EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.7.2015
COM(2015) 374 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Uredbe (ES) št. 862/2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.7.2015
COM(2015) 374 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Uredbe (ES) št. 862/2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti
(Besedilo velja za EGP)
1.Uvod
Glavni cilj Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti 1 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) je zbiranje in urejanje evropskih statistik o selitvah in mednarodni zaščiti.
To poročilo sledi prvemu, ki ga je Komisija sprejela septembra 2012 2 v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 862/2007.
V členu 12 te uredbe je zlasti navedeno, da „[d]o 20. avgusta 2012 in nato vsaka tri leta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje poročilo o statistikah, zbranih v skladu s to uredbo, in o njihovi kakovosti“.
To poročilo navaja stopnjo napredka, ki ga pri izvajanju Uredbe po objavi prvega poročila dosegajo države članice skupaj s Komisijo (Eurostatom).
2.Statistike, zajete v Uredbi
Uredba (ES) št. 862/2007 zadeva urejanje evropskih statističnih podatkov, povezanih s selitvami in mednarodno zaščito (azilom). Glavna področja statističnih podatkov, ki jih ureja Uredba, so:
mednarodni migracijski tokovi, razčlenjeni v skupine glede na državljanstvo, državo rojstva, državo prejšnjega/prihodnjega prebivališča ter starost in spol; stanje prebivalstva, razčlenjenega v skupine glede na državljanstvo in državo rojstva ter starost in spol; pridobitev državljanstva glede na državo prejšnjega državljanstva (člen 3);
prošnje za azil, odločbe prve stopnje in o pritožbah za priznanje ali odvzem različnih oblik statusa mednarodne zaščite, prošnje za azil mladoletnikov brez spremstva, razčlenjene po državljanstvu, in statistični podatki o izvajanju dublinske uredbe III 3 s strani držav članic (člen 4);
državljani tretjih držav, ki jim je zavrnjen vstop v državo članico na zunanji meji, državljani tretjih držav, za katere je ugotovljeno, da se v skladu z nacionalno zakonodajo o priseljevanju nezakonito zadržujejo na ozemlju, razčlenjeni po državljanstvu (člen 5);
dovoljenja za prebivanje, izdana državljanom tretjih držav, razčlenjena po državljanstvu, trajanju veljavnosti dovoljenja in razlogu (kategoriji priseljevanja) za izdajo dovoljenja (člen 6);
državljani tretjih držav, ki jim je odrejeno, da morajo v skladu z zakonodajo o priseljevanju zapustiti ozemlje države članice, in državljani tretjih držav, ki so po izdaji takšne odredbe evidentirani kot odhajajoči, razčlenjeni po državljanstvu (člen 7).
Komisija v sklopu izvajanja še naprej poglablja in ohranja tesno sodelovanje z različnimi državnimi organi, vključenimi v pripravo in zagotavljanje podatkov za Uredbo. Statistične podatke o migracijskih tokovih in stanju prebivalstva Komisiji (Eurostatu) običajno predložijo nacionalni statistični uradi. Statistične podatke o dovoljenjih za prebivanje in azilu Komisija običajno prejme neposredno od ministrstev za notranje zadeve ali uradov za priseljevanje. Statistične podatke o mejnem nadzoru in odstranitvi nezakonitih migrantov lahko prav tako predložijo ministrstva za notranje zadeve ali uradi za priseljevanje, lahko pa tudi policijski organi.
Glavne značilnosti teh statističnih podatkov so navedene v preglednici 1 spodaj.
