EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 13.11.2015
COM(2015) 565 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o finančnih instrumentih, ki jih podpira splošni proračun po členu 140.8 finančne uredbe od 31. decembra 2014
{SWD(2015) 206 final}
Kazalo
UVOD
POVZETEK
1. Strateške ciljne skupine
1.1. MSP in mala podjetja s srednje veliko kapitalizacijo v EU
1.2. Mikropodjetja v EU
2. Strateški sektorji
2.1. Raziskave in inovacije (R&I)
2.2. Infrastruktura in energetska učinkovitost
2.3. Socialna podjetja
2.4. Izobraževanje
3. Strateške regije zunaj EU
3.1. Države, ki se pripravljajo na pristop
3.2. Sosednje države
3.3. Države, ki jih zajema instrument za razvojno sodelovanje (DCI)
SKLEPNE UGOTOVITVE
UVOD
Večina držav članic EU beleži pozitivno stopnjo rasti, Evropa je na poti okrevanja po gospodarski in finančni krizi, vendar strukturne pomanjkljivosti in pomanjkljivosti, povezane s krizo, še vedno ovirajo hitrejše splošno okrevanje. Posojilno sposobnost bank omejujeta zlasti visoka zadolženost zasebnega sektorja in visoka stopnja slabih posojil, kar ovira gospodarsko rast in finančno stabilnost. Ti izzivi zahtevajo takojšnje ukrepanje, saj je evropsko gospodarstvo močno odvisno od posojil bančnega sektorja, medtem ko ostaja dostop do lastniškega financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja, omejen.
V tem gospodarskem ozračju javne finančne institucije in zasebni vlagatelji neradi posojajo realnemu gospodarstvu, zlasti ne malim in srednjim podjetjem, katerih naložbe se štejejo za zelo tvegane. Veliko povpraševanje po financiranju skupaj z omejenim dostopom do javnih virov, pomeni, da je treba spodbuditi dodatne kapitalske tokove za zapolnitev te vrzeli. Zato se Unijo poziva, da z uporabo finančnih instrumentov sprosti dodatne naložbe iz svojega proračuna. Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 (MFF) odgovarja na te izzive, in sicer:
ponuja priložnosti za povezovanje javnih in zasebnih virov: EU je razvila inovativne finančne instrumente (kot so bili ustanovljeni v okviru programa Obzorje 2020 za raziskave in inovacije ali za program COSME ter MSP) in državam članicam omogoča, da združijo evropske strukturne in investicijske sklade (ESI) s sredstvi Obzorja 2020 in programa COSME v okviru prvega skupnega finančnega instrumenta, t.j. pobuda za MSP. Od vsega začetka je bilo za finančna instrumenta programa COSME in Obzorja 2020 na trgu veliko povpraševanja, njuna začetna sredstva pa so bila hitro izčrpana in so bila pred kratkim spremenjena, da se poveča izpostavljenost v okviru sposobnosti prevzemanja tveganj Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI);
razvija pobude za spodbujanje javnih finančnih institucij za kreditiranje gospodarskih subjektov, ki imajo otežen dostop do zasebnega kapitala: EU je razvila naložbeni načrt za Evropo, vključno z EFSI, da bi mobilizirala dodatne naložbe v Uniji v naslednjih treh letih in zagotovila večji dostop do financiranja podjetjem z do 3 000 zaposlenimi, s posebnim poudarkom na MSP, in sicer z zagotavljanjem sposobnosti prevzemanja tveganj (jamstva) Evropski investicijski banki (EIB); ter
spodbujanje boljšega poslovnega okolja za zasebne naložbe z ukrepi za oblikovanje unije kapitalskih trgov 1 .
MSP so glavna ciljna skupina podpore EU prek finančnih instrumentov: predstavljajo dve tretjini zaposlenih v zasebnem sektorju in skoraj 60 % dejanske dodane vrednosti v EU. Posebna pozornost je namenjena podjetjem in drugim ciljnim skupinam v strateških sektorjih, zlasti na področjih raziskav in inovacij, infrastrukture in energetske učinkovitosti, socialnega podjetništva in izobraževanja.
Na podlagi izkušenj je Komisija prepričana, da so finančni instrumenti učinkovit način za obravnavanje potreb realnega gospodarstva po financiranju ter za spodbujanje rasti in zaposlovanja. Instrumenti, ki se izvajajo v partnerstvu z javnimi in zasebnimi institucijami, obravnavajo vprašanja nedelovanja trga z zagotavljanjem zunanjega financiranja in preprečujejo izrivanje zasebnih vlagateljev.
Izvajanje finančnih instrumentov s centralnim upravljanjem v obdobju 2007–2013 je pomagalo ublažiti nedelovanje finančnega trga in spodbuditi pozitivne učinke ukrepov po vsej EU. Skupni prispevek Unije za instrumente za obdobje 2007–2013 znašala skoraj 5,5 milijarde EUR, ki je do 31. decembra 2014 podprl obseg financiranja v višini 82,9 milijarde EUR, kar pomeni skupno stopnjo finančnega vzvoda nad 15 (glej graf 1), to pa je koristilo strateškim ciljnim skupinam in sektorjem v okviru notranje in zunanje politike EU.
