EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.10.2015
COM(2015) 484 final
POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU
o izvajanju Evropskega energetskega programa za oživitev in Evropskega sklada za energijsko učinkovitost
{SWD(2015) 191 final}
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Evropskega energetskega programa za oživitev
in Evropskega sklada za energijsko učinkovitost
I.
NAPREDEK PRI IZVAJANJU PROGRAMA
Energetska infrastruktura in inovacije, ki so gonilna sila Evropskega energetskega programa za oživitev (EEPO), so danes še vedno enako pomembne, kot so bile leta 2009, ko je bil program EEPO vzpostavljen.
Informacije o vseh projektih EEPO, ki so bili sprejeti leta 2010, so zbrane na interaktivnem zemljevidu GD za energetiko, ki je na voljo na spletni strani direktorata:
http://ec.europa.eu/energy/eepr/projects/
.
V tem poročilu je za vsak del programa EEPO naveden doseženi napredek pri izvajanju projektov in Evropskega sklada za energijsko učinkovitost. To poročilo je pripravljeno na podlagi poročila, ki je bilo sprejeto leta 2014
. Zajema izvajanje projektov med 31. avgustom 2014 in 30. junijem 2015 ter izplačila, izvršena v tem obdobju.
II.
SPLOŠNO IZVAJANJE PROJEKTA
Konec junija 2015 je bilo 34 od 59 projektov v celoti zaključenih, upravičencem pa je bil izplačan skupni znesek v višini 1 860 487 739 EUR (po odštetju nalogov za izterjavo v višini 112 085 349 EUR).
Večina projektov je zaključenih, nosilci projektov pa bodo končni zahtevek za izplačilo predložili do konca letošnjega leta. Položaj na področju plinske in elektroenergetske infrastrukture je na splošno pozitiven; preostalih osem projektov dobro napreduje, en projekt pa je začasno prekinjen.
Nekaj težav še vedno ostaja zlasti pri integriranju električne energije iz vetrnih elektrarn na morju v omrežje ter zajemanju in shranjevanju CO2. Razlog za to so predvsem visoki stroški novih tehnologij in višje finančno tveganje, kot je bilo sprva pričakovano.
Komisija se je odločila, da bo še naprej nudila finančno pomoč vlagateljem, pri katerih je jasno, da je mogoče sprejeti končno naložbeno odločitev.
1.
plinska in elektroenergetska infrastruktura
Infrastrukturni podprogram EEPO podpira 44 projektov s treh glavnih področij dejavnosti.
Projekte izvajajo sistemski operaterji prenosnih omrežij v posamezni državi članici ali nosilci projekta. Razporejenih je bilo 2 267 574 462 EUR, od katerih je bilo okoli 1 094 297 460 EUR izplačanih upravičencem do 30 junija 2015. Plačila so odvisna od trdne zaveze nosilcev projekta, da projekt izvedejo s sprejetjem končne naložbene odločitve.
Projekti pokrivajo tri področja:
– projekti plinske infrastrukture in skladiščenja:
Plinska infrastruktura je bistvenega pomena za verigo oskrbe z energijo od proizvajalca do končnega uporabnika. Plinovodi, skladišča in terminali za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) so fizični elementi, ki zagotavljajo dobavo plina uporabnikom kamor koli in kadar koli. Plinsko infrastrukturo je treba v prihodnjih letih nadgraditi in izboljšati. Vzpostavitev manjkajočih povezav med državami članicami bo pomagala zagotoviti zanesljivost oskrbe s plinom ter odziv na nove in naraščajoče zahteve po prilagodljivosti.
– projekti za pretok plina v obratni smeri:
Med plinsko krizo leta 2009 med Rusijo in Ukrajino je večina držav članic v srednji in vzhodni Evropi ostala brez plina, vsem potrebam po uvozu pa ni bilo mogoče zadostiti. Vzrok ni bilo pomanjkanje plina v Evropi, temveč obstoječa infrastruktura, ki ni bila ustrezno tehnično opremljena in dovolj zmogljiva, da bi bilo pretok plina mogoče preusmeriti z vzhodno-zahodne smeri na zahodno-vzhodno smer. Program EEPO je zagotovil podporo za obravnavo te vrzeli in zdaj infrastruktura v srednji in vzhodni Evropi omogoča pretok plina v obratni smeri.
– projekti elektroenergetske infrastrukture:
Vključevanje večjega deleža električne energije iz različnih obnovljivih virov zahteva velike naložbe v novo infrastrukturo. Hkrati so zaradi slabe povezanosti s sosednjimi državami in notranjim trgom z energijo številne države članice še vedno „energetski otoki“.