Preglednica 1: Glavne značilnosti statističnih podatkov, zagotovljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007
|
Člen 3 Migracijski tokovi, stanje prebivalstva, pridobitev državljanstva |
Člen 4 Azil |
Člena 5 in 7 Uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju |
Člen 6 Dovoljenja za prebivanje |
|
|
Geografsko zajetje |
36 držav (32 držav EU/Efte) |
32 držav EU/Efte |
32 držav EU/Efte |
32 držav EU/Efte |
|
Prvo leto zbiranja podatkov |
2008 |
2008 |
2008 |
2008 |
|
Pogostost |
letno |
mesečno/četrtletno/letno |
letno |
letno |
|
Rok za posredovanje podatkov |
12 mesecev po koncu referenčnega leta |
2 meseca po
3 mesece po referenčnem obdobju za letne podatke |
3 mesece po koncu referenčnega leta |
6 mesecev po koncu referenčnega leta |
|
Organi, ki zagotovijo podatke |
nacionalni statistični uradi |
ministrstva za notranje zadeve (ali ustrezne agencije za priseljevanje) |
ministrstva za notranje zadeve, agencije za priseljevanje ali obmejna policija |
ministrstva za notranje zadeve (ali ustrezne agencije za priseljevanje) |
3.druga ustrezna zakonodaja
Od leta 2012 veljata dva nova pravna akta na področju demografskih statističnih podatkov. Pomembna sta za zbiranje statističnih podatkov o mednarodnih migracijskih tokovih in stanju prebivalstva, razčlenjenih v skupine glede na državljanstvo in državo rojstva v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 862/2007, zlasti glede doslednosti zahtevanih nizov statističnih podatkov:
1.Uredba (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o evropski demografski statistiki 4 ;
2.Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 205/2014 z dne 4. marca 2014 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o evropski demografski statistiki, kar zadeva razčlenitve podatkov, roke in revizije podatkov 5 .
Poleg tega so začeli veljati drugi novi zakonodajni akti na področju zakonitih selitev. Ti akti so pomembni za zbiranje statističnih podatkov o dovoljenjih za prebivanje v skladu s členom 6 Uredbe in so bili (ali bodo v bližnji prihodnosti) vključeni v to zbiranje podatkov:
1.Direktiva Sveta 2009/50/ES o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve 6 (zbiranje podatkov se je začelo leta 2013, referenčno leto pa je leto 2012);
2.Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici 7 (zbiranje podatkov se je začelo leta 2014, referenčno leto pa je leto 2013);
3.Direktiva 2014/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev 8 (zbiranje podatkov se bo začelo leta 2018, referenčno leto pa je leto 2017);
4.Direktiva 2014/66/EU Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja 9 (zbiranje podatkov se bo začelo leta 2018, referenčno leto pa je leto 2017).
S pristopom Hrvaške julija 2013 je postala Uredba (ES) št. 862/2007 obvezna za to novo državo članico, to pa pomeni, da vsakršno sklicevanje na zahtevane zbirne podatke velja za vseh 28 držav članic EU.
Statistični podatki, predloženi v okviru omenjenih nedavnih pravnih aktov ob upoštevanju drugačne pravne podlage, niso vključeni v ocenjevanje kakovosti v nadaljevanju in bodo predmet posebnih poročil o ocenjevanju, kot se zahteva v teh zadevnih pravnih aktih.
4.Splošni napredek od objave poročila iz leta 2012
Od objave poročila iz leta 2012 sta se razpoložljivost in popolnost vseh zbranih podatkov znatno izboljšali. Opaziti je mogoče splošno izboljšanje kakovosti podatkov, kar omogoča večjo natančnost, skladnost in primerljivost podatkov. Države članice so izboljšale osnovne podatkovne vire in statistična orodja, ki se uporabljajo za pripravo podatkov, kar posledično omogoča večjo natančnost, zajetje in pravočasnost predloženih podatkov Komisiji.
Izboljšana kakovost in vse večja točnost držav članic pri zagotavljanju podatkov Komisiji omogočata, da skrajša čas, ki je potreben za razširjanje podatkov, kar posledično pomeni bolj pravočasne objave podatkov in boljši dostop uporabnikov do njih.
Poleg tega so se na področju statističnih podatkov, zbranih v skladu s členom 3 od referenčnega leta 2013, zbrani podatki združili s podatki, zahtevanimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1260/2013, da bi se dosegla doslednost med različnimi razčlenitvami populacij in v določenem obsegu doslednost demografskega ravnovesja med prebivalstvom, bistvenimi dogodki in migracijskimi tokovi. Združeni so bili tudi metapodatki, ki jih morajo države članice obvezno izpolniti.
Tudi na področju statističnih podatkov, zbranih v skladu s členi 4–7, je statistično sodelovanje znotraj Komisije z drugimi organi EU in državami članicami povzročilo spremembe smernic za zbrane podatke v skladu z Uredbo 10 . Metodološke izboljšave so omogočile večjo jasnost statističnih opredelitev pojmov in konceptov. Nedavne zakonodajne spremembe na področju selitev in azila so bile vključene v metodološke smernice za zbiranje podatkov o azilu in dovoljenjih za prebivanje.
