EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.7.2015

COM(2015) 359 final

POROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU

12. POROČILO

PREGLED UKREPOV TRGOVNISKE ZAŠČITE TRETJIH DRŽAV PROTI EVROPSKI UNIJI ZA LETO 2014

{SWD(2015) 145 final}

1.Uvod

Protidampinški in protisubvencijski instrumenti ter zaščitni ukrepi so trije instrumenti trgovinske zaščite (TDI). Namen protidampinških in protisubvencijskih ukrepov je preprečiti negativni učinek nepoštene trgovinske prakse, kot je dampinški/subvencionirani uvoz, medtem ko bi morali zaščitni ukrepi začasno ščititi industrijo pred negativnim učinkom nepredvidenega in znatnega povečanja uvoza. Poleg tega se zaščitni ukrepi razlikujejo od drugih dveh instrumentov, ker se uporabljajo za uvoz s katerim koli poreklom, medtem ko se protidampinški in protisubvencijski ukrepi uporabljajo za posamezne države (in celo družbe).

Pri uporabi TDI se morajo pravila Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: STO) strogo spoštovati. Nepravilna uporaba TDI privede do nezakonitih in neupravičenih ukrepov, ki negativno vplivajo na prosto in pravično trgovino. To zlasti velja za zaščitne ukrepe, ki so za trgovino najbolj omejevalni in za katere veljajo celo strožja pravila kot za protidampinške in protisubvencijske ukrepe.

V zadnjih letih je v povezavi s svetovno gospodarsko krizo prišlo do povečanja uporabe ukrepov trgovinske zaščite. V času gospodarske krize, ko se v nekaterih sektorjih zmanjšuje domača potrošnja, industrija seveda išče druge možnosti za svojo proizvodnjo in se usmerja v izvozne trge. Zato je bistvenega pomena, da se teh izvoznih priložnosti ne omejuje z neupravičenimi ukrepi trgovinske zaščite, ki neupravičeno omejujejo dostop na trg.

Članice STO so upravičene do uporabe TDI. Tudi EU redno uporablja te instrumente (z izjemo zaščitnih ukrepov), vendar se poslužuje uravnoteženega in zmernega pristopa ter uporablja stroge standarde, ki presegajo njene zaveze v okviru STO. EU pričakuje od svojih trgovinskih partnerjev, da pri uporabi teh instrumentov spoštujejo na ravni STO dogovorjene standarde. V tem okviru je Komisija nadaljevala svoja prizadevanja za spodbujanje dobre prakse pri uporabi TDI med svojimi trgovinskimi partnerji, dejavnosti spremljanja pa so bile dodatno okrepljene.

Po potrebi Komisija posreduje, da bi rešila sistemska vprašanja pri uporabi in praksi trgovinske zaščite tretjih držav ter zagotovila skladnost s pravili STO. Komisija sistematično predloži pisne pripombe in tudi vse bolj sodeluje pri javnih zaslišanjih v okviru postopkov TDI v tretjih državah, zlasti kadar gre za neupravičen vpliv na pravice in interese izvoznikov EU.

Poleg tega Komisija zagotavlja podrobno usposabljanje o TDI za uradnike preiskovalnih organov tretjih držav, da bi razširila lastne visoke standarde pri preiskavah TDI in tako povečala kakovost preiskav, ki jih vodijo tretje države. Takšno usposabljanje običajno poteka enkrat letno v obliki enotedenskih seminarjev z največ 25 udeleženci iz približno pet tretjih držav. Zaradi velikega interesa je bil leta 2014 organiziran dodatni tovrstni seminar. Na dveh usposabljanjih v letu 2014 so sodelovali uradniki iz Izraela, Kosova, Pakistana, Paname, Tadžikistana, Ukrajine, Vietnama, Dominikanske republike in Turčije. Poleg tega so strokovnjaki Komisije s področja TDI usposabljali maroške uradnike na seminarju v Rabatu. Egipt in Tunizija sta leta 2014 posebej zaprosila, da bi strokovnjaki Komisije s področja TDI opravili usposabljanje njihovih uradnikov „na domačem terenu“.