1.1
doseženi rezultati
Do zdaj je bilo zaključenih 31 od 44 infrastrukturnih projektov (v primerjavi s 27 zaključenimi v začetku leta 2014), osem jih dobro napreduje, en projekt pa je prekinjen. Poleg tega je bila septembra 2014 finančna pomoč ustavljena za štiri projekte (Nabucco, Galsi, Poseidon in projekt za pretok plina v obratni smeri v Romuniji). V sektorju električne energije je zaključenih devet projektov. Preostali štirje projekti dobro napredujejo, za nekatere se pričakuje, da bodo zaključeni do konca letošnjega leta ali najkasneje do leta 2016. V plinskem sektorju je zaključenih 22 projektov; pet jih napreduje po načrtu, en je začasno prekinjen, štirje pa so bili ustavljeni. Vsi projekti za pretok v obratni smeri in povezovalni projekti v srednji in vzhodni Evropi so zaključeni, razen projekt za pretok plina v obratni smeri v Romuniji, ki ga je Komisija ustavila septembra 2014.
Sredstva iz programa EEPO so pomagala, da se je zagotovilo financiranje projektov in da je bilo mogoče preprečiti ali omejiti zamude. Tako sta se izboljšali varnost in zanesljivost plinskega omrežja, povečali sta se dobava in raznolikost, prav tako pa so bila odpravljena problematična ozka grla.
Od zadnjega poročila o izvajanju EEPO 2014 je bil dosežen pomemben napredek pri projektih elektroenergetske infrastrukture in plinske infrastrukture. Finančna pomoč, izplačana v letih 2014 in 2015, je pomagala okrepiti dansko prenosno omrežje zemeljskega plina, ki je bilo dokončano konec leta 2014. Nova infrastruktura bo povečala prenosne zmogljivosti za plin od vstopne točke Ellund na dansko-nemški meji in zagotovila operativno povezavo med nemškim omrežjem in danskim prenosnim omrežjem. Poleg tega se je z novim plinovodom občutno povečala zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom na Danskem. To nadomešča izčrpavanje polij na morju in krepi zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom na Danskem, Švedskem in v baltski regiji, kar omogoča boljše povezovanje trgov.
Druga zgodba o uspehu je dokončanje projekta „Nordbalt 02“ konec leta 2014, s čimer je bila uresničena potrebna posodobitev litovskega notranjega prenosnega omrežja za izboljšanje pretoka električne energije prek povezovalnih vodov.
Še en dokončan projekt je razvoj in posodobitev poljskega prenosnega omrežja zemeljskega plina na čezmejni povezovalni točki med Poljsko in Nemčijo. Financiranje iz programa EEPO je omogočilo posodobitev in gradbena dela na vozlišču v Lasowu ter na povezovalnih plinovodih na Poljskem.
Program EEPO je podprl tudi gradnjo 48-kilometrskega odseka plinovoda za pretok plina v obratni smeri med mesti Portalegre in Guarda ter Cantanhede in Mangualde, ki je bil zaključen konec leta 2014. Projekt bo okrepil zanesljivost oskrbe na Pirenejskem polotoku, saj bo v prihodnosti razširjen s tretjo povezavo s španskim plinskim omrežjem.
Še en dokončan projekt, povezava med Francijo in Španijo, bo omogočil priključitev obnovljivih virov energije na omrežje in prispeval k povezovanju francoskega in španskega trga z električno energijo ter h krepitvi zanesljivosti oskrbe z električno energijo na regionalni, nacionalni in evropski ravni.
Nova 225 MW podvodna povezava s kablom med Italijo in Malto je uradno začela delovati spomladi 2015. Projekt je odpravil izoliranost malteškega omrežja od preostale Evrope, saj je zagotovil podporni sistem, ki bo po potrebi nadoknadil oskrbo z energijo zaradi nestalnosti obnovljivih virov energije. Izboljšal bo zanesljivost oskrbe, zmanjšal porabo fosilnega goriva in spodbujal širitev obnovljivih virov energije na Malti.
Dokončanje infrastrukturnega sistema EU za oskrbo z električno energijo napreduje zaradi odprave ozkih grl in nadaljnjega povezovanja „energetskih otokov“, kot so tri baltske države, Pirenejski polotok, Irska, Sicilija in Malta.
Predvideno je, da bo večina od osmih tekočih projektov zaključena med letoma 2015 in 2016, le dva pa bosta zaključena do leta 2018 oziroma 2019.
