EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.7.2015
COM(2015) 339 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Nov dogovor za odjemalce energije
{SWD(2015) 141 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.7.2015
COM(2015) 339 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Nov dogovor za odjemalce energije
{SWD(2015) 141 final}
1.Uvod
V okvirni strategiji za energetsko unijo 1 je določena vizija energetske unije, „ki v ospredje postavlja državljane, ki prevzemajo odgovornost za preoblikovanje energetskega sistema, koristijo nove tehnologije za zmanjšanje stroškov in dejavno sodelujejo na trgu, ter v kateri so ranljivi odjemalci zaščiteni“.
Čeprav se je energetski sektor v Evropi v zadnjem desetletju preoblikoval, pa mu maloprodajni energetski trgi, na katere se osredotoča to sporočilo, niso sledili. Ovire, ki odjemalcem – gospodinjstvom, podjetjem in industriji – onemogočajo, da bi v celoti izkoristili trenutno preoblikovanje energetskega sistema, ustrezno nadzorovali svojo porabo ter zmanjšali račune, vključujejo:
Pomanjkanje ustreznih informacij o stroških in porabi ali omejena preglednost ponudb odjemalcem (ali zanesljivim posrednikom in podjetjem za energetske storitve, kot so povezovalci, ki delujejo v njihovem imenu) otežujeta ocenjevanje razmer in priložnosti na trgu.
Povprečni končni račun električne energije v gospodinjstvu obsega čedalje večji delež omrežnine, davkov in zlasti dajatev.
Nezadostna konkurenčnost na več maloprodajnih trgih, pomanjkanje nagrajevanja za aktivno udeležbo in težave pri zamenjavi dobavitelja delujejo negativno.
Trgi za stanovanjske energetske storitve niso dovolj razviti, prilagajanje odjema pa zmanjšuje možnosti izbire odjemalcev.
Ovire, ki odjemalcem preprečujejo lastno proizvodnjo in lastno porabo, zmanjšujejo tudi potencialne koristi.
Neenak dostop do informacij in visoke ovire za vstop novih konkurentov upočasnjujejo sprejetje razpoložljivih naprednih tehnologij in praks, na primer pametnih števcev, pametnih naprav, distribuiranih virov energije in izboljšane učinkovite rabe energije.
Komisija si v okviru svoje vizije za novo zasnovo trga z električno energijo prizadeva zagotoviti nov dogovor za odjemalce energije, vključno z boljšim povezovanjem veleprodajnih in maloprodajnih trgov. Nova in inovativna podjetja za energetske storitve bi morala z izkoriščanjem novih tehnologij vsem odjemalcem omogočiti, da popolnoma sodelujejo v preoblikovanju energetskega sistema, tako da svojo porabo upravljajo z energijsko učinkovitimi rešitvami, ki prihranijo denar in prispevajo k splošnemu zmanjšanju porabe energije.
2.S strategijo treh stebrov do novega dogovora za odjemalce energije
V obsežnem posvetovanju z državljani, odjemalci energije in deležniki, vključno z javnim posvetovanjem v prvi polovici leta 2014 2 , ter v razpravah skupin strokovnjakov pod vodstvom Komisije 3 so bile kot temeljne pri uresničevanju novega dogovora za odjemalce opredeljene naslednje tri ključne točke: krepitev vloge odjemalcev; pametni domovi in omrežja; upravljanje in varstvo podatkov.
Krepitev vloge odjemalcev
2.1.1.Varčevanje denarja in energije z boljšim obveščanjem
Odjemalci v povprečju porabijo 6,4 % svojih skupnih sredstev za električno energijo, plin, ogrevanje in hlajenje, kar je 15 % več kot pred petimi leti. Približno 40 % energije v EU je porabljene v stavbah, od tega je 80 % energije porabljene za ogrevanje in hlajenje. 4
Učinkovitejša raba energije je eden od ključnih elementov zmanjšanja finančnega bremena za odjemalce. Zato je energijska učinkovitost vpeta v vse odločitve v okviru energetske unije. Čeprav je prenova stavbnega fonda v tem pogledu ključna, lahko že vgradnja preprostih instrumentov (za regulacijo ogrevanja, termostatov) znatno vpliva na porabo energije. Pomembne prihranke energije je mogoče doseči tudi s povečanjem učinkovitosti naprav, kot so kotli, televizijski sprejemniki, hladilniki in pralni stroji. Revidirani predlog za označevanje z energijskimi nalepkami v okviru tega svežnja bo zagotovil večjo preglednost, spodbudil proizvajalce k inovacijam in pomagal odjemalcem, da se ozaveščeno odločajo za najučinkovitejše naprave.
