EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 3.8.2015

COM(2015) 387 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

O IZVAJANJU SCHENGENSKEGA DELA ZAČASNEGA ZNESKA ZA KREPITEV DENARNEGA TOKA IN SCHENGENSKEGA VIRA (2007–2009) ZA BOLGARIJO IN ROMUNIJO

{SWD(2015) 157 final}

poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu

o izvajanju schengenskega dela začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira (2007–2009) za Bolgarijo in Romunijo

1.Uvod

Znesek za krepitev denarnega toka in schengenski vir sta bila ustanovljena s členom 32(1) Akta o pristopu Bolgarije in Romunije k Evropski uniji 1 (v nadaljnjem besedilu: Akt o pristopu) kot začasni instrument za pomoč Bolgariji in Romuniji pri financiranju ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah ter za izboljšanje denarnega toka v nacionalnih proračunih.

Člen 32(3) Akta o pristopu določa, da se vsaj 50 % sredstev iz instrumenta porabi kot pomoč Bolgariji in Romuniji za njune obveznosti financiranja ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah.

Namen tega poročila je

zagotoviti povzetek informacij o izvajanju schengenskega dela začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira (v nadaljnjem besedilu: schengenski vir II) ter

predstaviti rezultate naknadnega ocenjevanja instrumenta.

2.Opis izvajanja schengenskega vira II

V skladu s členom 32 Akta o pristopu je Komisija v obdobju 2007–2009 izplačala Bolgariji in Romuniji letna pavšalna plačila v okviru zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira v dvanajstinah (za skupne zneske glej spodnjo razpredelnico).

Razpredelnica 1: Plačila schengenskega vira II in upravičeni stroški – pregled

	Bolgarija	Romunija
Skupna letna plačila za krepitev denarnega toka in schengenskega vira (v milijonih EUR, po cenah iz leta 2004) 2	239,5	559,8
Skupna letna plačila za krepitev denarnega toka in schengenskega vira (v milijonih EUR, po trenutnih cenah)	257,9	602,5
50 % skupnih letnih plačil za krepitev denarnega toka in schengenskega vira (v milijonih EUR, po trenutnih cenah) 3	129,0	301,2
Skupaj načrtovani zneski (v milijonih EUR, po trenutnih cenah)	161,0	404,4
Skupaj prijavljeni in potrjeni odhodki (v milijonih EUR, po trenutnih cenah)	128,2	353,6
Neupravičeni odhodki (v milijonih EUR, po trenutnih cenah)	2,7	3,1
Skupaj upravičeni stroški v breme schengenskega vira II (v milijonih EUR, po trenutnih cenah)	125,5	350,5
Zneski, povrnjeni Komisiji (v milijonih EUR, po trenutnih cenah)	3,5	0,0

Komisija je sprejela sklep o upravljanju in nadzoru schengenskega vira II 4 . V sklepu je določila, da so do pomoči upravičene naslednje vrste ukrepov:

naložbe v infrastrukturo mejnih prehodov;

naložbe v opremo za mejne kontrole;

usposabljanje mejnih straž;

podpora za operativne stroške.

Rok za upravičenost je začel teči 1. januarja 2007 in se je zaključil 31. decembra 2010.

Upravičeni državi članici sta bili odgovorni za izbiro in izvajanje posameznih operacij v okviru instrumenta.

Bolgarski in romunski organi so pripravili osnutke večletnih in letnih okvirnih programov, v katerih so opisali potrebe, povezane z izvajanjem schengenskega pravnega reda in mejnih kontrol, strategijo za obravnavanje teh potreb, cilje, ki naj bi jih dosegli s podporo schengenskega vira II, in posebne ukrepe, ki bodo podprti v okviru instrumenta.