Program EEPO podpira razvoj ključnih evropskih projektov s področja energetske infrastrukture v okviru sedanjih prednostnih nalog energetske politike. Smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo
zagotavljajo ukrepe za pravočasen razvoj projektov skupnega interesa v okviru osmih opredeljenih prednostnih koridorjev. Projekti skupnega interesa
so upravičeni zlasti do ugodnosti iz pospešenih postopkov za pridobitev dovoljenj (največ tri leta in pol) in regulativnih spodbud za lažje izvajanje čezmejnih projektov, upravičeni pa so lahko tudi do sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope.
V skupnem proračunu, ki za obdobje 2014–2020 znaša 30,44 milijarde EUR in zajema promet, energijo in telekomunikacije, je energiji namenjene 5,35 milijarde EUR.
Instrument za povezovanje Evrope omogoča projekte in zagotavlja podporo projektom, ki so ključnega pomena za evropsko energetsko politiko. Poleg tega so pravila za financiranje s strani Instrumenta za povezovanje Evrope zelo stroga – projekt jih lahko črpa le v skrajni sili, ko noben drug instrument, kot so financiranje prek tarif ali dolgoročno financiranje prek dolžniških instrumentov, ne zadostuje za pridobitev financiranja.
2. Projekti pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju
2.1 Doseženi rezultati
Ta podprogram EEPO je sestavljalo devet projektov, pri čemer je bila podpora v višini 565 milijonov EUR razdeljena med dve glavni vrsti dejavnosti, in sicer:
za obsežne preizkuse, proizvodnjo ter uporabo inovativnih turbin in konstrukcij za temelje na morju (šest projektov) ter
za razvoj modularnih rešitev za integracijo velikih količin električne energije iz vetrnih elektrarn v omrežje (trije projekti).
Trije od devetih projektov so bili končani, dva projekta pa sta bila predčasno ustavljena. Za projekte je bilo izplačanih 237 603 431 EUR.
2.2 Doseženi rezultati po sektorjih
2.2.1 Napredek na področju inovativnih turbin in konstrukcij na morju
Slabo vreme v letih 2014/15 ter tehnične težave s priključitvijo na omrežje in vetrnimi turbinami so povzročile zamude pri projektu Nordsee Ost. Odobreno je bilo podaljšanje do konca leta 2015.
Izvajanje projekta Vetrne elektrarne na morju Aberdeen – center za energijo iz vetrnih elektrarn je še vedno precej težavno. V Aberdeenu so težave s pridobivanjem lokacijskih dovoljenj na morju in na kopnem (ki so bila pravno izpodbijana) povzročile zamude pri projektu. Po najboljši oceni bo končna naložbena odločitev sprejeta v zadnjem četrtletju leta 2016 (z začetkom obratovanja leta 2019). Projekt Global Tech I ni našel soinvestitorja. Zato je Komisija aprila 2015 potrdila retroaktivno ustavitev projekta s 1. januarjem 2014.
2.2.2 Doseženi rezultati pri integraciji električne energije iz vetrnih elektrarn v omrežje
Eden izmed projektov, vozlišče HVDC, je bil ustavljen. Preostala dva projekta, in sicer Kriegers Flak in Cobra Cable, po več letih težav s tehnologijo in stroški še vedno potekata.
Pri projektu Kriegers Flak so podjetja pripravila nov predlog, ki je združljiv s programom EEPO. Projektni partnerji so s podpisom posodobljenega sporazuma o sodelovanju januarja 2015 sprejeli končno naložbeno odločitev v zvezi z novo tehnično zasnovo. Povezovalni vod na morju bo predvidoma začel delovati konec leta 2018.
V zvezi s projektom Cobra Cable je bil spremenjen sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, ukrep pa je bil podaljšan do decembra 2017. Postopek naročanja za pretvornike in kabel se je začel, pogodba pa naj bi bila dodeljena novembra 2015. Končna naložbena odločitev bo sprejeta v drugem četrtletju leta 2016, če bodo zagotovljena vsa ustrezna dovoljenja v zvezi z načrtovano traso in če pogodbe z dobavitelji kabla in pretvorniških postaj ne bodo presegle proračuna v višini 621 milijonov EUR. Če bodo ti pogoji izpolnjeni, bo začel vod predvidoma obratovati dve leti pozneje.
3. Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida
Ta podprogram EEPO je sestavljalo šest projektov, pri čemer je bila podpora v višini 1 milijarde EUR namenjena projektom, katerih cilj je bil zaobseči celoten postopek zajemanja, transporta in shranjevanja CO2.