Tehnične izboljšave, ki jih je izvedla Komisija, so zagotovile učinkovitejše preverjanje veljavnosti podatkov in njihovo obdelavo, medtem ko zbiranje obsežnih kakovostnih podatkov omogoča celovito oceno kakovosti prejetih podatkov. Zaradi neskladnosti so bili po potrebi izvedeni ukrepi (upravni dopisi), da bi zagotovili ustrezno raven skladnosti z zahtevami.
5.Kakovost pripravljenih statističnih podatkov
5.1.Ustreznost
V okviru Komisije je glavni uporabnik statističnih podatkov o selitvah in azilu Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve. Vendar te statistične podatke pogosto uporabljajo tudi drugi generalni direktorati, zlasti Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter Generalni direktorat za pravosodje.
Eden od pomembnih namenov uporabe teh statističnih podatkov je njihova uporaba v sklopu letnega dodeljevanja proračunskih sredstev posameznim državam članicam za sklade programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov. Od objave poročila iz leta 2012 se je struktura teh skladov spremenila, ki zdaj temelji na novi pravni podlagi: Skladu za azil, migracije in vključevanje, ustanovljenem v skladu z Uredbo (EU) št. 516/2014 11 , in Skladu za notranjo varnost, ustanovljenem v skladu z Uredbo (EU) št. 515/2014 12 za obdobje 2014–2020. Zaradi ureditev večletnega financiranja v skladu z novima skladoma se podatki ne posredujejo več na letni ravni. Dodelitve sredstev so bile izračunane na podlagi predhodno predloženih statističnih podatkov, z izjemno sklada Sklada za notranjo varnost, za katerega je potreben vmesni pregled.
Komisija uporablja statistične podatke o selitvah in mednarodni zaščiti za pripravo rednih poročil, predlogov politik, izvedbenih poročil, ki jih zahtevajo osnovni akti, in analize politik. Letno poročilo Evropske migracijske mreže o priseljevanju in azilu 13 na primer zagotavlja objektivni pregled glavnih sprememb na področju selitev in mednarodne zaščite na ravni EU in na nacionalni ravni. Evropski statistični podatki o migracijskih tokovih in stanju prebivalstva glede na državo rojstva in državljanstvo so pomembni za publikacije, kot je Special Supplement on Demographic Trends of the EU Employment and Social Situation Quarterly Review (Posebni dodatek o demografskih trendih k publikaciji Zaposlovanje v EU in socialni položaj – četrtletni pregled) 14 .
Evropska migracijska mreža 15 še naprej ostaja glavna uporabnica statističnih podatkov Eurostata o selitvah in mednarodni zaščiti za namene svojih letnih statističnih in analitičnih poročil na ravni EU in nacionalni ravni.
Od objave poročila iz leta 2012 se evropski statistični podatki vedno pogosteje uporabljajo za lažje delo agencij Evropske unije, dejavnih na področju migracij, kot sta Evropska agencija za zunanje meje (FRONTEX) in Evropski azilni podporni urad (EASO). Eurostat s temi agencijami zelo tesno sodeluje pri razvoju zbirk podatkov in povezane statistične metodologije.
Statistične podatke, pripravljene v skladu z Uredbo, redno uporabljajo nacionalne uprave, mednarodne organizacije, akademski raziskovalci in skupine civilne družbe, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi temami, vključno z vključevanjem priseljencev, razvojem in spremljanjem nacionalnih postopkov na področju azila in priseljevanja ter projekcijo prihodnjega prebivalstva in delovne sile.
5.2.Točnost
Od objave poročila iz leta 2012 je mogoče opaziti znatno večjo točnost podatkov, ki jih predložijo države članice. Na točnost statističnih podatkov je imela zlasti na področju statistik v skladu s členi 4–7 Uredbe zelo pozitiven vpliv obsežna prenova upravnih sistemov v zvezi z nadzorom na področju azila in priseljevanja ter s prijavo prebivalstva. Države članice nadaljujejo z uvajanjem bolj povezanih in celovitejših upravnih sistemov, ki uporabljajo sodobne komunikacijske in IT-metode. Novi sistemi se bolje odzivajo na metodološke in tehnične zahteve podatkovnih zbirk Eurostata. Države članice Eurostat stalno obveščajo o tekočih spremembah v upravnih sistemih in prosijo za nasvet ter potrditev, da bodo podatki ustrezali zahtevam Uredbe.