Uvedba merjenja in obračunavanja individualne porabe v večstanovanjskih in večnamenskih stavbah lahko privede do zmanjšanja povpraševanja po ogrevanju in hlajenju za 10–30 % 5 . Izkušnje so tudi pokazale, da lahko po zaslugi rešitev IKT, ki končnim uporabnikom zagotavljajo informacije o njihovi porabi prek interneta, stanovalci porabo znižajo za okoli 8 % preprosto s spremembo svojih navad ogrevanja. 6
Zakonodaja o notranjem energetskem trgu in direktiva o energijski učinkovitosti sta določili pravice odjemalcev do točnih informacij merjenja in porabe. Pregledne in posodobljene informacije o obračunu krepijo zaupanje in zavzetost odjemalcev. Vendar pa velika večina Evropejcev prejme te informacije največkrat enkrat ali dvakrat letno, spori glede merjenja pa so pogosti. Da bi odjemalci lažje razumeli svoje račune za energijo, bo Komisija skupaj z nacionalnimi regulativnimi organi ocenila, kako bi lahko izboljšali jasnost in primerljivost vsebine računov za odjemalce. To bi moralo privesti do boljše ozaveščenosti odjemalcev o posameznih elementih cen in računov za energijo, vključno z boljšo preglednostjo omrežnine, davkov in dajatev.
Vsi odjemalci ter zanesljivi posredniki in podjetja za energetske storitve, ki delujejo v imenu odjemalcev, bi morali imeti enostaven dostop do podatkov o njihovi porabi v realnem ali skorajšnjem času, ki jim omogočajo prilagoditev porabe in varčevanje z energijo. Takšni podatki v realnem času niso potrebni za zaračunavanje in bi zato lahko bili odjemalcem na voljo neposredno iz merilnega sistema prek standardnega vmesnika.
Pametni števci 7 so bistvenega pomena pri zagotavljanju prostega in rednega dostopa do točnih podatkov o porabi, primernejšega zaračunavanja in manjšega števila sporov zaradi merjenja. Podatki iz držav članic kažejo, da bo po predvidevanjih 72 % evropskih potrošnikov imelo pametne števce električne energije do leta 2020 8 zaradi trenutnega ali predvidenega načrtovanega uvajanja na široko v 17 državah članicah 9 . Koristi in stroški takšne uvedbe se morajo pravično porazdeliti med industrijo in odjemalce, ob upoštevanju analize stroškov in koristi ter mnenj podjetij in potrošniških organizacij.
Komisija bo ob pripravi pregleda zakonodaje o energijski učinkovitosti (direktive o energijski učinkovitosti in direktive o energijski učinkovitosti stavb) in pobude za novo zasnovo trga z električno energijo proučila, kakšne koristi bi lahko imeli odjemalci od lažjega in pogostejšega dostopa do podatkov o njihovi porabi ter kakšne možnosti, da zaprosijo za pametni števec, če na njihovem območju ni sistematično uveden.