V okviru okvirnih programov schengenskega vira II je Bolgarija opredelila osem ciljev. Razčlenitev načrtovanih dodeljenih sredstev schengenskega vira II po ciljih (z dejanskimi prijavljenimi odhodki) je predstavljena v razpredelnici 2:

Razpredelnica 2: Načrtovana dodeljena finančna sredstva in prijavljeni odhodki po ciljih – Bolgarija

	Načrtovani (EUR)	Skupaj prijavljeni in potrjeni odhodki (EUR)
Cilj 1: Pridobitev nove tehnične opreme za nadzor in kontrolo zunanjih meja	97 324 000,00	80 393 650,78
Cilj 2: Posebna tehnična oprema za skupne policijske operacije na mejnem območju	7 454 000,00	4 509 320,63
Cilj 3: Posodobitev in razvoj nacionalnih komunikacijskih sistemov	21 279 000,00	20 688 213,42
Cilj 4: Informacijski sistemi in računalniška omrežja, povezani z izvajanjem schengenskega pravnega reda	12 650 000,00	8 458 239,17
Cilj 5: Obnova in posodobitev obstoječe mejne infrastrukture	4 400 000,00	4 077 125,06
Cilj 6: Druge dejavnosti, neposredno povezane z mejno kontrolo na zunanjih mejah EU	2 808 000,00	654 711,43
Cilj 7: Dvig usposobljenosti osebja, vključno z jezikovnim usposabljanjem	1 510 000,00	521 649,45
Cilj 7: Razvoj nacionalnega vizumskega sistema ter povezava z vizumskim informacijskim sistemom EU (VIS) in posvetovalnim omrežjem VISION	13 575 000,00	8 891 301,83
Skupaj	161 000 000,00	128 194 211,77

Več kot 60 % sredstev schengenskega vira II za Bolgarijo je bilo načrtovanih in porabljenih za cilj 1. Večina sredstev v okviru cilja 1 je bila načrtovana in porabljena za nakup treh helikopterjev in devetih plovil ter za vzpostavitev integriranega sistema za kontrolo in nadzor črnomorske meje, ki vsebuje fiksne in mobilne opazovalnice, opremljene z radarji, kamerami in komunikacijsko opremo.

Okvirni programi schengenskega vira II za Romunijo so določili tri cilje. Razčlenitev načrtovanih dodeljenih sredstev schengenskega vira II po ciljih (z dejanskimi prijavljenimi odhodki) je predstavljena v razpredelnici 3:

Razpredelnica 3: Načrtovana dodeljena finančna sredstva in prijavljeni odhodki po ciljih – Romunija

	Načrtovani (EUR)	Skupaj prijavljeni in potrjeni odhodki (EUR)
Cilj 1: Krepitev kontrole in nadzora zunanjih meja ter zaščite pred čezmejnim kriminalom	199 700 000,00	174 970 037,61
Cilj 2: Izboljšanje možnosti nadzora s povečanjem zmogljivosti za zagotavljanje podatkov in dostop do njih	192 121 240,00	177 792 172,57
Cilj 3: Prispevek k stroškom za logistiko in obratovanje	14 565 504,00	478 673,92
Skupaj	404 383 744,00	353 593 864,85

V okviru cilja 1 je Romunija kupila 33 plovil, 1 278 vozil ter opremo za mejni nadzor in mejne kontrole. Cilj 1 je zajemal tudi obnovo 31 mejnih policijskih postaj in mejnih prehodov.

V okviru cilja 2 je Romunija podprla različne informacijske in komunikacijske sisteme, vključno z nacionalnim delom druge generacije schengenskega informacijskega sistema, nacionalnim delom vizumskega informacijskega sistema in digitalnim radijskim komunikacijskim sistemom TETRA.

Opomniti je treba, da je Romunija v okviru schengenskega vira II načrtovala več od minimalnih 50 % dodeljenih sredstev za krepitev denarnega toka in schengenskega vira (301 234 674 EUR) in da so tudi prijavljeni in potrjeni odhodki skupaj (353 593 864,85 EUR) presegli to mejno vrednost.

 

3.Naknadno ocenjevanje schengenskega vira II

3.1.Organizacija ocenjevanja in metodologija

Naknadno ocenjevanje schengenskega vira II je leta 2014 izvedel neodvisni zunanji ocenjevalec, ki je moral oceniti ustreznost, uspešnost, učinkovitost, dopolnjevalnost in skladnost, trajnost in učinek schengenskega vira II.