V obdobju 2014 – 2020 so proračunska sredstva v višini 4,8 milijarde EUR 2 usmerjena v podporo financiranja v višini 86 milijard EUR, kar pomeni povprečno stopnjo vzvoda skoraj 18 (glej graf 2). V naslednjih letih bo finančni prispevek Unije v višini 890 milijonov EUR, ki bo odobren do 31. decembra 2014, podprl pričakovan obseg financiranja v višini približno 3,8 milijarde EUR, pri čemer bo pričakovana stopnja finančnega vzvoda okoli 4 3 .
Komisija z zadovoljstvom predloži to poročilo o centralno upravljanih finančnih instrumentih za notranjo in zunanjo politiko EU, ki se financirajo iz proračuna Unije, kot se zahteva v členu 140(8) finančne uredbe.
Poročilo kaže bistvene učinke teh instrumentov na dan 31. decembra 2014. Gre za pregled porabe denarja davkoplačevalcev in napredka, ki je bil dosežen pri izvajanju finančnih instrumentov.
POVZETEK
To poročilo zajema centralno upravljane finančne instrumente EU za področja notranje in zunanje politike Unije.
Zajema celovit pregled dosedanjega napredka pri izvajanju finančnih instrumentov za obdobja 2007–2013 in 2014–2020 ter zagotavlja preglednost in odgovornost pri uporabi denarja davkoplačevalcev. Dokazuje, da so finančni instrumenti, ki se upravljajo centralno, dosegli precejšen učinek finančnega vzvoda in na podlagi trenutno razpoložljivih dokazov prikazuje, kako so instrumenti uresničevali cilje svoje politike. Nadaljnje tehnične podrobnosti so navedene v Prilogi.
Graf 1: 2007–2013 Finančni instrumenti (v milijonih EUR), decembra 2014
Graf 2: 2014–2020 Finančni instrumenti (v milijonih EUR), decembra 2014
Instrumenti, ki jih države članice izvajajo v okviru deljenega upravljanja, so predmet posebnega poročila. Za programsko obdobje 2007–2013 je bilo vsako leto do 1. oktobra 4 objavljeno letno zbirno poročilo o izvajanju instrumentov finančnega inženiringa v okviru ESRR in ESS 5 . Od leta 2016 dalje bo Komisija zagotovila povzetke podatkov o napredku pri izvajanju finančnih instrumentov v okviru deljenega upravljanja, kot to zahteva uredba o skupnih določbah skladov ESI 6 .
To poročilo o instrumentih, ki se upravljajo centralno, dopolnjuje delovni dokument služb Komisije (SWD), ki vsebuje podrobne preglednice in informacije o instrumentih, ki se izvajajo z neposrednim in posrednim upravljanjem v obdobjih 2007–2013 in 2014–2020.
Komisija namerava oblikovati to poročilo kot dinamično orodje za sprejemanje odločitev. Zlasti želimo zagotoviti, da bo bolj usklajeno z drugimi dokumenti, ki vsebujejo informacije o finančnih instrumentih EU 7 . Čeprav so pripravljeni za različne praktične in postopkovne namene, njihov časovni razpored pa se zato razlikuje, nameravamo v celoti uskladiti njihovo vsebino, da bi jo morda lahko združili v enotno poročilo.
1.Strateške ciljne skupine
1.1.MSP in mala podjetja s srednje veliko kapitalizacijo v EU
MSP se na splošno pojavijo kot tista poslovna kategorija, ki se srečuje s posebnimi težavami pri dostopu do finančnih sredstev, zlasti od začetka finančne in državne dolžniške krize.