To poročilo opisuje splošne trende na področju dejavnosti trgovinske zaščite v tretjih državah, ki negativno vplivajo ali bi lahko vplivali na izvoz EU (protidampinški ali protisubvencijski ukrepi tretjih držav so lahko namenjeni EU kot celoti ali posameznim državam članicam). Vsebuje tudi pregled o tem, kaj dejansko pomeni spremljanje tretjih držav, vključno s podrobno analizo po državah in podatki, ki so navedeni v prilogi.

2.Splošni trendi

Podobno kot leta 2013 so v letu 2014 tretje države še naprej izvajale intenzivne dejavnosti trgovinske zaščite.

Čeprav se je število veljavnih ukrepov zmanjšalo na 140 (v primerjavi s 152 veljavnimi ukrepi leta 2013), zlasti zaradi izteka nekaterih ukrepov, je bilo leta 2014 uvedenih 34 novih ukrepov (v primerjavi s 27 novimi ukrepi leta 2013) ter začetih 41 novih preiskav (v primerjavi s 43 novimi preiskavami leta 2013). Zato se pričakuje, da se bodo te intenzivne dejavnosti ohranile tudi v letu 2015.

Skupno število veljavnih ukrepov

Vir: Statistični podatki STO in EU

Glede na vrsto uporabljenih instrumentov so od 140 veljavnih ukrepov 104 protidampinški, 4 so protisubvencijski, 32 pa je zaščitnih ukrepov (treba je opozoriti, da nekateri zaščitni ukrepi ne vplivajo na izvoz EU). Od 34 novih ukrepov, uvedenih leta 2014, je 19 protidampinških, 1 je protisubvencijski, 14 pa je zaščitnih ukrepov. Kar zadeva nove postopke, je bilo leta 2014 uvedenih 23 zaščitnih preiskav, 17 protidampinških in 1 protisubvencijska preiskava. Leta 2013 se je zdelo, da število novih zaščitnih preiskav nakazuje padajoči trend, zlasti v primerjavi s številom protidampinških preiskav. Vendar ta trend v letu 2014 ni bil potrjen. Dejansko je število zaščitnih preiskav, začetih leta 2014 (23), enako številu v letu 2012, višje pa je bilo le leta 2009, ko je bilo začetih 31 novih zaščitnih preiskav.

Zdi se, da so bili v letu 2014 tarča zlasti nekateri sektorji. Jeklarski sektor je prav pogosto tarča ukrepov trgovinske zaščite, zlasti v Sredozemlju, pa tudi Latinski Ameriki. Tako je 12 novih preiskav, začetih leta 2014, zadevalo jeklarske izdelke. Z 11 novimi preiskavami, začetimi leta 2014, tesno sledi kemična industrija. Leta 2014 so bile preiskave zlasti usmerjene v papirno industrijo, saj je bilo začetih 5 novih preiskav, v začetku leta 2015 pa je bila začeta še ena.

Nove preiskave, začete leta 2014, po sektorjih

Vir: Statistični podatki STO in EU

Najdejavnejša država v letu 2014 je bila Indija. Indija ima v veljavi skupno 26 ukrepov (4 zaščitne in 22 protidampinških ukrepov). V letu 2014 je uvedla 4 nove protidampinške ukrepe in 4 nove zaščitne ukrepe, začela pa je 7 novih zaščitnih in 3 nove protidampinške preiskave. Sledita ji Kitajska in ZDA z 18 veljavnimi ukrepi, in sicer je Kitajska uvedla 16 protidampinških in 2 protisubvencijska ukrepa, ZDA pa 17 protidampinških in 1 protisubvencijski ukrep. Leta 2014 je Kitajska uvedla 4 nove ukrepe (3 protidampinške in 1 protisubvencijskega) ter začela 1 protidampinško preiskavo. ZDA je uvedla 1 nov protidampinški ukrep, začela pa ni nobene nove preiskave.

Veljavni ukrepi ob koncu leta 2014 po državah

Vir: Statistični podatki STO in EU

Z vidika regij so bile najbolj dejavne Azija, Latinska Amerika in Sredozemlje, saj so leta 2014 uvedle 16, 12 oziroma 10 novih preiskav.

V Latinski Ameriki ta trend očitno narašča, saj je bilo v zadnjih 3 letih vsako leto zapored uvedenih 6, 10 oziroma 12 novih postopkov.

V Sredozemlju se je ta dejavnost v letu 2014 prav tako povečala, saj je bilo začetih 7 novih preiskav (v primerjavi s 4 preiskavami v letu 2013), vendar je še vedno pod ravnjo iz leta 2012 (11 novih preiskav).