Končan je bil en projekt, ki je zagotovil delujoče pilotne obrate za zajemanje, transport in skladiščenje. Trije projekti so bili predčasno ustavljeni. Dva projekta še potekata. Za te projekte je bilo izplačanih 426 982 066 EUR.
Napredek pri projektih zajemanja in shranjevanja CO2
Preostala dva projekta, in sicer ROAD (na Nizozemskem) in Don Valley (v Združenem kraljestvu), se še vedno spopadata s precejšnjimi težavami pri pridobivanju potrebnih finančnih sredstev za gradnjo in obratovanje.
Razvoj infrastrukture za transport in shranjevanje CO2 v okviru projekta Don Valley dobro napreduje; to infrastrukturo bo uporabljal tudi projekt White Rose, ki se sofinancira iz programa NER300, in drugi možni projekti zajemanja in shranjevanja CO2 na območju regije Humber. Nasprotno pa je prihodnost elektrarne CCS popolnoma odvisna od pridobitve podpore za obratovanje iz sheme Združenega kraljestva s pogodbo za razliko. Vlada Združenega kraljestva je avgusta 2014 objavila dokument o določitvi politike, v katerem opisuje svoje naslednje korake v zvezi z zajemanjem in shranjevanjem CO2, ki vključujejo razvoj sheme s pogodbo za razliko, primerno za projekte zajemanja in shranjevanja CO2, kakršen je projekt Don Valley. Komisija bo nadaljevala pogajanja s projektnimi partnerji in vlado Združenega kraljestva o časovnem okviru in možnostih doseganja pozitivne končne naložbene odločitve. Prav tako bo razpravljala o spremembi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, da bi upošteval zamudo pri razvoju sheme Združenega kraljestva s pogodbo za razliko in načrtovano novo tehnologijo za zajemanje CO2, saj je decembra 2014 vlogo koordinatorja projekta prevzel nov vlagatelj.
V zvezi s projektom ROAD je nizka cena CO2 povzročila finančno vrzel, ki ni bila predvidena v začetnih izračunih. Evropska komisija je vložila veliko truda v to, da bi v iskanje rešitve vključila zadevne države članice, zadevne panožne partnerje in Norveško. V okviru projekta so zato raziskovali alternativno možnost shranjevanja, ki je medtem postala na voljo; ta bi občutno zmanjšala stroške transporta in shranjevanja CO2, saj je bližje obali. Komisija je prejela tudi realne prijave interesa za vzpostavitev sheme ERA-NET Cofund v okviru programa Obzorje 2020, ki bi podpirala obratovanje in v celoti izkoristila možnosti za posredovanje informacij o prvem projektu v Evropi, ki bi prikazoval uporabo tehnologije zajemanja in shranjevanja CO2 po zgorevanju v komercialni termoelektrarni. To bi pomenilo tudi uspešno predstavitev tehnologije, s katero je mogoče naknadno opremiti obstoječe termoelektrarne.
III
EVROPSKI SKLAD ZA ENERGIJSKO UČINKOVITOST
Decembra 2010 je bilo iz Evropskega energetskega programa za oživitev (EEPO) dodeljenega 146,3 milijona EUR finančnemu instrumentu za projekte trajnostne energije Prispevek EU za Evropski sklad za energijsko učinkovitost, ustanovljen julija 2011, je znašal 125 milijonov EUR in je do zdaj dosegel skupno vrednost 265 milijonov EUR
; podprt je z instrumentom tehnične pomoči s proračunom 20 milijonov EUR in z dejavnostmi za ozaveščanje v višini 1,3 milijona EUR.
Evropski sklad za energijsko učinkovitost zagotavlja prilagojeno financiranje (z dolžniškimi in kapitalskimi instrumenti) za projekte na področju energijske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in čistega mestnega prometa. Upravičenci so lokalni ali regionalni javni organi ali zasebni subjekti, ki delujejo v njihovem imenu.
1. Doseženi rezultati
Evropski sklad za energijsko učinkovitost
Leta 2014 sta bila odobrena dva nova projekta, in sicer v Franciji in na Nizozemskem. V Franciji bo Sklad zagotovil 5 milijonov EUR zasebni družbi v lasti regije Rhône-Alpes za financiranje obnove javnih zgradb (srednje šole, šole in telovadnice) in za financiranje faz izgradnje ter odprl pot nadaljnjemu dolgoročnemu financiranju. Pristop te družbe je dober primer zbranih mehanizmov, ki so potrebni za povečanje obsega naložb v energijsko učinkovitost v Evropi.
