren. Izvajanje ukrepov ovira tudi obotavljiv odziv držav članic na pozive Frontexa po zagotovitvi strokovnega znanja in opreme (države članice so se doslej zavezale le glede 31 % vseh delovnih dni na osebo iz poziva Frontexa).
Zavrnitev vstopa državljanom tretjih držav, ki ne želijo zaprositi za mednarodno zaščito (v skladu z mednarodno zakonodajo in zakonodajo EU o azilu ter po predhodnem preverjanju uporabe načela nevračanja in sorazmernosti), je eden od ukrepov za preprečevanje nedovoljenih migracij. Vendar je treba obravnavati tudi posledice, kot so migranti, ki v brezizhodnem položaju ostanejo na mejah, možno spodbujanje tihotapljenja migrantov in preusmeritev migracijskega toka (Bosna in Hercegovina ter Črna gora so v zvezi s tem sprejele ustrezne načrte za krizno ukrepanje). Na tem področju je potrebno nadaljnje ukrepanje. Frontex bo na primer Grčiji pomagal pri registraciji migrantov z napotitvijo 26 policistov na mejo z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Pospešiti bi bilo treba postopke vračanja tistih, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite. UNHCR grškim organom pomaga z usmerjanjem ljudi v grški sistem upravljanja migracij in s kritjem takojšnjih humanitarnih potreb: 10. decembra je potekala večja operacija, v okviru katere so bili ljudje s severne meje premeščeni do večjih mest, da se ocenijo njihove prošnje za azil.
6.Boj proti tihotapljenju ljudi in trgovini z ljudmi (točka 15)
Poleg sodelovanja pri upravljanju migracijskih tokov sodelovanje poteka tudi na področju boja proti tihotapljenju ljudi in trgovini z ljudmi. Memorandum o soglasju za izmenjavo osebnih podatkov med Europolom in agencijo Frontex je bil podpisan 4. decembra. Europol bo do marca 2016 vzpostavil evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov. Primer okrepljene podpore Europola je vzpostavitev skupne operativne pisarne na Dunaju kot začasnega regionalnega obveščevalnega/preiskovalnega vmesnika, ki bo v celoti vključen v evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov, vendar bo omogočal boljše sodelovanje med preiskovalci držav članic, ki so dejavni v Avstriji. Postopek zaposlovanja večine novega osebja, dodeljenega evropskemu centru za boj proti tihotapljenju migrantov, se bo začel še letos.
Europol je v zadnjem času zagotovil podporo (v obliki izmenjave informacij in napotitve analitika) v več obsežnih operacijah proti tihotapljenju migrantov na Zahodnem Balkanu, med drugim septembra in oktobra 2015 v skupni operaciji „Koštana 2015“ na meji med Srbijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, v kateri je sodelovalo sedem držav v regiji. Nazadnje pa je 2. decembra podprl obsežno skupno operacijo, ki jo izvajajo organi kazenskega pregona in pravosodni organi Avstrije, Grčije, Švedske in Združenega kraljestva. Ta operacija, ki so jo koordinirali pravosodni organi v Solunu (Grčija), je bila usmerjena proti organizirani kriminalni združbi, osumljeni tihotapljenja ljudi v EU; rezultata operacije sta bila uničenje kriminalne združbe in aretacija skupno 23 osumljencev.
7.Informacije o pravicah in obveznostih beguncev in migrantov (točka 16)
Zagotavljanje informacij je bistvenega pomena za preprečevanje napačnih predstav in nerealnih pričakovanj beguncev in migrantov ter za odvračanje od nevarnih potovanj in zanašanja na tihotapce. Komisija je vzpostavila delovno skupino za komuniciranje, v kateri so zastopani vsi ustrezni institucionalni akterji. Delovna skupina je opredelila strategijo informiranja v treh fazah: ocena, priprava vsebin in razširjanje. Najprej bo opravljen pregled kanalov, po katerih migranti in prosilci za azil v EU in zunaj nje pridobijo informacije, da se lahko njim namenjena sporočila učinkoviteje usmerijo. Izsledki tega pregleda bodo upoštevani pri pripravi gradiva za posamezne države, ki bo v ključnih jezikih predstavilo azilne postopke v Evropi ter migrante in begunce odvračalo od tihotapskih storitev kriminalnih združb, ter pri vzpostavitvi novih kanalov za razširjanje informacij prek družbenih medijev (poleg institucionalnih kanalov, vključno z delegacijami EU na območjih konfliktov), pa tudi prek Mednarodne organizacije za migracije, UNHCR, tradicionalnih medijev in predstavnikov diaspore. Prvi komunikacijski ukrepi vzdolž zahodnobalkanske poti se bodo začeli izvajati sredi januarja.
8.Spremljanje (točka 17)
Doslej je bilo o nadaljnjih ukrepih organiziranih sedem tedenskih videokonferenc z nacionalnimi kontaktnimi točkami, ki jih usmerja kabinet predsednika Junckerja.
Vse države v regiji so zgledno sodelovale v teh videokonferencah in ubrani pristop je izpolnil pričakovanja.