Največ skrbi glede Azije in Sredozemlja vzbuja razširjena uporaba zaščitnih ukrepov. V Aziji so zaščitne preiskave predstavljale 12 od 16 preiskav, ki so bile začete leta 2014, v Sredozemlju pa je bilo od 7 novih preiskav 6 zaščitnih preiskav. V Latinski Ameriki sta bili od 12 novih preiskav le 2 zaščitni preiskavi.

Nove preiskave, začete leta 2014, po regijah

Vir: Statistični podatki STO in EU    

3.Ponavljajoča se vprašanja

3.1.Uporaba zaščitnih ukrepov

Vedno pogostejše uvajanje novih zaščitnih preiskav je še vedno zaskrbljujoče. Tretje države so leta 2014 začele 23 novih zaščitnih preiskav, leta 2013 pa 18. Ta trend je toliko bolj zaskrbljujoč, ker je v mnogih preiskavah spoštovanje strogih pravil iz sporazuma STO o zaščitnih ukrepih vprašljivo. Kot je bilo navedeno v prejšnjih poročilih, je zaščitni instrument najbolj omejevalni instrument in bi se moral uporabiti le v zares izjemnih okoliščinah. Čeprav nekatere zaščitne preiskave neposredno ne vplivajo na izvoz EU, Komisija sistematično posreduje v skoraj vseh preiskavah, da že v začetni fazi opozori na resne pomanjkljivosti v mnogih od teh preiskav.

Pri uvedbi teh zaščitnih postopkov in preiskav obstajajo številne splošne pomanjkljivosti. Tretje države pogosto ne utemeljijo nepredvidenega razvoja, ali pa se odzovejo na povečanje uvoza, ki ni nedavno, nenadno, izrazito in dovolj pomembno. Poleg tega je vprašanje škode pogosto vprašljivo, vzročna povezava pa dvomljiva. V tej zvezi je treba opozoriti, da je standard škode pri zaščitnih preiskavah resna škoda, in sicer je to zahtevnejši standard kot znatna škoda, kot je zahtevana v protidampinških in protisubvencijskih preiskavah. Kljub posredovanju Komisije v sodelovanju z industrijo so ukrepi uvedeni v večini primerov. Vendar je takšno posredovanje, vsaj v nekaterih primerih, privedlo do manj omejevalnih ukrepov (nižje stopnje dajatev, višje kvote, krajše trajanje ali hitrejša liberalizacija ukrepov).

3.2.Uporaba instrumentov v gospodarstvih v vzponu

Neupoštevanje pravil STO na področju trgovinske zaščite privede do neupravičenih ukrepov, ki ne dosegajo svojega predvidenega namena. Komisija je ugotovila, da nekatera gospodarstva v vzponu pogosto uporabljajo zaščitne ukrepe, ne glede na to, ali gre za dampinški ali subvencioniran uvoz. Zlasti v primerih, ko se poveča uvoz predvsem iz enega vira, bi bil ustrezen instrument v mnogih primerih protidampinški ali protisubvencijski instrument, pri čemer sta oba navedena instrumenta namenjena posameznim državam in zagotavljata usmerjen odziv na zadevne nepoštene trgovinske prakse.

V nasprotju s protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi, zaščitni ukrepi vplivajo na uvoz iz vseh virov in zato lahko ovirajo pošteno konkurenco. Ob natančnejšem pregledu številnih zaščitnih preiskav, ki so bile uvedene preteklo leto, večina od teh pa je bila uvedena v gospodarstvih v vzponu, je bilo ugotovljeno, da se pogosto nanašajo na industrijske panoge, ki imajo prevladujoč položaj na lokalnem trgu ali pa trenutno močno povečujejo svoje zmogljivosti. Jasno je, da take okoliščine ne opravičujejo uporabe zaščitnega instrumenta.

Komisija je v nekaterih regijah opazila tudi učinek „okužbe“. To je bilo opaziti zlasti v Sredozemlju, ko je Maroko leta 2012 začel redno uporabljati te instrumente, kar so posnemali Egipt, Tunizija in Jordanija, medtem ko je Turčija bolj tradicionalna in zelo aktivna uporabnica TDI.