Eurostat zbira metapodatke, zlasti informacije v zvezi s točnostjo podatkov, ki med drugim pojasnjujejo vire podatkov in postopke, postopke ocenjevanja ali modeliranja, ki se uporabljajo za podatke, ter morebitne vplive teh postopkov na stopnjo skladnosti z opredelitvami pojmov v Uredbi. Poleg tega je Eurostat zasnoval posebne vprašalnike glede kakovosti, da bi zbral podrobnejše informacije o kakovosti podatkov.
Od objave poročila iz leta 2012 se je znatno zmanjšala količina manjkajočih in nepopolnih podatkov. Več nacionalnih organov je uvedlo izboljšane postopke, da bi zagotovili zbiranje potrebnih podatkov kot del imigracijskega upravnega postopka, in boljše računalniške sisteme, ki omogočajo lažje pridobivanje tovrstnih podatkov v statistične namene.
Čeprav je prišlo do izboljšav, še vedno obstajajo posamezne težave glede točnosti podatkov na področju člena 3, in sicer premajhno zajetje podatkov (določene osebe ne prijavijo svojega prebivališča) in preveliko zajetje podatkov (osebe ne odjavijo svojega prebivališča, saj to pogosto ni zahtevano oziroma tega nihče ne spodbuja).
Na področju statističnih podatkov o azilu so se sprva v nekaterih državah članicah pojavile težave z nerazpoložljivostjo ali omejeno razpoložljivostjo podatkov o starosti in spolu, vzetih iz upravnih evidenc, ki pa so bile odpravljene, tako da so podatki popolni. Še vedno ostajajo določene vrzeli v zvezi z začetnimi leti zbiranja podatkov v skladu z Uredbo, tudi kar zadeva statistične podatke o dovoljenjih za prebivanje, vendar zaradi tehničnih omejitev teh vrzeli ni več mogoče zapolniti. Še vedno ostajajo posamezne težave glede točnosti podatkov v zvezi z razlikami zaradi prikritih podatkov in s praksami v državah članicah na področju statističnih podatkov v okviru člena 4(4) (dublinske statistike), posledica česar je omejena doslednost podatkov o zahtevah o premestitvi glede na prihod ali odhod.
5.3.Pravočasnost in točnost
Glede na vrsto zadevnih podatkov je rok za zagotavljanje podatkov med 2 in 12 meseci po referenčnem datumu ali koncu referenčnega obdobja.
Od objave poročila iz leta 2012 je mogoče opaziti znatno večjo točnost pri predložitvi podatkov. K pravočasni predložitvi podatkov sta prispevala uvedba samodejnih postopkov ekstrakcije na nacionalni ravni in redno spremljanje skladnosti s strani Eurostata. Nekatere preostale težave s pravočasnostjo so osamljeni,neponovljivi primeri (na primer zaradi kadrovskih sprememb ali motenj, ki jih povzročijo spremembe v računalniških sistemih).
Bolj pravočasna in celovita zagotovitev podatkov v skladu z Uredbo je Eurostatu pomagala izboljšati pravočasnost obdelave in razširjanja podatkov. Od objave poročila iz leta 2012 se je časovni zamik med prejemom podatkov in objavo potrjenih podatkov na javnem spletišču Eurostata zmanjšal. Poleg tega je progresivna uvedba samodejnih postopkov notranjega vrednotenja s posredovanjem povratnih informacij o napakah nacionalnim organom, ki zagotovijo podatke, še dodatno skrajšala čas obdelave.