Metodologija ocenjevanja je vsebovala naslednja orodja za zbiranje podatkov:

sekundarna raziskava;

polstrukturirani intervjuji;

neposredna opažanja med obiski na kraju samem;

anketiranje upravičencev.

Podatki, zbrani z navedenimi orodji, so bili analizirani v 12 študijah primerov (pet za Bolgarijo in sedem za Romunijo), ki so zajele 79 % odhodkov schengenskega vira II v Bolgariji in 76 % odhodkov v Romuniji.

Ugotovitve študij primerov so služile kot podlaga za odgovore na devet vprašanj v zvezi z ocenjevanjem, ki jih je pripravila Komisija.

Poročilo naknadnega ocenjevanja schengenskega vira II je Komisija sprejela septembra 2014. Komisija meni, da so ugotovitve in zaključki ocenjevanja, predstavljeni v nadaljevanju, verodostojni, saj je bilo v oceni prikazano, da so ti temeljili na dokazih, ki so izhajali iz zanesljivih podatkov in temeljite analize.

3.2.Ustreznost

V okviru ocenjevanja schengenskega vira II glede na merilo ustreznosti je bilo ocenjeno, v kolikšni meri so cilji instrumenta ustrezali potrebam. Poleg tega je bila ocenjena relevantnost dejanskih učinkov schengenskega vira II (učinki, rezultati, vplivi) za potrebe (uporabnost).

Ocenjeno je bilo, da so bili cilji in dejanski učinki schengenskega vira II relevantni za potrebe.

Naložbe v zvezi z nadzorom morske meje Bolgarije, so bile namenjene očitnim potrebam, saj je bila pred tem črnomorska obala nezadostno pokrita z mejnimi patruljnimi plovili, ki so od 90. let prejšnjega stoletja postopoma postajala neprimerna in zastarela ter neustrezna za varovanje morske meje v težkih vremenskih razmerah.

Podobno se je z naložbami v zvezi z zračnim nadzorom obravnavalo stanje, ko bolgarsko notranje ministrstvo ni imelo nobenih zmogljivosti za zračni nadzor.

Z naložbo v pomorsko in kopensko mobilnost romunske mejne policije se je obravnavalo stanje, ko flota obstoječih plovil in vozni park nista bila primerna za nadzor meja.

Z izgradnjo in obnovo objektov na mejnih prehodih v Romuniji se je obravnavala jasna potreba, saj so bili kopenski mejni prehodi zapostavljeni in bodisi prestari bodisi neprimerni, da bi izpolnjevali zahteve Zakonika o schengenskih mejah.

3.3.Uspešnost

V okviru ocenjevanja schengenskega vira II glede na merilo uspešnosti je bilo ocenjeno, v kolikšni meri so bili doseženi cilji instrumenta.

Ocenjevalo se je zlasti, v kolikšni meri je schengenski vir II prispeval k pripravljenosti Bolgarije in Romunije za pristop k schengenskemu območju z nadgradnjo nadzora in mejnih kontrol na prihodnjih zunanjih mejah, povečanjem zmogljivosti za zagotavljanje schengenskih podatkov in dostopa do njih ter nadgradnjo sistema za upravljanje vizumov.

Ocenjeno je bilo, da je bil na splošno schengenski vir II uspešen pri doseganju zastavljenih ciljev.

Zadostna raven pripravljenosti Bolgarije in Romunije za pristop k schengenskemu območju je bila potrjena s sklepi Sveta iz junija 2011 5 .

Schengenski vir II je prispeval k tej pripravljenosti z nadgradnjo mejnega nadzora, mejnih kontrol, informacijske tehnologije in komunikacijskih sistemov ter upravljanja vizumov.