Da se odpravi nedelovanje trga, povezano z nesimetričnimi informacijami, je bilo vzpostavljenih več jamstvenih mehanizmov, da se poveča obseg posojil pod boljšimi pogoji za bolj tvegano skupino podjetij. Ti mehanizmi so namenjeni spodbujanju razvoja vseevropskega finančnega trga za MSP ter odpravljanju nedelovanja trga, ki se ustrezneje obravnava na ravni EU glede na njegovo veliko razširjenost. Takšni mehanizmi lahko dosežejo ekonomijo obsega in razširjanje najboljših praks:
1.Jamstveni sklad za MSP (SMEG 07) v okvirnem programu za konkurenčnost in inovacije (CIP) je izboljšal dostop MSP do kreditiranja. Do 31. decembra 2014 je 357 000 MSP koristilo zajamčena posojila v višini 27,3 milijarde EUR v obdobju 2007–2014, njihovo število pa še vedno narašča;
2.Jamstvena shema za posojila programa COSME, naslednica jamstvenega sklada za MSP (SMEG07), zagotavlja MSP omejena jamstva za dolžniško financiranje prek posojil ali zakupa, da se zmanjšajo specifične težave, s katerimi se spopadajo uspešna MSP pri dostopu do finančnih sredstev zaradi zaznanega visokega tveganja ali pomanjkanja zadostnega razpoložljivega zavarovanja s premoženjem. Do konca leta 2014 je Evropski investicijski sklad (EIS) opravil skrbni pregled in podpisal jamstvene sporazume s tremi finančnimi posredniki iz treh sodelujočih držav v skupni vsoti 42,4 milijona EUR. Ocenjuje se, da bo skupni znesek financiranja za obdobje 2014–2020 znašal od 14,3 do 21,5 milijarde EUR, dosegel pa naj bi od 220 000 do 330 000 MSP. Za vse tri dejavnosti, podpisane s finančnimi posredniki v letu 2014, je celotni znesek financiranja, ki je na voljo MSP, znašal skoraj 851 milijonov EUR;
3.Instrument delitve tveganja (RSI) v okviru 7. okvirnega programa je posebni jamstveni mehanizem za financiranje z uporabo posojil in zakupa, ki zapolnjuje finančno vrzel pri financiranju inovativnih MSP ter malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo (podjetja z največ 499 zaposlenimi). Do zdaj je zagotovil več kot 1,59 milijarde EUR jamstev in posrednih osebnih jamstev 37 bankam in jamstvenim družbam, kar jim bo omogočilo podpreti do 3 000 inovativnih MSP in majhnih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Do konca leta 2014 je obseg financiranja znašal 831 milijonov EUR, Unija pa je prispevala 270 milijonov EUR;
4.Jamstvo InnovFin za MSP v okviru programa Obzorje 2020, ki je nasledil instrument za inovativna MSP in mala podjetja s srednje veliko kapitalizacijo za obdobje 2014–2020, naj bi mobiliziral skupni obseg posojil v višini približno 9,5 milijarde EUR, Unija pa naj bi prispevala približno 1 060 milijonov EUR. Za leto 2014 se pričakuje, da bo skupna vrednost financiranja, h kateremu prispeva Unija, znašala približno 475 milijonov EUR, od katerih je bilo 11 milijonov EUR že zagotovljenih;
5.Jamstveni instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje v okviru programa „Ustvarjalna Evropa“ bo zagotovil jamstva za banke, ki se ukvarjajo s kulturnimi in ustvarjalnimi MSP, s čimer se bo okrepila finančna sposobnost v teh sektorjih. Shema se bo začela izvajati leta 2016, skupni znesek dodatnih posojil v sektorjih, ki jih podpira prispevek Unije v višini 121 milijonov EUR, pa je ocenjen na približno 690 milijonov EUR; ter
6.Pobuda EU za MSP, zasnovana kot instrument za odziv na krizo, zagotavlja neomejeno jamstvo in/ali listinjenje za izboljšanje dostopa MSP do financiranja, vključno z inovativnimi MSP z visokim tveganjem. Gre za skupni instrument, ki združuje sredstva programa COSME in Obzorja 2020 z viri ESRR-EKSRP v sodelovanju z EIB/EIS, da se zagotovijo dodatna posojila za MSP. Z zavezo po izplačilu 800 milijonov EUR iz ESRR bo obseg novih posojil za MSP v Španiji po pričakovanjih znašal 5 723 milijonov EUR za vse španske regije.
MSP se srečujejo tudi s posebnimi izzivi pri zbiranju lastniškega kapitala, saj je tvegani kapital v Evropi doživel upočasnitev dejavnosti na področju zasebnega lastniškega kapitala v obdobju 2008–2014 v smislu zbiranja sredstev, stopnje naložb (ne glede na nekoliko pospešeno rast leta 2014) in pogojev odprodaje ter ostaja razdrobljen po državah in je vse bolj odvisen od reševanja s strani javnih vlagateljev.
Podpora prek finančnih instrumentov na ravni EU je ključnega pomena pri odpravljanju te razdrobljenosti. Oblikovanih je bilo več lastniških finančnih instrumentov za okrepitev notranjega trga za tvegani kapital, in sicer z odpravo ugotovljenega nedelovanja trga (zlasti za MSP, ki so v začetni fazi vendar imajo potencial doseči hitro rast), uveljavitvijo inovacij na trgu ter ustvarjanjem delovnih mest z visoko dodano vrednostjo:
1.Pomoč za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF) v okviru programa za konkurenčnost in inovativnost je namenjena povečanju zagotavljanja lastniškega kapitala za inovativne MSP v zgodnji fazi (GIF 1) pa tudi v fazi širitve (GIF 2). Do konca leta 2014 je znesek neto odobritev v višini 625,2 milijona EUR iz proračuna Unije podprl 43 skladov tveganega kapitala in 371 končnih upravičencev, ter tako spodbudil skoraj 1 milijardo EUR lastniškega financiranja;
2.Kapitalska shema za rast (EFG) v okviru programa COSME, naslednice GIF 2, je namenjena spodbujanju uporabe in zagotavljanja lastniškega financiranja za MSP v fazi širitve. Za obdobje 2014–2020 je pričakovati, da bo okvirna dodelitev sredstev v višini 633 milijonov EUR podprla naložbe tveganega kapitala v višini 2,6 do 3,9 milijarde EUR, dosegla pa bo 360 do 540 MSP; ter
3.InnovFin tveganega kapitala za MSP v okviru programa Obzorje 2020, naslednice GIF 1, je namenjen izboljšanju dostopa do financiranja tveganja za MSP in mala podjetja s srednje veliko kapitalizacijo, ki so v začetni fazi in so usmerjena v raziskave in inovacije. Dodelitev sredstev v višini 430 milijonov EUR, ki je okvirno načrtovana za obdobje 2014–2020, bo predvidoma podprla približno 2,5 milijarde EUR lastniškega financiranja.