5.4.Dostopnost
Podatki (in metapodatki) o selitvah za vsa štiri področja (selitve, stanje prebivalstva, pridobitev državljanstva; azil; uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju; dovoljenja za prebivanje) so brezplačno na voljo na spletišču Eurostata pod tematskima zavihkoma „Prebivalstvo (demografija, selitve in projekcije)“ 16 in „Azil in upravljanje selitev“ 17 . Podatki so vključeni v zbirke publikacij, kot je letopis Eurostata 18 , in podrobne publikacije, ki se osredotočajo na določene teme, povezane z selitvami 19 . Od objave poročila iz leta 2012 Eurostat spodbuja uporabo člankov v razdelku Statistics Explained (Vodnik po statističnih podatkih), s katerimi zagotavlja več informacij o statističnih podatkih, trendih in njihovi razlagi. Ti članki so pripravljeni in redno posodobljeni za vse podatke, zbrane v skladu z Uredbo 20 .
Razdelek „Prebivalstvo“ na spletišču Eurostata vključuje statistične podatke v skladu z Uredbo in beleži vedno večje število uporabnikov (od 50 000 do 60 000 ogledov strani mesečno in od 5,7 % do 7,2 % vseh ogledov strani Eurostata v zadnjih treh letih) ter je v okviru Eurostata v tem pogledu na drugem mestu.
5.5.Primerljivost in skladnost
5.5.1.Opredelitev pojmov
Od objave poročila iz leta 2012 je uporaba usklajenih opredelitev pojmov za vse zbrane podatke v skladu z Uredbo bistveno povečala primerljivost podatkov.
Težave, povezane z dosledno uporabo opredelitev pojmov, je bilo najtežje odpraviti na področju statističnih podatkov o selitvah in pridobitvi državljanstva, zajetih v členu 3 Uredbe. Ravno pri teh podatkih se pojavljajo največje razlike med nacionalnimi sistemi zaradi uporabe različnih virov podatkov. Kljub nenehnim prizadevanjem nekatere države pogosto niso mogle uporabiti 12-mesečnega merila za opredelitev tokov priseljevanja/izseljevanja, ker nacionalne statistične opredelitve selitev temeljijo na trajnih merilih za državljane ali šestmesečnih merilih za nekatera državljanstva EGP (Nordijski sporazum). Za pridobitev državljanstva štiri države niso mogle uporabiti merila bivanja v državi, saj je vključeval dodelitev državljanstva osebam, ki ne živijo v državi ali imajo v državi stalno prebivališče.
Statistični podatki v okviru člena 3 so postali doslednejši in primerljivejši z zbranimi demografskimi podatki s tem, ko so se države članice dogovorile o enakih opredelitvah in razčlenitvah starosti ter o opredelitvi zbirnih podatkov EU v primeru razširitve, do katere je prišlo leta 2013 s pristopom Hrvaške 21 .
Opredelitve, metode in viri podatkov so se izboljšali zaradi popisa prebivalstva EU in bivališč iz leta 2011 kot uporabnega sredstva skupaj z uporabo prezrcaljenih statističnih podatkov. Vendar pa na primerljivost podatkov vpliva posebna težava glede uporabe zgolj koncepta trajne prijave brez časovnega merila za bivanje.
V okviru členov 4–7 so bile uvedene nove metodološke smernice za zbiranje podatkov. Nove smernice zagotavljajo natančnejša in jasnejša navodila za uporabo opredelitev in konceptov za zbiranje podatkov o azilu, dovoljenjih za prebivanje in uveljavljanju zakonodaje o priseljevanju. Prav tako vključujejo najnovejše zakonodajne spremembe. Nov niz prenovljene zakonodaje na področju azila, sprejete med letoma 2011 in 2013 22 , se na primer odraža v reviziji metodoloških smernic za zbiranje podatkov v skladu s členom 4.
5.5.2.Viri podatkov
Od objave poročila iz leta 2012 glede člena 3 so države izboljšale kakovost statističnih podatkov, predloženih Eurostatu z uporabo dodatnih virov (evidence zdravstvenega zavarovanja, davčne evidence, popis prebivalstva 2011) in zlasti prezrcaljenih migracijskih tokov, ki so jih sporočile partnerske države, da bi odpravile napake glede zajetja podatkov zaradi odpora do prijave in odjave ter posledično podcenjevanja tokov izseljevanja in dvojnega štetja dela stanja prebivalstva. To delo spremlja Eurostat s podrobnimi razpravami z nacionalnimi statističnimi uradi in pospeševanjem izmenjave podatkov med državami.