Vzpostavitev integriranega sistema za kontrolo in nadzor črnomorske meje v Bolgariji je bila zelo uspešna, saj je preoblikovala način izvrševanja kontrole nad morsko mejo in zagotovila stalni nadzor morskih meja. Zaradi te naložbe se je povečala zmogljivost policije za nadzor meja in boj proti čezmejnemu kriminalu.

Z nakupom helikopterjev se je povečala zmogljivost bolgarske policije za nadzor meja. Uporaba helikopterjev za nadzor meja je zlasti učinkovita v odročnih gorskih predelih, kot so območja v bližini turške meje, kjer deli zelene meje niso dostopni s patruljnimi vozili. Ne glede na to pa ostajajo vprašanja glede uspešnosti opreme za zračni nadzor. Zakonske omejitve glede nočnega letenja in pomanjkanje opreme proti zmrzovanju, ki omogoča lete v vseh vremenskih razmerah, skupaj z nezadostnim osebjem v prvih dveh letih po nakupu, so močno omejili uspešnost naložbe. Uspešnost naložb v zračni nadzor je omejevalo tudi pomanjkanje goriva in zamude pri dostavi rezervnih delov.

Naložba v pomorsko, rečno in kopensko mobilnost romunske mejne policije je okrepila zmogljivost policije za izvajanje nadzornih dejavnosti na morskih in kopenskih mejah. Kupljena oprema je razširila zmogljivosti posredovanja v regijah, kjer je bila prejšnja pokritost nadzora otežena in se pogosto ni izvajal. Od leta 2010 se je zaradi povečane operativne neodvisnosti novih ladij morski nadzor razširil prek 24 navtičnih milj zunanjega morskega pasu izključne romunske ekonomske cone.

V primeru Romunije so bile mejne kontrole okrepljene z naložbo v posodobitev mejnih prehodov. Z obnovo obstoječe infrastrukture in izboljšanimi delovnimi pogoji na mejnih prehodih se je povečalo število nastanjenih policistov, kar omogoča večje število mejnih kontrol v zadevnem obdobju.

3.4.Učinkovitost

V okviru ocenjevanja schengenskega vira II glede na merilo učinkovitosti je bilo ocenjeno, v kolikšni meri so bili želeni učinki instrumenta doseženi po razumni ceni.

Ocenjeno je bilo, da je mogoče učinkovitost schengenskega vira II oceniti kot ustrezno, čeprav postopki naročanja niso bili vedno optimalni.

Ocena učinkovitosti je temeljila na primerjavi stroškov v okviru schengenskega vira II s stroški v primerljivih instrumentih ter na analizi postopkov naročanja, ki so se šteli za ustrezen približek za učinkovitost, pri čemer se predpostavlja, da konkurenčno naročanje zagotavlja plačilo nabavljenega blaga ali storitev po tržnih cenah.

Zneski, plačani za helikopterje v okviru naložbe schengenskega vira II v zračni nadzor v Bolgariji, so bili po vrednosti na enoto podobni cenam, plačanim v okviru schengenskega vira I 6 .

V Bolgariji je bila konkurenca v postopkih naročanja za nadzor morske meje omejena, kar zadeva število podjetij, ki so sodelovala na razpisu, saj je bilo pet od šestih ponudnikov izključenih iz tehničnih razlogov. Razpisi za plovila so bili obravnavani na podoben način. V enem primeru (ladja 200 GT in ladje 60 GT) je bil razpis preklican, saj sta bila edina ponudnika izključena iz tehničnih razlogov, nato pa je bil izveden postopek s pogajanji z enim od ponudnikov. V drugem primeru (plovila 20 GT in 15 GT) sta bili iz tehničnih razlogov izključeni dve od treh ponudb.

Enako velja za zračni nadzor, kjer so bili razpisni postopki preklicani dvakrat in je bilo naročilo oddano šele v tretjem razpisu. Vsi trije razpisi so bili omejeni na ponudnike znotraj EU in vsi razen enega ponudnika (istega za vse tri razpise) so bili izključeni iz tehničnih razlogov, preden so sploh lahko predložili finančno ponudbo. Sklepati je mogoče, da je razpisni postopek omejil konkurenco, kar vzbuja dvome glede učinkovitosti ukrepa.