1.2.Mikropodjetja v EU
Za evropski mikrofinančni sektor so značilni stalno upadanje bančnih posojil, omejena zmogljivost nacionalnih vlad, da podprejo mikrofinanciranje, ter veliko tržno povpraševanje po tej obliki financiranja. To kaže, da je posredovanje na ravni EU utemeljeno, da se institucijam, ki ponujajo mikrofinanciranje zagotovi delitev tveganja in rešitve za financiranje.
Natančneje, „visoka brezposelnost mladih v več državah članicah EU zahteva stalno podporo vključujočega podjetništva kot možnost za (ponovni) vstop na trg dela. Zagotavljanje mikrokreditov je pri tem pomembno orodje“ 8 . Velika raznolikost institucionalnih akterjev in ponujenih proizvodov zahteva posebne mikrofinančne instrumente, namenjene olajšanju dostopa do posojil za mikro podjetja, ki imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest, vendar se še naprej soočajo s še več težavami kot druga MSP:
1.Evropski mikrofinančni instrument Progress (2010 – 2013) zajema:
a.jamstveni instrument, ki je zagotovil do 20 % omejenih jamstev za portfelje mikroposojil, ki so jih posredniki zagotovili za mikropodjetja; ter
b.Fonds Commun de Placement – Fonds d’Investissements Spécialisé je specializiran investicijski sklad, njegov namen pa je povečati dostop do mikrofinanciranja z vrsto finančnih produktov (zlasti posojili).
Od 31. decembra 2014 so ti instrumenti zagotovili 31 371 mikroposojil za končne prejemnike v skupnem znesku 291,7 milijona EUR (prvotni cilj je bil 46 000 mikroposojil v znesku 500 milijonov EUR do leta 2018). Sklad je na dobri poti, da doseže zastavljeni cilj, saj se bodo do leta 2018 vključila nova posojila; ter
2.Program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) – mikrofinanciranje in socialno podjetništvo – mikrofinanciranje, naslednik zgoraj navedenih instrumentov, katerega namen je povečati dostop do mikrofinanciranja za ogrožene skupine in mikropodjetja, in sicer z zagotavljanjem podpore ponudnikom mikrokreditov. Prispevek Unije v višini najmanj 86 milijonov EUR je namenjen za podporo 41 000 mikroposojilom v skupnem znesku 528 milijonov 9 .
2.Strateški sektorji
2.1.Raziskave in inovacije (R&I)
Dokazi, da imajo večja, uveljavljena podjetja, usmerjena v raziskave in inovacije, težave pri dostopu do dolžniškega financiranja za inovativne projekte, niso enoglasni in jih je metodološko težje določiti. Vendar so nedavna ekonometrična študija 10 in empirične izkušnje pokazale, da je povpraševanje po dolžniškem financiranju na področju raziskav in inovacij precej večje od trenutne ponudbe.
Da bi odgovorila na potrebe po financiranju na področju raziskav in inovacij, ki jih je težko v celoti izpolniti na nacionalni ravni, je Komisija ustanovila sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (2007 – 2013) in v okviru Obzorja 2020 financiranje InnovFin za rast podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter jamstvo InnovFin za podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo::
1.Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (2007–2013) nudi posojila in hibridno ali dolžniško-lastniško financiranje za izboljšanje dostopa do financiranja tveganja za projekte na področju raziskav in inovacij. Sklad Unije za financiranje na osnovi delitve tveganja za obdobje 2007–2014 je s prispevkom 960 milijonov EUR podprl dejavnosti, ki skupaj zajemajo več kot 9,56 milijarde EUR od pričakovanih 11,31 milijarde EUR; ter
2.Storitev za posojila v okviru programa Obzorje 2020 za raziskave in inovacije (2014–2020), ki je nasledil RSFF, prav tako nudi posojila in hibridno ali dolžniško-lastniško financiranje za izboljšanje dostopa do financiranja tveganja za projekte na področju raziskav in inovacij. Za obdobje 2014–2020 je prispevek EU v višini 1 060 milijonov EUR namenjen mobilizaciji financiranja v višini 13 250 milijonov EUR za končne prejemnike. Do konca leta 2014 je prispevek EU v višini 483 milijonov EUR že podprl financiranje v višini 1 157,2 milijona EUR.
2.2.Infrastruktura in energetska učinkovitost
Promet, telekomunikacije in energetska infrastruktura imajo ključno vlogo pri razvoju in trajnostni rasti, kadar zasebna podjetja vseh velikosti in javni subjekti sodelujejo za zagotovitev potrebnih rezultatov. Infrastruktura izboljšuje produktivnost gospodarstva, omogoča rast in olajšuje povezovanje notranjega trga.