3.3.Pomanjkanje preglednosti

Ključni element vsake preiskave trgovinske zaščite zadeva pravico do obrambe, ki jo uveljavljajo prizadete strani. Preiskovalni organi morajo zagotoviti, da se stranem pravočasno omogoči vpogled v ustrezen in smiseln nezaupni spis.. Tak spis mora vsebovati nezaupno različico vseh evidentiranih dokumentov in/ali smiselne povzetke informacij, predloženih v zaupni obliki. Na žalost v številnih preiskavah, zlasti v primeru samo enega ali majhnega števila pritožnikov, v nezaupnem spisu ni skoraj nobene informacije. V takih primerih posreduje Komisija, da preiskovalni organi zagotovijo informacije vsaj v obliki indeksov ali razponov in si strani lahko ustvarijo vsaj splošno predstavo o zadevi.

4.Dejavnosti STO

Komisija je dejavna v STO, da zagotovi dosledno spoštovanje prava te organizacije.

Če ukrepi, sprejeti s strani drugih članic STO, kršijo pravila STO, lahko Komisija zahteva ustanovitev panela STO.

Na primer, avgusta 2013 je Komisija zahtevala ustanovitev panela STO v zvezi s protidampinškimi ukrepi, ki jih je Kitajska uvedla na uvoz nekaterih jeklenih cevi. Postopek je potekal v glavnem leta 2014, končni izid pa je bil za EU pozitiven (več podrobnosti v nadaljevanju). Tudi leta 2014 je Komisija zahtevala ustanovitev panela STO v zvezi s protidampinškimi ukrepi, ki jih je uvedla Rusija na uvoz lahkih gospodarskih vozil. Postopek se bo nadaljeval v letu 2015.

Poleg tega Komisija kot tretja oseba posreduje v panelih STO, katerih ustanovitev so zahtevale tretje države, glavni namen tega pa je obravnavati in spremljati vprašanja sistemskega pomena, ki lahko vplivajo na uporabo instrumentov trgovinske zaščite s strani EU. Taka posredovanja imajo tudi ofenzivni interes, saj se Komisija zavzema za višje standarde v preiskavah trgovinske zaščite v tujini. Komisija je leta 2014 med drugim posredovala kot tretja oseba v zadevah Združene države – protidampinški in izravnalni ukrepi glede večjih domačih pralnih strojev iz Koreje (WT/DS464) in Združene države – protidampinški ukrepi glede nekaterih kozic iz Vietnama (AB- 2015-01) (DS 429).

Komisija prav tako dejavno sodeluje v ustreznih odborih STO v Ženevi. Ukrepe drugih članic STO pregledujejo protidampinški/protisubvencijski odbori v okviru polletnega in mesečnega poročanja STO. Posebna pozornost je namenjena zaščitnemu odboru, ker se zaščitni ukrep uporablja vedno pogosteje, kar je zaskrbljujoče. Komisija opozarja na posamezne primere, pri katerih ima EU gospodarski ali sistemski interes. Poleg tega sodeluje v skupini za bolj splošno razpravo o vprašanjih v zvezi z zaščitnimi ukrepi, ki poteka ob robu tega odbora STO. Glavni cilj je izmenjati stališča o praksah posameznih članic STO.

5.Glavni dosežki

5.1.Egipt – zaključek protisubvencijske preiskave brez uvedbe ukrepov

Egipt je junija 2014 začel protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom sira edamec iz Nizozemske. Preiskovane subvencije so bile v okviru programov EU in tudi nizozemskih programov. Komisija je v preiskavi sodelovala in pomagala tudi nizozemskim organom. Poleg tega je predložila izjavo, ki je poudarila, da so bili preiskovani programi subvencioniranja nespecifični in jih zato ni mogoče izpodbijati po pravilih STO. Poleg tega je izrazila resne pomisleke glede analize škode in vzročne zveze. Komisija je sodelovala tudi pri posvetovanjih v Kairu. Preiskava je bila zaključena marca 2015 brez uvedbe ukrepov. Egiptovski organi so ugotovili, da so bili subvencijski programi nespecifični in jih zato ni bilo mogoče izpodbijati, ter da njihova preiskava ni mogla ugotoviti, da je domača industrija utrpela znatno škodo.