Tudi v Romuniji je bila vprašljiva učinkovitost postopkov naročanja, čeprav so bili ti rešeni hitreje in niso povzročili toliko zamud kot v Bolgariji. Prav tako se je pojavilo vprašanje glede okvirnih vrednosti naročil, ki so bile pogosto precej višje od prejetih ponudb.

Naročila, povezana s kopensko in pomorsko mobilnostjo, so bila izvedena v dveh delih, pri čemer se je konkurenca razlikovala. Pri pomorskih razpisih je bilo na posameznem razpisu manj ponudnikov, številni pa so bili izključeni že v fazi predizbora. Pri kopenski mobilnosti je bil izključen le en ponudnik (od skupaj 15 ponudnikov za pet oddanih naročil) zaradi prekoračitve najvišjih razpoložljivih sredstev za naročilo. Elektronski postopek za zbiranje ponudb je povečal učinkovitost oddaje naročil. Merilo za izbiro pri vseh razpisih je bila najnižja cena in zneski, ponujeni v zmagovalnih ponudbah, so bili precej nižji od dodeljenih razpoložljivih sredstev (do 50 % pri kopenski mobilnosti).

V okviru naročil za posodobitev in preureditev mejnih prehodov je bilo le 11 od 31 razpisnih postopkov dovolj konkurenčnih, da so zagotovili ekonomsko najugodnejše ponudbe.

3.5.Dopolnjevalnost in skladnost

V okviru ocenjevanja schengenskega vira II glede na merilo dopolnjevalnosti in skladnosti je bilo ocenjeno, v kolikšni meri so druge intervencije prispevale k ciljem schengenskega vira II in v kolikšni meri schengenski vir II ni nasprotoval drugim intervencijam s podobnimi cilji.

Ocenjeno je bilo, da je bil v Bolgariji in Romuniji schengenski vir II skladen z ukrepi mejnih kontrol, financiranimi iz drugih virov, in da jih je dopolnjeval.

V Romuniji in Bolgariji so bila sredstva iz različnih skladov dodeljena za doseganje ciljev, podobnih ciljem schengenskega vira II. Med nacionalnimi strategijami za pristop k schengenskemu območju in schengenskim virom II je bila dosežena visoka raven dopolnjevanja in sinergij.

V okviru nadzora morske meje v Bolgariji so sredstva schengenskega vira II dopolnjevala druge naložbe v zmogljivosti nadzora morske meje. Obnovljene so bile tri patruljne ladje, šest ladij pa je bilo kupljenih s prispevkom instrumenta za predpristopno pomoč Phare.

Podobno je bil v okviru programa Phare leta 2008 na področju zračnega nadzora financiran nakup enega helikopterja Agusta AW109E.

 

3.6.Trajnost

V okviru ocenjevanja schengenskega vira II glede na merilo trajnosti je bilo ocenjeno, kako dolgo so trajali pozitivni učinki instrumenta po koncu intervencije.

Ocenjeno je bilo, da večina ukrepov schengenskega vira II ni imela nadaljnjega učinka po zaključku, če niso bili podprti z dodatnimi odhodki za vzdrževanje in usposabljanje. V nekaterih primerih, zlasti v Bolgariji, oprema, kupljena v okviru schengenskega vira II, nekaj časa ni obratovala, saj so bili stroški vzdrževanja ali popravil previsoki glede na razpoložljiva sredstva.

Kar se tiče naložbe v nadzor morske meje v Bolgariji dokazi kažejo, da je v integriranem sistemu kontrole in nadzora črnomorske meje prišlo do težav pri vzdrževanju, čeprav je bil ta sistem na splošno zelo trajnosten. Od zagona sistema je postalo jasno, da so težave že v zvezi s stroški za potrošni material, ki ga garancija ni vedno krila. Težava, ki so jo najpogosteje omenjali vprašani, je bila normalna obraba radarjevih magnetronov na 12 stacionarnih opazovalnicah.