2.1.2.Širok izbor ukrepov za odjemalce
S preoblikovanjem energetskega sistema prihajajo tudi nove priložnosti za dejavno vlogo odjemalcev. Odjemalci bi morali po vsej Uniji imeti možnost izbrati najprimernejši način za dejavno sodelovanje na energetskih trgih, bodisi neposredno ali s prenosom svojih energetskih odločitev na zanesljive posrednike in podjetja za energetske storitve, kot so energetski povezovalci, ki delujejo v njihovem imenu.
a)Zamenjava dobavitelja – prednosti večje primerljivosti
Ključna sprememba, ki jo prinaša notranji energetski trg EU, je pravica vseh odjemalcev do izbire najugodnejše energije in vira energije. Vendar pa se številni državljani še vedno ne zavedajo svoje pravice do zamenjave dobavitelja in pogodbe o dobavi energije. Komisija je za povečanje ozaveščenosti odjemalcev o tej in drugih pravicah v letu 2014 pripravila informacije o ključnih pravicah odjemalcev energije iz zakonodaje EU. 10
Zamenjava mora biti tehnično enostavna, hitra in zanesljiva. Pobude nacionalnih regulativnih organov, da skrajšajo čas zamenjave, so v tem pogledu dobrodošle. 11 Razmislili bi lahko tudi o odpravi pristojbin in kazni za zamenjavo, ki omejujejo izbiro odjemalcev in konkurenco na splošno.
Najpomembnejše je, da zamenjava temelji na zlahka dostopnih, preglednih, zanesljivih in primerljivih informacijah o ceni, kakovosti ter zadovoljstvu strank, npr. prek sistemov za ocenjevanje odjemalcev za vse dobavitelje in ponudbe na trgu. Informacije o deležu in vrsti virov energije, ki so jih dobavitelji uporabili 12 , še dodatno lajšajo ozaveščeno odločanje odjemalcev.
Komisija bo sodelovala z nacionalnimi regulativnimi organi pri razvoju meril preglednosti in zanesljivosti orodij za primerjavo oskrbe z energijo in zagotovila, da bo vsak odjemalec imel dostop do vsaj enega neodvisnega in preverjenega orodja za primerjavo, s pomočjo katerega bo lahko primerjal obstoječo pogodbo z vsemi ponudbami, ki so na voljo na trgu.
Komisija namerava na podlagi prvih prizadevanj industrije in potrošniških organizacij ter dobrih praks, opredeljenih v forumu državljanov za energijo 13 , in v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi opredeliti minimalne standarde za ključne informacije v oglaševanju in na računih, zlasti glede primerjave cen.
Regulacija maloprodajnih cen lahko še posebej močno ovira učinkovito konkurenco, kakor navaja sporočilo o energetski uniji. Države članice uravnavanje cen pogosto opravičujejo z neuspešnim maloprodajnim trgom ali potrebami na področju socialne zaščite. Cilji socialne politike, kot je zaščita ranljivih potrošnikov s splošno reguliranimi tarifami, niso pregledni in lahko dejansko povečajo cene energije tako za ranljive kot neranljive potrošnike. Zato bi bilo treba preučiti druge, trajnejše in konkretnejše ukrepe, ki bi bili v pomoč državam članicam pri deregulaciji cen za končne uporabnike. Komisija sodeluje z državami članicami pri postopnem ukinjanju reguliranih cen, ki so nižje od stroškov, kakor je določeno v strategiji za energetsko unijo, pri čemer je treba zagotoviti, da je takšno ukinjanje dopolnjeno s ciljno usmerjeno, učinkovito zaščito ranljivih potrošnikov. Po primerih uspešnega ukinjanja reguliranih cen, na primer na Irskem, se lahko zgledujejo druge države članice.
b)Prednost prožnosti: prilagajanje odjema
Prilagajanje odjema je zaradi rasti energije iz nestalnih obnovljivih virov vse pomembnejše. Energijska učinkovitost in prilagajanje odjema sta pogosto boljši rešitvi za usklajevanje ponudbe in povpraševanja kot gradnja ali vzdrževanje delovanja več elektrarn ali omrežnih vodov. Jasno je, da mora odločitev o sodelovanju v prilagajanju odjema vedno ostati v rokah odjemalca.
V nekaterih delih Evrope se je prilagajanje odjema na ravni maloprodaje že začelo. Industrijske in poslovne stavbe v Združenem kraljestvu so zaradi fleksibilnih avtomatiziranih programov prilagajanja odjema stroške znižale do 24 %, porabo energije pa 10–36 % 14 .