5.2.Južna Afrika – zmanjšanje končnih stopenj dajatve

V preiskavi zamrznjenih kosov piščancev iz Nemčije, Nizozemske in Združenega kraljestva je Južna Afrika (ITAC) predlagala dokončne dajatve za uvoz iz teh treh držav članic. Po prejetju pripomb zainteresiranih strani, vključno s posredovanjem Komisije zlasti v zvezi s stopnjami dampinga in izračuni teh stopenj za Združeno kraljestvo, je ITAC (komisija Južne Afrike za upravljanje mednarodne trgovine) znatno zmanjšal te stopnje tako za posamezne proizvajalce iz Združenega kraljestva (z 18,68 % na 13,07 %), zmanjšal pa je tudi stopnjo za „vse ostale“ proizvajalce v Združenem kraljestvu (s 34,7 % na 22,3 %).

5.3.Turčija – zmanjšanje negativnega učinka ukrepov

Turčija je uvedla zaščitne ukrepe v zvezi s tereftalno kislino (PTA). Vendar so bile po dejavnem posredovanju Komisije v podporo industriji EU določene razmeroma nizke stopnje dajatve (4 %), uporabljale pa se bodo le 2 leti. Komisija je opozorila napomanjkljivosti analize vzročne zveze in poudarila, da bi zaradi povečanja potrošnje lahko kakršna koli dajatev ogrozila zadostno raven oskrbe.    

5.4.Maroko – zaveza sprejeta

Maroko je decembra 2012 začel protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom inzulina. Začasne dajatve so bile uvedene aprila 2014, uvedba dokončnih dajatev v višini 13,89 % pa je bila predlagana avgusta 2014. Po posredovanju Komisije v podporo industriji EU, so maroški organi sprejeli zavezo zadevnega danskega proizvajalca, tako da so bile dajatve opuščene.

5.5.ZDA – zaključek pregleda zaradi izteka ukrepa brez nadaljevanja ukrepov

Komisija je dejavno sodelovala pri prvem celovitem pregledu zaradi izteka ukrepa, ki je zadeval protidampinške ukrepe, uvedene leta 2008 na uvoz lahkega termoreaktivnega papirja iz Nemčije. 28. maja 2014 je ministrstvo za trgovino Združenih držav ugotovilo, da bi preklic odločbe verjetno privedel do nadaljevanja ali ponovitve dampinga. Zato je Komisija posredovala med javnim zaslišanjem pred komisijo Združenih držav za mednarodno trgovino oktobra 2014 in podprla nemško industrijo. Po ugodnem glasovanju komisije Združenih držav za mednarodno trgovino je bila 17. decembra 2014 odločba o protidampinških ukrepih preklicana.

5.6.Avstralija – nizke ali nične dajatve za več družb

Avstralski organi so 9. julija 2013 začeli protidampinško preiskavo glede predelanih proizvodov iz paradižnika iz Italije. Komisija je večkrat posredovala s predložitvijo več dokumentov avstralskemu protidampinškemu odboru v podporo italijanski industriji. Poleg tega je bil med preveritvenimi obiski prisoten strokovnjak Komisije, da bi podprl zadevne družbe. Na podlagi tega je bilo 45 % izvoza izključenih iz ukrepa, dajatve za druge sodelujoče izvoznike pa so bile razmeroma nizke (v povprečju 4 %).

Na žalost so avstralski organi le nekaj mesecev pozneje, leta 2015, začeli novo preiskavo, da bi ponovno preiskali uvoz dveh družb, ki sta bili pred tem izključeni iz zadevnega ukrepa. Komisija bo nadaljevala s posredovanjem v podporo italijanskim izvoznikom, saj se zdijo razlogi za začetek nove preiskave zelo šibki.    

5.7.Filipini – zaključek zaščitne preiskave brez uvedbe ukrepov

Filipinski organi so septembra 2012 začeli zaščitno preiskavo proti uvozu pocinkanega železa in predhodno pobarvani listi in zvitki iz pocinkanega železa. Komisija je posredovala v zgodnji fazi preiskave in opozorila, da razkriti dokazi niso zadostni razlog za uvedbo ukrepov. Preiskava, ki je povzročila splošno zaskrbljenost glede morebitnih zlorab zaščitnega instrumenta, je bila februarja 2015 končno zaključena brez uvedbe ukrepov z obrazložitvijo, da zadevni uvoz ne povzroča škode domači industriji.