Tudi energetska učinkovitost in njeno spodbujanje postajata v Uniji vedno bolj pomembna, zlasti z vidika krovnega cilja energetske učinkovitosti 2020, ki znaša 20 %, in nadaljnjih ciljev po temu letu.
Cilj finančne intervencije EU v teh sektorjih je prispevati k odpravi pomanjkljivosti evropskih kapitalskih trgov. Programi EU za finančne instrumente za različne podsektorje (prometna in energetska infrastruktura, energetska učinkovitost, tudi na področju okolja in podnebnih ukrepov ter IKT), ki so se začeli v obdobju 2007–2013 ali so načrtovani za obdobje 2014–2020, vključujejo:
1.Instrument za posojilna jamstva za projekte v okviru vseevropskega prometnega omrežja (LGTT) je dolžniški instrument za financiranje projektov na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij. Na dan 31. decembra 2014 je skupni neporavnani instrument za posojilna jamstva znašal 497 milijonov EUR, zajemal je šest projektov, od katerih se pričakujejo naložbe (lastniški kapital, posojila, nepovratna sredstva) v višini 12,1 milijarde EUR. Komisija je v naknadni oceni iz leta 2014 ugotovila, da je bil učinek instrumenta za posojilna jamstva pozitiven tam, kjer se je ta uporabljal, vendar ni bil zadosten za doseganje svojih širših ciljev;
2.V okviru instrumenta za povezovanje Evrope (CEF):
a.Pobuda za projektne obveznice (PBI, MFF 2007-2013), katere cilj je spodbuditi financiranje na kapitalskih trgih za infrastrukturne projekte na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij ter širokopasovnih omrežjih. Do danes je bilo več transakcij finančno zaključenih v pilotni fazi PBI, in sicer:
I. v letu 2014 je prispevek Unije v višini 10 milijonov EUR za TEN-E podprl kreditno izboljšavo projektnih obveznic v višini 54,9 milijona EUR za projekt v vrednosti 421 milijonov EUR; ter
II.Prispevek Unije za TEN-T podpira financiranje:
novih prometnih projektov za avtocesto A 11 v Belgiji prek izdaje projektnih obveznic v višini 578 milijonov EUR in 79,6 milijona EUR lastniškega kapitala (s prispevkom Unije v višini 200 milijonov EUR); ter
izdaje projektnih obveznic za Autobahn A7 v Nemčiji v višini 429 milijonov EUR.
Tudi v letu 2014 je proračunski prispevek v višini 20 milijonov EUR za sektor IKT omogočil izboljšanje kreditne kvalitete v višini približno 38 milijonov EUR v podporo obveznic v višini 189 milijonov EUR, ki jih je izdal francoski ponudnik širokopasovnih storitev; ter
b.dolžniški instrument za porazdelitev tveganja, ki bo ciljno usmerjen v projekte skupnega interesa v prometnem sektorju ter širokopasovnem in energetskem sektorju. Z letom 2015 bo ta instrument začel nadgrajevati obstoječo pobudo za projektne obveznice in posojilna jamstva za projekte TEN-T. Če bo za ta instrument na voljo vseh 3 milijarde EUR sredstev, dodeljenih iz proračuna, bi se zaradi tega prispevka Unije lahko pritegnila skupna finančna sredstva v višini 18 do 45 milijard EUR;
3.Instrument zasebnega financiranja za energetsko učinkovitost (instrument PF4EE), ki se financira v okviru programa LIFE, bo med drugim zagotovil mehanizem za delitev tveganja za zmanjšanje kreditnega tveganja, s katerim se soočajo finančni posredniki pri kreditiranju sektorja energetske učinkovitosti, in tudi tehnično pomoč za finančne posrednike za oblikovanje novega tržnega segmenta. Prispevek Unije v višini 80 milijona EUR naj bi predvidoma podprl skupno naložbo v višini približno 540 milijonov EUR za obdobje 2014–2017;
4.Evropski sklad 2020 za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo (Marguerite) je vseevropski delniški sklad, ki podpira infrastrukturne naložbe na področju prometa (TEN-T), energetike (TEN-E) in obnovljivih virov energije v državah članicah. Prispevek Unije v višini 80 milijonov EUR je bil namenjen za podporo financiranju v višini približno 10,2 milijarde EUR, od tega pa je bile že mobilizirane 4,9 milijarde EUR za lastniško in dolžniško financiranje (prispevek EU: 31,3 milijona EUR) Do 31. decembra 2014 je ta sklad odobril naložbe lastniškega kapitala v višini 295 milijonov EUR za tri projekte TEN-T in sedem projektov energije iz obnovljivih virov;
5.Evropski sklad za energetsko učinkovitost (EEEF), je odcepljeni sklad Evropskega energetskega programa za oživitev (EEPR), ki vlaga v energetsko učinkovitost, projekte obnovljivih virov energije in čist mestni promet. Do konca marca 2014 je bil iz tega sklada dodeljen celoten prispevek Unije (125 milijonov EUR) za projekte s skupno naložbo v višini 219 milijonov EUR. Tehnična pomoč iz EEEF se je izkazala za uporabno pri podpori javnim organom za pripravo projektov, ki se financirali pozneje. Približno 200 milijonov EUR je bilo dodeljenih 12 projektom, ki bodo pritegnili približno 333 milijonov EUR končnih naložb. Do decembra 2014 je bilo ustvarjenih že 216 milijonov EUR finančnih naložb, ki so bile dodeljene devetim projektom. Za leto 2015 se pripravlja šest projektov v skupnem znesku 243 milijonov EUR, za katere so predvidena sredstva iz EEEF v višini 92 milijonov EUR; ter
6. Finančni mehanizem za naravni kapital (instrument NCFF), bo financiral pilotne projekte, ki ustvarjajo prihodke ali znižujejo stroške ter spodbujajo ohranjanje, obnavljanje, upravljanje in krepitev naravnega kapitala ter tako prispevajo k ciljem Unije na področjih narave in biotske raznovrstnosti ter prilagajanja na podnebne spremembe. Načrtovani prispevek Unije za pilotno fazo znaša 60 milijonov EUR, od tega pa je bilo že dodeljeno 10 milijonov EUR.