Ključni dejavnik prilagajanja odjema je dostop odjemalcev do cenovnih signalov, ki nagrajujejo fleksibilno porabo. Zagotovijo se lahko v obliki pogodb o dobavi na podlagi dinamičnega določanja cen ali pogodb z vključeno regulacijo bremena, ki se prilagaja pogojem na trgu in v omrežju. Učinke takšnih pogodb bi bilo treba dobro pojasniti odjemalcem. Dodatna spodbuda bi lahko bilo znižanje omrežnine ob manjši porabi v primeru preobremenjenega omrežja. Medtem ko bi bilo treba odjemalce spodbujati k sodelovanju pri prilagajanju odjema, se tiste, ki ne morejo spremeniti odjema, ne sme kaznovati.
Čeprav so pogodbe z dinamičnimi cenami še vedno v povojih, pa začetne izkušnje z njimi kažejo na koristi za odjemalce. 15 Kjer so že uveljavljene – npr. na Finskem ali Švedskem – se mali odjemalci vedno pogosteje odločajo za pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije 16 , pri tem pa pri računu za električno energijo prihranijo 15 –30 %. Načrtovana revizija direktive o energijski učinkovitosti in razvoj zakonodajnih predlogov za izvajanje nove zasnove trga sta priložnost, da se oceni, kako povečati razpoložljivost časovno diferenciranih pogodb.
c)Zmanjšanje stroškov energije z lastno proizvodnjo in porabo
Kombinacija možnosti z decentralizirano proizvodnjo in skladiščenjem s fleksibilnim odjemom lahko dodatno omogoči odjemalcem, da postanejo svoji lastni dobavitelji in upravljavci (dela) potreb po energiji, proizvajalci in odjemalci ter da zmanjšajo svoje stroške energije.
Decentralizirana proizvodnja energije iz obnovljivih virov, ne glede na to, ali jo odjemalci uporabljajo za lastne potrebe ali jo dobavljajo v sistem, lahko koristno dopolnjuje centralizirano proizvodnjo virov. Kadar je pri lastni porabi proizvodnja dobro uravnotežena z obremenitvijo, lahko pripomore k zmanjšanju izgub ali prezasedenosti omrežja ter dolgoročno prihrani stroške omrežja, ki bi jih sicer morali plačati odjemalci.
Če odjemalci proizvajajo svojo lastno električno energijo s sistemi obnovljivih virov na kraju samem, porabijo manj elektrike iz omrežja. To bo vplivalo na izračun omrežnin. Omrežne tarife bi morale biti zasnovane na stroškovno učinkovit in pravičen način, hkrati pa bi morale spodbujati energijsko učinkovitost in cilje glede energije iz obnovljivih virov ter biti enostavne in pregledne za odjemalce.
Lastno proizvodnjo energije podrobneje obravnava delovni dokument služb Komisije, ki spremlja to sporočilo.
d)Povečanje sodelovanja odjemalcev prek posredništva in kolektivnih sistemov
Kolektivni sistemi in pobude se vse pogosteje pojavljajo v številnih državah članicah. Vedno več odjemalcev se vključi v kolektivno lastno proizvodnjo in sheme sodelovanja za boljše upravljanje porabe energije. Ta novost s strani odjemalcev je privedla tudi do novosti za odjemalce in odpira nove poslovne modele. Nastajajo podjetja za energetske storitve, povezovalci, borzni posredniki, podjetja za ravnanje s podatki, druge posredniške družbe in tudi potrošniške organizacije, da bi pomagale odjemalcem do najugodnejše energije in jih razbremenile administrativnih postopkov in zapletenega poizvedovanja.
S tem se odpirajo tudi nove možnosti za lokalne skupnosti ter organe, katerih regionalne in lokalne pobude na področju energije lahko zagotovijo dragoceno povezavo med nosilci odločanja, državljani in inovatorji na lokalni ravni.
Konvencija županov, v katero je vključenih več kot 6 000 mest, kaže, da so lokalni organi pripravljeni odigrati svojo vlogo v novem energetskem sistemu s podporo inovativnim lokalnim energetskim rešitvam, vključno z rešitvami v okviru pobude za pametna mesta in skupnosti evropskega partnerstva za inovacije.