Komisijo (Eurostat) so o izboljšavah in prenovah upravnih evidenc na področju azila, dovoljenj za prebivanje in uveljavljanja zakonodaje o priseljevanju obvestili nacionalni organi, ki zagotovijo podatke. Cilj teh izboljšav je bila zlasti modernizacija evidenc, vključno z boljšo skladnostjo z metodološkimi in tehničnimi zahtevami zbiranja podatkov v skladu z Uredbo. V nekaterih državah članicah se je zaradi takšnih tehničnih sprememb prekinilo zagotavljanje podatkov. O takšnih prekinitvah države predhodno obvestijo Eurostat, kar posledično vodi v izboljšanje kakovosti podatkov.
5.5.3.Skladnost
Kjer so možne primerjave, rezultati kažejo visoko stopnjo skladnosti s podatki, zbranimi in objavljenimi v drugih oblikah sporočanja ter s strani nacionalnih in mednarodnih organizacij. Eurostat tesno sodeluje z agencijama EU EASO in FRONTEX, s čimer zagotavlja popolno skladnost podatkov, ki jih zbereta ti agenciji. Morebitna odstopanja med podatki, predloženimi Eurostatu, in statističnimi podatki, ki jih objavijo nacionalni organi, je mogoče pojasniti z razlikami v opredelitvah, ko se države članice odločijo, da v statističnih podatkih, objavljenih na nacionalni ravni, ohranijo različne opredelitve. Uredba (EU) št. 1260/2013 od držav članic zahteva, da so podatki o prebivalstvu skladni s tistimi, ki jih zahteva člen 3 Uredbe (ES) št. 862/2007.
5.6.Ukrepi za izboljšanje kakovosti
Komisija kot odziv na neskladnost z Uredbo še naprej sprejema nadaljnje ukrepe. V nekaterih primerih so bili podatki, ki jih je posredovala določena država, nepopolni, slabe kakovosti ali pa niso bili posredovani skladno z zakonskimi roki. Te ukrepe izvaja Eurostat v okviru rednega letnega spremljanja skladnosti.
Ti ukrepi so od objave poročila iz leta 2012 pokazali pomemben napredek držav članic na področju celovitosti, kakovosti in pravočasnosti predložitve podatkov. Slednje je mogoče opaziti v manjšem številu upravnih dopisov glede neskladnosti, naslovljenih na nacionalne statistične organe (preglednica 2).
Preglednica 2: Pregled števila držav članic, ki prejemajo dopise o neskladnosti v okviru vaje za spremljanje skladnosti
|
Člen 3 Migracije, stanje prebivalstva, pridobitev državljanstva |
Člen 4 Azil |
Člena 5 in 7 Uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju |
Člen 6 Dovoljenja za prebivanje |
|
|
2011 |
6 |
5 |
3 |
5 |
|
2012 |
0 |
1 |
0 |
1 |
|
2013 |
2 |
1 |
0 |
3 |
|
2014 |
1 |
1 |
0 |
0 |
V skladu s potrebo po učinkovitejšem vrednotenju kakovosti podatkov je bilo za obdelavo podatkov uvedeno novo orodje za preverjanje veljavnosti splošnih podatkov. To samodejno orodje je na voljo tudi nacionalnim organom, ki zagotovijo podatke, preverjanja pa temeljijo na nizu pravil za preverjanje veljavnosti, o katerih so se dogovorili Eurostat in države članice.
Da bi nadalje ovrednotil kakovost vhodnih podatkov, je Eurostat začel zbirati obsežnejše metapodatke in informacije o kakovosti. V skladu s standardi kakovosti Evropskega statističnega sistema so se od leta 2014 razvijali vprašalniki glede kakovosti statistik na posameznih področjih, in sicer o azilu, dovoljenjih za prebivanje in uveljavljanju zakonodaje. Nacionalna poročila o kakovosti bodo omogočala preverjanje, vrednotenje in izboljšave kakovosti ter bodo na voljo splošni javnosti.
V skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 1260/2013 morajo države izvesti študije izvedljivosti uporabe opredelitve pojma „običajno prebivališče“ za populacijo. Študije vključujejo analizo trenutnih in potencialnih podatkovnih virov, obdelavo podatkov in možnost ocene potrebnih statističnih podatkov. Njihov glavni cilj je izboljšati primerljivost konceptov in opredelitev, posledično pa omogočati večjo kakovost in primerljivost podatkov. Študije bodo uporabljene v poročilu o Uredbi (EU) št. 1260/2013, ki ga mora Komisija pripraviti do konca leta 2018. Rezultati zgoraj navedenih študij izvedljivosti in poročilo lahko vplivajo na evropske statistične podatke o populaciji in posledično na skladnost s podatki, predloženimi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 862/2007.
6.Sklepna ugotovitev
Uredba (ES) št. 862/2007 je znatno izboljšala evropske statistične podatke o selitvah in mednarodni zaščiti. Poleg tega je mogoče v primerjavi s poročilom iz leta 2012 opaziti nadaljnje izboljšave na področju razpoložljivosti, celovitosti, kakovosti in pravočasnosti predložitve podatkov. Za zbiranje podatkov v skladu z Uredbo so bile uvedene nadaljnje metodološke in tehnične spremembe, kar je omogočilo boljše smernice za države članice. Na kakovost podatkov, prejetih v skladu z Uredbo, je prav tako pozitivno vplival začetek veljave Uredbe (EU) št. 1260/2013 in povezanih izvedbenih ukrepov ter popis prebivalstva iz leta 2011. Kakovost podatkov se mora izboljševati tudi v prihodnosti, predvsem da bi se okrepila pravočasnost predložitve podatkov, izboljšala točnost ter odpravilo premajhno in preveliko zajetje podatkov.
Zaznati je bilo mogoče ustrezno povečanje uporabe vseh teh statističnih podatkov s strani uradnih organov na ravni EU in nacionalni ravni, nevladnih organov in državljanov.
Podatki, zahtevani v skladu z Uredbo, morajo izražati nastajajoče potrebe uporabnikov ob upoštevanju zmogljivosti organov, ki zagotovijo podatke. To bi lahko privedlo do prihodnjih predlogov za spremembe Uredbe, da bi se dodale nove kategorije podatkov ali posebne razčlenitve in/ali odpravile zahteve po podatkih, kadar se ti ne zdijo tako uporabni. Komisija je opredelila nove podatkovne vrzeli, ki jih je rešila z drugimi pristopi k zbiranju podatkov, kot so neformalni dogovori (npr. zbiranje podatkov o osebah, ki so za azil zaprosile prvič, podatkov o vrsti vrnitev migrantov z neurejenim statusom ter podatkov o dovoljenjih za prebivanje, razčlenjenih po starosti in spolu in navzkrižno razvrščenih z drugimi razčlenitvami). Drugih prepoznanih podatkovnih vrzeli, kot je razčlenitev podatkov o populaciji v skladu s členom 3 po posamezni državi državljanstva ter o priseljevanju/izseljevanju po prejšnji/naslednji državi prebivanja, ni mogoče obravnavati v okviru prostovoljnih dogovorov.
Dolgoročno bo prenova evropskih statističnih podatkov o številu prebivalstva po letu 2021 z morebitno spremembo v pogostejše (letne) statistike verjetno vodila v večjo razpoložljivost podatkov o različnih vidikih selitev. Slednje bi moralo prav tako pomagati izpolniti nastajajoče in razvijajoče se potrebe po statističnih podatkih v zvezi s selitvami.
V okviru projekta Komisije REFIT (program ustreznosti in uspešnosti predpisov Evropske komisije) bo Komisija sprejela ukrepe za poenostavitev zakonodaje EU in zmanjšanje regulativnih stroškov ter s tem prispevala k jasnemu, stabilnemu in predvidljivemu regulativnemu okviru, ki podpira rast in delovna mesta. Opredeljena so že bila določena prekrivanja na področju statističnega poročanja v okviru obstoječe zakonodaje o populaciji in selitvah (npr. na področju statističnih podatkov o dovoljenjih za prebivanje), ki pa bi jih bilo mogoče odpraviti s poenostavljeno zakonodajo.
Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES – UL L 150, 20.5.2014, str. 168 .
Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES – UL L 150, 20.5.2014, str. 143 .
Letno poročilo o priseljevanju in azilu 2014: konsolidacija letnih poročil o politiki 2014 Evropske migracijske mreže, ki so jih oddale države članice in Norveška ter mu je dodana statistična priloga .