2.3.Socialna podjetja
Med podjetij, ki so jih prizadele težave pri dostopu do posojil, socialna podjetja zaslužijo posebno pozornost zaradi povezave med socialnim kapitalom in gospodarsko rastjo. Njihov glavni cilj je doseganje merljivega in pozitivnega socialnega učinka.
Glavni cilj socialnih podjetij ni doseganje čim večjega dobička, zato so izpostavljena večjim težavam pri dostopu do financiranja, saj klasične banke nerade in le stežka ovrednotijo njihove poslovne načrte. Nov finančni instrument EU za socialna podjetja v obdobju 2014–2020 je Program EaSI za mikrofinanciranje in socialno podjetništvo – socialna podjetja, katerega cilj je podpreti razvoj socialnih podjetij s proračunom v višini najmanj 86 milijonov EUR.
2.4.Izobraževanje
Izobraževanje je kot oblika kopičenja človeškega kapitala glavni vir gospodarske rasti, vendar lahko prispeva k socialni pravičnosti in koheziji samo, če je dostopen učencem iz različnih družbenih in gospodarskih okolij. Poleg tega se je izkazalo, da mobilnost študentov pomembno vpliva na družbeni in gospodarski razvoj.
Novi finančni instrument, jamstvena shema za študentska posojila (Erasmus + posojila za magistrski študij, jamstvena shema v okviru programa Erasmus +), podpira mobilnost, enakost in študijsko odličnost prek jamstev za finančne institucije, ki se strinjajo, da bodo učencem zagotovile ugodna posojila za magistrski študij v drugi državi. Načrtovan prispevek Unije v višini 517 milijonov EUR za obdobje 2014–2020 (od tega je bilo že dodeljenih 28,40 milijona) naj bi podprl posojila v višini do 3 milijard EUR.
3.Strateške regije zunaj EU
3.1.Države, ki se pripravljajo na pristop 11
Dostop do posojil je še vedno ena največjih težav za MSP na Zahodnem Balkanu kljub temu, da SMP postajajo najučinkovitejši segment pri tranziciji teh gospodarstev ter steber rasti in zaposlovanja. Zaradi pomanjkanja finančne tradicije je za MSP v začetni fazi skoraj nemogoče pridobiti bančno financiranje. Dostop do finančnih sredstev v energetskem sektorju se zdi na splošno ogrožen. Ta vprašanja se obravnavajo prek:
1.jamstvenega instrumenta iz jamstvenega sklada v okviru instrumenta za razvoj podjetij in inovacije na Zahodnem Balkanu (EDIF), katerega cilj je povečati družbeno-ekonomsko rast s spodbujanjem predpogojev za ustanavljanje in rast inovativnih MSP z velikim potencialom. Prispevek Unije v okviru EDIF v višini skoraj 22 milijonov EUR naj bi podpiral skupne naložbe v višini več kot 98 milijonov EUR;
2.Sklada za financiranje rasti podjetij (ENEF) v okviru instrumenta za razvoj podjetij in inovacije na Zahodnem Balkanu (EDIF), katerega cilj je povečati družbeno-ekonomsko rast z ustvarjanjem pogojev za ustanavljanje in rast inovativnih MSP z velikim potencialom v fazah širitve in razvoja. Finančna sredstva v višini 11 milijonov EUR bi lahko zagotovila skupno naložbo v višini 55 milijonov EUR. Glede na povezavo med ENEF in instrumentom za sofinaciranje Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) bo prispevek Unije podprl naložbe v višini približno 110 milijonov EUR za končne prejemnike;
3.Sklad za financiranje podjetniških inovacij (ENIF) v okviru EDIF podpira družbeno-gospodarsko rast na Zahodnem Balkanu, saj ustvarja pogoje za nastanek in rast inovativnih MSP v začetni fazi. Prispevek Unije v višini 21 milijonov EUR bo po pričakovanjih podprl naložbe v višini približno 40 milijonov EUR v obdobju 2014–2020;
4.Evropski sklad za jugovzhodno Evropo (EFSE) je oblika javno-zasebnega partnerstva, katerega cilj je pritegniti kapital iz zasebnega sektorja za nadaljnje posojanje mikropodjetjem in malim podjetjem ter gospodinjstvom. Prispevek Unije v višini 88 milijonov EUR je doslej spodbudil skupno financiranje v višini 3,2 milijarde EUR, od katerega je imelo koristi 496 716 končnih prejemnikov v regiji širitve;
5.Sklad za zeleno rast (GGF), ki zagotavlja namensko financiranje za projekte energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v pomoč ciljnim državam pri zmanjševanju emisij CO2 in porabe energije. Prispevek Unije v višini 38,6 milijona EUR je namenjen za zagotovitev skupne naložbe v višini 281 milijonov EUR za končne prejemnike. Trenutni portfelj projektov, ki vključuje 20 partnerskih institucij v devetih državah partnericah, je vreden 185,1 milijona EUR; ter
6.Posojila za podporo okrevanju MSP za Turčijo, da se ublaži učinek krize na MSP, podpre razvoj turškega gospodarstva ter poveča zaposlenost. Prispevek Unije v višini 30 milijonov EUR je mobiliziral posojila v skupni višini 300 milijonov EUR.