Komisija bo skupaj s konvencijo županov nadaljevala svoje delo pri spodbujanju sodelovanja odjemalcev na energetskem trgu in učinkovitem upravljanju v smeri energetske unije, tudi prek lokalnih pobud na področju energije. Poleg tega bo revizija direktive o energiji iz obnovljivih virov in direktive o energijski učinkovitosti ter pobuda za novo zasnovo trga priložnost, da se oceni, kako olajšati učinkovit dostop do inovativnih dobaviteljev energije, vključno s kolektivnimi sistemi.
2.1.3.Ohranitev popolne zaščite za odjemalce
Zakonodaja EU že določa obsežne pravice odjemalcev energije, katerih uveljavljanje ostaja prednostna naloga. Komisija bo ocenila izvajanje teh pravic in zagotovila podrobnejše smernice v sodelovanju s potrošniškimi organizacijami in regulatorji. Proučena bo možnost vključitve energetske zakonodaje v prilogo k uredbi o sodelovanju na področju varstva potrošnikov. Prvenstvena odgovornost za uveljavljanje in varstvo pravic odjemalcev energije ostaja v rokah držav članic.
Z več možnostmi in ponudbami odjemalci potrebujejo še večja zagotovila, da so učinkovito zaščiteni pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Organi, ki preiskujejo takšne prakse in pritožbe v energetskem sektorju, bi lahko izkoristili tesnejše sodelovanje s kolegi iz drugih držav članic.
Energijska revščina je še eno pomembno vprašanje za države članice, kjer se prekrivajo ukrepi socialne in energetske politike. Treba jo je obravnavati v širšem kontekstu socialne varnosti, pri tem pa se ne sme zanemariti potrebe po ciljni in učinkoviti pomoči, ki vključuje najboljše prakse na področju energije. 17
Iz dela z deležniki foruma državljanov za energijo 18 glede najboljših praks je razvidno, da so izboljšave energijske učinkovitosti najboljša dolgoročna rešitev za energijsko revščino. To bi se moralo odražati v ukrepih držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz zakonodaje EU za zmanjšanje ranljivosti odjemalcev in pri obravnavanju energijske revščine 19 . Glede tega forum za državljane o energiji spodbuja izmenjavo dobrih praks za čim bolj učinkovito podporo, in sicer v prvi vrsti prek energijske učinkovitosti.
Da bi pomagala državam članicam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti na tem področju ter pri povečanju preglednosti, bo Komisija preučila, kako izboljšati zbiranje podatkov in spremljanje energijske revščine po vsej EU ter hkrati zagotavljati varnost, zasebnost in varstvo osebnih podatkov. Razmislili bi lahko o skupnih minimalnih merilih za določitev ranljivosti odjemalcev 20 in energijske revščine.
Pametni domovi in omrežja naj postanejo resničnost
Pametne tehnologije za omrežja in domove bi morale poenostaviti sodelovanje odjemalcev na maloprodajnem trgu in ne ustvarjati novih ovir. Celostne avtomatizirane rešitve lahko omogočijo in poenostavijo ukrepanje odjemalcev s povezovanjem pametnih merilnih sistemov s sistemi upravljanja z energijo v pametnih domovih ter pametnih naprav, ki poenostavijo upravljanje porabe, sodelujejo pri prilagajanju odjema ali čim bolj prilagodijo porabo s svojo mikroproizvodnjo glede na podatke o cenah energije. Take pametne tehnologije bodo olajšale tudi uvajanje električnih vozil.
Da bi lahko tako odjemalci kot energetski sistem v celoti izkoristili prednosti teh tehnologij, morajo pametni merilni sistemi, ki naj bi se namestili, ustrezati svojemu namenu glede na funkcije, ki jih opravljajo. 21 Poleg tega bi moralo uvajanje napredne merilne infrastrukture zagotavljati tehnično interoperabilnost ter dostop odjemalcev do njihovih podatkov o porabi prek odprtega standardnega nelastniškega vmesnika. 22
Evropski organi za standardizacijo 23 so že pripravili celovit sklop standardov za pametne števce ter za celotno strukturo in posamezne elemente pametnih omrežij, ki zajemajo tako tehnološka vprašanja kot vprašanja komunikacije (tj. protokolov za izmenjavo informacij). Komisija bo skrbno spremljala izvajanje teh standardov in analizirala, ali se evropski standardi za pametna omrežja in pametne merilne sisteme, kot tudi priporočene funkcije za slednje, dosledno uporabljajo, s čimer bi zagotovila, da dosežejo želene funkcije in interoperabilnost.