Pri zračnem nadzoru so letni stroški vzdrževanja in obratovanja vključevali zavarovanje, najem hangarja in gorivo. Podatki o letih kažejo, da je bila uporaba različnih vrst helikopterjev po letu 2010 omejena. Na splošno se je aktivno uporabljal le en helikopter lahkega razreda (A109-SN11790), medtem ko so bili ostali helikopterji prek več let redko ali komaj rabljeni. Uporaba helikopterjev lahkega razreda ima na splošno prednost, saj je zanje značilna učinkovitejša poraba goriva, obenem pa imajo enakovredne zmogljivosti nadzora kot težji helikopter AW139. Razliko v številu letov je mogoče pojasniti tudi z nerazpoložljivostjo enega od helikopterjev A109, ki zaradi težje nesreče že od leta 2012 ne obratuje. Ker je bil po juliju 2012 zaradi popravila helikopterja nižjega razreda A109 pogosteje v uporabi težji helikopter AW139, so se stroški goriva na uro letenja povečali, leta 2013 pa se je skupni strošek goriva še povečal kljub precej manjšemu številu ur letenja.

Druge začetne težave so bile povezane s pomanjkanjem ustreznih skladiščnih objektov za helikopterje. Zračna baza za helikopterje Bezmer ni zagotavljala optimalnih pogojev, saj hangar in skladiščni objekti niso imeli priporočenega prostora z nadzorom temperature in vlage. Helikopter bo prestavljen v novo zračno bazo v Sofiji, ki jo je financiral Sklad za zunanje meje. Vendar pa je v dolgem roku potrebno najti ustrezni hangar in obratovalne objekte v bližini črnomorske in jugovzhodne meje.

Programi Sklada za zunanje meje so bili namenjeni tudi osnovnemu usposabljanju pilotov in letalskih inženirjev. Obstoječe kadrovske težave so bile posledica tega, da nekateri zaposleni niso opravili izpitov, ki jih je med prejšnjimi usposabljanji izvedel proizvajalec, pa tudi pomanjkanja razpoložljivih pilotov v okviru sistema notranjega ministrstva.

Trajnost opreme, pridobljene v okviru schengenskega vira II, je izrazitejša v Romuniji, kjer se vzdrževanje vozil in plovil plačuje z državnimi sredstvi.

3.7.Učinek

V okviru ocenjevanja učinka so bili ocenjeni načrtovani in nenačrtovani dolgoročni učinki, ki jih je neposredno ali posredno povzročil schengenski vir II.

Ocenjeno je bilo, da je na splošno imel schengenski vir II želene učinke, zlasti v zvezi s pripravljenostjo Bolgarije in Romunije za pristop k schengenskemu območju. A čeprav so naložbe schengenskega vira II pozitivno vplivale na nezakonito migracijo čez prihodnje zunanje meje Bolgarije in Romunije ter na varnost teh dveh držav, se bo celotni učinek naložb na prihodnjih zunanjih mejah na varnost državljanov v schengenskem območju pokazal šele, ko bosta Bolgarija in Romunija pristopili k schengenskemu območju. V oceni niso bili ugotovljeni negativni učinki, bilo pa je precej nenačrtovanih pozitivnih učinkov, povezanih s povečano zmogljivostjo, podprto v okviru schengenskega vira II.

Schengenski vir II je imel pozitivni učinek na pripravljenost Bolgarije in Romunije na pristop k schengenskemu območju, kakor je razvidno iz nadgrajenega nadzora prihodnje zunanje meje, mejnih kontrol, informacijske tehnologije in komunikacijskih sistemov, upravljanja vizumov in ustreznih sklepov Sveta iz junija 2011.