3.2.Sosednje države 12
Programi, ki jih financira EU, so namenjeni spodbujanju trajnostne in vključujoče rasti ter ugodnega naložbenega okolja v partnerskih državah v okviru evropske sosedske politike (ESP). EU uresničuje strateške cilje svojih sosedskih politik – vzpostavitev boljših medsebojnih povezav energetske in prometne infrastrukture med EU in sosednjimi državami, obravnavanje groženj našemu skupnemu okolju ter spodbujanje pametne rasti s podporo MSP – prek:
1.Sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo (NIF), katerega cilj je povečati energetske in prometne infrastrukture in medsebojno povezljivost v regiji z obravnavanjem groženj za okolje, vključno s podnebnimi spremembami ter spodbujanjem socialno-ekonomskega razvoja prek podpore za MSP in socialni sektor. V obdobju 2007–2014 je prispevek Unije v višini približno 1 159 milijonov EUR spodbudil 11,9 milijarde EUR posojil evropskih finančnih institucij, skupni stroški projektov pa so bili ocenjeni na 26 milijard EUR; ter
2.podpore Skladu za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP), ki zagotavlja kapital zasebnemu sektorju v sredozemskih partnerskih državah po načelu enakovrednosti z drugimi komercialnimi vlagatelji v regiji za ustanovitev, prestrukturiranje ali rast podjetij. Trenutni skupni prispevek Unije znaša 224 milijonov EUR.
3.3.Države, ki jih zajema instrument za razvojno sodelovanje (DCI)
V nekaterih državah izven EU je pomanjkanje dobro uveljavljenega institucionalnega okvira za zaščito lastninskih pravic, odpravljanje nedelovanja trga in zagotavljanje spodbud za zasebne pobude pogosto osnovni razlog za slabo razvitost sektorja MSP, pomanjkljivo infrastrukturo in nezadostne celotne naložbe v zdravstvo, izobraževanje in varstvo okolja. Reševanje teh problemov s financiranjem uspešnih SMP ter infrastrukturnih in produktivnih naložb je glavni izziv za EU na področju zunanje politike; to uresničuje prek naslednjih instrumentov:
1.Sklad za spodbujanje naložb v Srednjo Azijo (IFCA) in Sklad za spodbujanje naložb v Azijo (AIF) spodbujata naložbe in ključno infrastrukturo, ki so usmerjene predvsem v izboljšanje energetske infrastrukture, povečanje varstva okolja in rast MSP. Trenutni skupni proračun znaša 171,56 milijona EUR. Do danes je prispevek IFCA v višini 82 milijonov EUR spodbudil približno 465 milijonov EUR za financiranje, prispevki AIF v višini 62 milijonov EUR pa so spodbudili približno 2 046 milijonov EUR;
2.Sklad za spodbujanje naložb v Latinski Ameriki (LAIF) za spodbujanje naložb in infrastrukturo v prometnem, energetskem in okoljskem sektorju ter podporo socialni politiki in razvoju zasebnega sektorja v državah Latinske Amerike. V obdobju 2009–2014 so bila s približno 210 milijoni EUR zagotovljena posojila EFI v višini 2,9 milijarde EUR za skupne naložbe v višini 6,6 milijarde EUR 13 ; ter
3.Globalni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo (GEEREF) za spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v državah v razvoju in gospodarstvih v tranziciji. Od konca leta 2014 so skupne naložbe, podprte s prispevkom Unije, znašale okoli 1 milijarde EUR.