Nizozemsko mesto Venlo je podpisalo dolgoročno pogodbo o financiranju v višini 8,5 milijona EUR za financiranje posodobitve cestne razsvetljave, pri čemer nameravajo opremiti najmanj 16 tisoč svetilk s svetlečimi diodami (LED) (73 % vseh svetilk v mestu) in doseči več kot 40 % prihranek energije.
Sklad je od svoje ustanovitve 31. decembra 2014 sklenil pogodbo z devetimi projekti v višini 115 milijonov EUR, ki so ustvarili 216 milijonov EUR končnih naložb. Poleg tega je bilo trem projektom dodeljenih 70 milijonov EUR.
Pripravljena sta bila ocena projekta in okvir poročanja o ekvivalentu CO2 in prihranku primarne energije. Ob koncu leta 2014 so naložbe Evropskega sklada za energijsko učinkovitost dosegle prihranke v višini 96 000 ton CO2, kar je primerljivo z letno količino emisij ekvivalenta CO2 12 000 evropskih državljanov.
Instrument tehnične pomoči
V letu 2014 je bilo dodatnega 5,5 milijona EUR dodeljenega sedmim lokalnim organom za financiranje njihovih dejavnosti za razvoj projektov. S tem bo dosežen učinek finančnega vzvoda v višini 127 milijonov EUR, kar je 23-krat več od začetne naložbe.
Instrument tehnične pomoči, ki ga financira Komisija, bo skupno podprl strukturiranje 16 projektov v skupnem znesku 17 milijonov EUR. Razlog za manjše vsote nedodeljenih sredstev je mogoče pripisati več dejavnikom. Projekti, opredeljeni v uvajalni fazi sklada, so bili na višji stopnji razvoja/zrelosti in zato niso potrebovali tehnične pomoči. Poleg tega so izkušnje Instrumenta tehnične pomoči pokazale, da se financiranje projektov za energijsko učinkovitost sooča s številnimi izzivi, kot so slabša raven pripravljenosti zahtevkov, kot je bilo sprva ocenjeno ob ustanovitvi sklada (malo prejetih zahtevkov za tehnično pomoč je bilo pripravljenih za predložitev), spremembe projektov zaradi političnih sprememb v vladah ali potrebne prilagoditve po prvem nizu študij izvedljivosti.
Dejavnosti za ozaveščanje
Evropski strokovni center za javno-zasebna partnerstva (EPEC)
je končal kampanjo za ozaveščanje, ki je bila osredotočena na tri vidike: podpiranje razvoja pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v državah članicah, spodbujanje optimalne uporabe strukturnih in kohezijskih skladov za energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter širjenje informacij o nedavnih spremembah politike in prednostnih nalog večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. V več državah članicah so bile na podlagi priprave raznih podatkovnih listov in nacionalnih strategij izvedene prilagojene delavnice in dejavnosti nadaljnjega spremljanja.
Glavne sklepne ugotovitve in obeti
Evropski sklad za energijsko učinkovitost si bo še naprej prizadeval za povečevanje svojega geografskega dosega, da bi zadovoljil različne potrebe evropskih lokalnih in regionalnih javnih organov.
Do zdaj je sklad postopoma vzpostavil zanesljivo evidenco dobičkonosnih naložb in bo aktivno iskal dodatne vodilne vlagatelje za nadaljnje spodbujanje prispevka EU.
IV Splošne sklepne ugotovitve
Program EEPO je dal dobre rezultate. Večina projektov, zlasti tistih s področja plinske in elektroenergetske infrastrukture, je bila zaključena. Komisija je sprejela odločitev, da ustavi projekte, kadar je to potrebno, ter še naprej ohrani strog nadzor nad izvajanjem in spremljanjem projektov.
Projekt vetrnih elektrarn na morju se je izkazal za bolj zapletenega od pričakovanj in v petih letih je bilo pridobljenega veliko tehnološkega znanja. Enako velja za projekte zajemanja in shranjevanja CO2, kjer težave z iskanjem potrebnega dodatnega financiranja zavirajo napredek ali so ustavile projekte.
Uspešen je bil tudi Evropski sklad za energijsko učinkovitost: ustanovljen je bil komercialni sklad, ki se bo še naprej razvijal ter tako zagotavljal finančne rešitve in ustvarjal dobiček za kritje upravnih izdatkov, dividend deležnikov in povračila stroškov vzpostavitve.