Kar zadeva širše učinke schengenskega vira II, so imeli ukrepi, financirani v okviru tega instrumenta, pozitivne učinke na nedovoljeno migracijo čez prihodnje zunanje meje Bolgarije in Romunije ter na varnost teh dveh držav, kar dokazuje večje število odkritih nedovoljenih prehodov meje in čezmejnega kriminala, čeprav je mogoče povečanje odkritih nezakonitih prehodov meje pripisati tudi zunanjim dejavnikom (povečan migracijski pritisk). Naložbe schengenskega vira II (zlasti naložbe v sistem za nadzor meja) so imele odvračalni učinek na nedovoljeno migracijo in čezmejni kriminal. Vendar pa ostaja učinek naložb schengenskega vira II na varnost znotraj schengenskega območja omejen, dokler se mu ne bosta pridružili Bolgarija in Romunija, saj se mejne kontrole še vedno izvajajo na mejah med Bolgarijo in Romunijo na eni strani ter schengenskim območjem na drugi strani. Posledično imajo lahko morebitne spremembe v kakovosti mejnih kontrol na mejah med Bolgarijo in Romunijo na eni strani ter državami, ki niso članice EU, na drugi strani le obrobni vpliv na varnost znotraj schengenskega območja.

V zvezi z nenačrtovanimi pozitivnimi učinki je bilo med ocenjevanjem ugotovljeno, da so naložbe v nadzor morske meje prispevale tudi k odkrivanju tihotapljenja ali okoljskega kriminala (odlaganje odpadkov na morju).

4.Sklepne ugotovitve

Schengenski vir II – instrument, katerega cilji so bili „financiranje ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah“, – je bil uspešno izveden. Schengenski vir II je Bolgariji in Romuniji zagotovil skupaj 476 milijonov EUR.

Na splošno je instrument odločilno pripomogel k temu, da sta bili Romunija in Bolgarija leta 2011 ocenjeni kot tehnično pripravljeni za pridružitev schengenskemu območju. Z naložbami, ki jih je financiral schengenski vir II, je bil nadgrajen nadzor prihodnjih zunanjih meja, mejne kontrole, informacijska tehnologija in komunikacijski sistemi ter upravljanje vizumov. Intervencija je ustrezala ugotovljenim potrebam ter je bila usklajena z drugimi viri financiranja in uspešna pri doseganju zastavljenih ciljev. Učinkovitost, s katero so bili ti doseženi, bi bilo mogoče izboljšati, kar velja tudi za trajnost nekaterih naložb, za katere so bila potrebna nadaljnja sredstva, da bi še naprej zagotavljale učinek.

Čeprav so naložbe schengenskega vira II prispevale k preprečevanju nedovoljene migracije čez prihodnje zunanje meje Bolgarije in Romunije ter na varnost teh dveh držav, pa učinek naložb schengenskega vira II na varnost znotraj schengenskega območja ostaja omejen, dokler se mu Bolgarija in Romunija ne bosta pridružili.

Čeprav je imel nepristop Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju do sedaj omejene učinke na uspešnost naložb schengenskega vira II, pa bo nadaljnja preložitev pristopa teh držav k schengenskemu območju zelo verjetno povzročila, da bodo deli naložb potrebovali znatne nadgradnje.

(1)

     Akt o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija. UL L 157, 21.6.2005, str. 203.

(2)

     Člen 32(2) Akta o pristopu je določil letna plačila po cenah iz leta 2004.

(3)

     V skladu s členom 32(3) Akta o pristopu je bilo treba vsaj 50 % sredstev, dodeljenih iz zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira, porabiti za ukrepe na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah.

(4)

     Sklep Komisije C(2007)1417 z dne 4. aprila 2007 o upravljanju in nadzoru schengenskega dela zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira.

(5)

     Sklepi Sveta o zaključku postopka evalvacije pripravljenosti Bolgarije na izvajanje vseh določb schengenskega pravnega reda (9167/4/11); Sklepi Sveta o zaključku postopka evalvacije pripravljenosti Romunije na izvajanje določb schengenskega pravnega reda v celoti (9166/4/11).

(6)

     V okviru schengenskega vira I je bila pomoč za izvajanje schengenskega pravnega reda in nadgradnjo mejnih kontrol na novih zunanjih mejah EU zagotovljena sedmim od desetih držav, ki so se EU pridružile leta 2004.