5.8.Kitajska – zaključek protidampinške preiskave brez uvedbe ukrepov

Junija 2014 je Kitajska začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom opreme za hemodializo s poreklom iz EU in Japonske. Glavni izvozniki EU, vključeni v preiskavo, so bile družbe s sedežem v Nemčiji, na Švedskem in v Italiji. Komisija je posredovala pri kitajskih organih in opozorila na tehnične pomanjkljivosti v pritožbi ter zagotovila tehnično podporo zadevnim izvoznikom. Pritožba je bila na koncu umaknjena, zadeva pa je bila decembra 2014 zaključena brez uvedbe ukrepov.

5.9.Kitajska – uspešen izid v okviru panela STO

Novembra 2012 je EU (poleg Japonske) zahtevala ustanovitev panela STO v zvezi s protidampinškimi ukrepi, uvedenimi s strani Kitajske na uvoz nekaterih cevi iz nerjavnega jekla. Komisija je v tej preiskavi ugotovila pomembne pomanjkljivosti. Večji del postopka panela STO je potekal leta 2014, rezultati pa so bili objavljeni v začetku leta 2015. Panel STO je v svojih sklepih potrdil več pomembnih trditev EU (Kitajska ni zagotovila poštene primerjave med izvozno ceno in normalno vrednostjo in je neustrezno analizirala nepripisovanje). Šteje se, da bi morala Kitajska za pravilno izvajanje ugotovitev panela STO odpraviti ukrepe, ki so nezdružljivi z STO. Glede te zadeve je bila vložena pritožba, pritožbeni organ pa trenutno pregleduje poročilo panela STO.

Ugotovitve panela STO so sistemskega pomena. Poudarjajo ponavljajoče se pomanjkljivosti preiskav trgovinske zaščite, ki jih je opravila Kitajska. To je že drugič, da je EU v okviru STO uspešno izpodbijala protidampinške dajatve, ki jih je uvedla Kitajska. V skladu s prejšnjo odločitvijo (DS 425) je Kitajska razveljavila protidampinške dajatve za rentgenske skenerje, ki so bile nezdružljive z STO.

V tem okviru in glede na javnosti dobro znane zadeve v zvezi z vinom in polisilicijem iz leta 2013 in 2014, ni bilo znakov, da bi Kitajska uvedla nove preiskave kot povračilo za preiskavo, ki jo je začela EU. Vendar to ne pomeni, da se tako neprimerno ravnanje ne bo ponovilo in Komisija bo glede tega še naprej pozorna.

6.Sklep

Dejavnosti trgovinske zaščite proti EU ali njenim državam članicam so v letu 2014 ostale na podobni ravni kot leta 2013. Čeprav se je skupno število ukrepov zmanjšalo, še vedno obstaja znatno število novih preiskav, zlasti novih zaščitnih preiskav.

V letu 2014 je Komisija nadaljevala svoja prizadevanja, da bi s pomočjo posredovanja na tehnični ravni, v nekaterih zadevah pa tudi na politični ravni, ublažila negativen učinek trgovinskih zaščitnih ukrepov tretjih držav. Kot je opisano zgoraj, je bilo v nekaterih zadevah posredovanje uspešno.

Vendar pa ostajajo nerešena številna vprašanja, ki so se pojavila v zadnjih letih, v nekaterih primerih pa se je stanje poslabšalo, zlasti kar zadeva razširjeno uporabo zaščitnih ukrepov in vprašljiv način uporabe tega instrumenta s strani več tretjih držav. Na splošno so neupravičeni ukrepi trgovinske zaščite v očitnem nasprotju s strategijo EU odprtih trgov in dostopa do trga za izdelke, s katerimi se pravično trguje.

Ukrepi trgovinske zaščite, ki jih uvedejo tretje države, ter tekoče preiskave pomembno vplivajo na izvoz EU. Zato si bo Komisija še naprej prizadevala pri naših trgovinskih partnerjih spodbujati visoke standarde EU pri uporabi teh instrumentov. Prav tako bo okrepila svoja posredovanja ter zagotavljala tehnično podporo in svetovanje izvoznikom EU, zlasti kadar se soočajo z morebitnimi zlorabami TDI s strani tretjih držav. Ta prizadevanja so v celoti skladna z drugimi prizadevanji Komisije v zvezi z dostopom do trga. V tem smislu dejavnosti Komisije glede uporabe instrumentov trgovinske zaščite s strani tretjih držav daleč presegajo zgolj spremljanje.