SKLEPNE UGOTOVITVE
V času finančne krize so imeli večji gospodarski sektorji otežen dostop do finančnih sredstev. Tudi v obdobju po krizi učinki razdolževanja in finančne razdrobljenosti podaljšujejo težave v zvezi s financiranjem v smislu obsega in pogojev financiranja, zlasti za ranljive države članice in ciljne skupine.
Finančni instrumenti EU so se izkazali kot stroškovno in splošno učinkoviti ukrepi za reševanje teh izzivov. Komisija se je že odločno zavezala, da bo razširila uporabo teh instrumentov. Preučila bo možnost povečanja obstoječih instrumentov ali uvedbe novih kot odgovor na tržne vrzeli ali neoptimalne pogoje za naložbe, kadar se zdi, da je tržno financiranje z jamstvom EU, naložbe lastniškega kapitala ali dogovor za delitev tveganja najprimernejši model podpore.
Hkrati bo Komisija ohranila ravnotežje med večjo zanesljivostjo za proračunski organ v smislu poročanja, spremljanja in revizije ter večjo učinkovitostjo pri izvajanju finančnih instrumentov. V zvezi s tem je bilo opravljeno pomembno delo. Novi okvir za izvajanje instrumentov za obdobje 2014–2020 vključuje trdne določbe glede tehničnih zahtev, preglednosti, notranjega nadzora in revizije ter poročanja. Poleg tega je bilo plačilo pooblaščenih subjektov omejeno na dosleden in razumen način, da bodo njihovi interesi usklajeni s političnimi cilji Komisije.
Določene so bile tudi postopkovne zahteve za centralno upravljane instrumente za zagotovitev, da bo prispevek Unije v celoti investiran, in da se sredstva, izplačana upravičenim subjektom, nenehno prilagajajo posebnim operativnim potrebam zadevnega instrumenta. Glede instrumentov, ki jih uvedejo in upravljajo države članice v okviru skupnega upravljanja sredstev iz proračuna EU, so bile oblikovane regulativne določbe , da se izplačilo sredstev poveže z dejansko podporo, ki jo finančni posredniki posredujejo končnim prejemnikom. Od leta 2016 naprej bo Komisija bolj dosledno poročala o obeh vrstah instrumentov.
Komisija namerava pregledati regulativni okvir, da bi zmanjšala morebitno nepotrebno birokracijo v prvi fazi izvajanja in nadalje uskladila oblikovanje finančnih instrumentov z najbolj učinkovitimi in posodobljenimi tržnimi praksami. V ta namen bomo opravili vmesno oceno instrumentov. Kot je določeno v finančni uredbi, bomo prav tako opravili pregled določb finančne uredbe o finančnih instrumentih ter po potrebi predlagali vključitev pridobljenih izkušenj, bolje upoštevali tržne prakse in dodatno poenostavili izvajanje. Zlasti bi bilo treba pri pregledu preučiti možnost kombiniranja različnih oblik podpore iz proračuna EU, predvsem zato, da se dodatno izboljša finančni vzvod in s tem tudi učinkovitost finančnih instrumentov EU.
-
(1)
Glej Sporočilo Komisije – Sprostitev potenciala množičnega financiranja v Evropski uniji (marca 2014).
-
(2)
Sredstva za obdobje 2014 – 2020 še ne odražajo odobritev za nove instrumente, ki bi se lahko predvidela za širitev in sosednje države ali države, ki jih zajema instrument za razvojno sodelovanje.
-
(3)
Pričakovan obseg financiranja je v tej fazi omejen na zneske, ki izhajajo iz že podpisanih pogodb med pooblaščenimi subjekti in finančnimi posredniki ali končnimi prejemniki. .
-
(4)
Poročilo iz leta 2013 je na voljo na:
http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/thefunds/instruments/doc/summary_data_fei_2013.pdf. -
(5)
Akronimi so opredeljeni v glosarju v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.
-
(6)
Člen 46(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013.
-
(7)
Zlasti gre za delovni dokument na podlagi člena 38(5) finančne uredbe in dokument, ki zagotavlja informacije, ki jih zahteva člen 49(1)(e) finančne uredbe.
-
(8)
Evers & Jung (2014); http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=12485&langId=en .
-
(9)
Ta cilj se bo verjetno še spremenil, saj pogajanja o izvedbenih podrobnostih in sovlaganjih še vedno potekajo.
-
(10)
Evropska komisija (2013a)
-
(11)
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora, Srbija, Turčija, Albanija. Poleg tega Bosna in Hercegovina ter Kosovo kot potencialni kandidatki. Islandija je začasno prekinila pristopna pogajanja in se ne želi več šteti za kandidatko.
-
(12)
Armenija, Azerbajdžan, Egipt, Gruzija, Izrael, Jordanija, Libanon, Moldavija, Maroko, Palestina, Tunizija, Ukrajina (polno sodelujoče članice ESP), Alžirija, (se trenutno pogaja za dostop do ESP), Belorusija, Libija, Sirija (zunaj večine struktur ESP); glej tudi http://eeas.europa.eu/enp/index_en.htm .
-
(13)
Podatki za 27 projektov, od katerih sta bila dva odpovedana.