Standardi in interoperabilnost so pomembni tudi za komuniciranje znotraj doma med pametnimi napravami in sistemi upravljanja z energijo; tako se lahko oprema, pripravljena na prilagajanje odjema, enostavno namesti in uporablja. Industrija mora hitro dokončno oblikovati in uporabiti takšne standarde 24 , pri tem pa bi jo bilo treba spodbujati. Prizadevati bi si bilo treba tudi za sinergije z drugimi domačimi sistemi (npr. oskrba z vodo), s pomočjo katerih bi omogočili pametnim napravam optimizirati tudi njihovo porabo.
Finančna sredstva EU se bodo še naprej uporabljala za raziskave in predstavitve na področju tehnologij pametnih domov in pametnih omrežij ter njihove varnosti, da bi se izboljšala mednarodna konkurenčnost podjetij EU v tem sektorju visoke vrednosti.
Poleg tega bo stroškovno učinkovito upravljanje naložb v omrežje in dejavnosti v novih okoliščinah odločilnega pomena. Sistemi nadomestil za sistemske operaterje distribucijskih omrežij bi morali biti stroškovno učinkoviti, hkrati pa bi jih morali spodbujati, da se stroškovno učinkovito vključijo v inovativne rešitve za razvoj omrežja in delujejo kot nevtralni spodbujevalci trga, ko so odgovorni za obdelavo podatkov.
Države članice in industrija bi morale v celoti izkoristiti Evropski strukturni in investicijski sklad ter Evropski sklad za strateške naložbe za sofinanciranje uvedbe pametnih tehnologij. Naložbe v pametno energetsko tehnologijo in raziskave, tudi v okviru programa Obzorje 2020, bodo prinesle več vzporednih koristi s povečevanjem evropske konkurenčnosti v industrijskih sektorjih z visoko vrednostjo, med drugim na enotnem digitalnem trgu.
Komisija bo v sodelovanju s Svetom evropskih energetskih regulatorjev in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev zagotovila, da bodo pristopi nacionalnih regulativnih organov k regulaciji sistemskih operaterjev distribucijskih omrežij spodbujali inovacije in stroškovno učinkovitost ter preglednost kakovosti dejavnosti distribucije energije.
Posebna pozornost upravljanju in varstvu podatkov
Pomemben del ustvarjanja vrednosti na prihodnjem energetskem trgu bo izviral iz večjih podatkovnih tokov in širšega vključevanja informacijskih in komunikacijskih tehnologij v energetske sisteme. Zato bi oseba za zbiranje in obdelavo podatkov v okviru pametnih merilnih sistemov ali drugih storitev, ki omogočajo krepitev vloge odjemalcev, morala zagotoviti neposreden dostop odjemalcu in vsaki tretji osebi, ki jo odjemalec imenuje, do teh podatkov. Dostop bi moral biti učinkovit in nediskriminatoren. 25 To je bistvenega pomena, kadar subjekt za merjenje ali zaračunavanje zagotavlja tudi druge storitve na trgu. Medtem ko se za obdelavo podatkov lahko uporabljajo različni modeli 26 , je nevtralnost subjektov, ki upravljajo dostop do podatkov, ključnega pomena.
Pri storitvah z dodano vrednostjo lahko imajo dostop do podatkov o porabi odjemalcev in zaračunavanju le tretje osebe, ki jih je za to pooblastil odjemalec. Komisija bo kot del strategije enotnega digitalnega trga v letu 2016 predlagala evropsko „ pobudo za prost pretok podatkov“ 27 , v kateri bo obravnavala lastništvo, interoperabilnost, uporabnost in dostop do podatkov (vključno s podatki o energiji).
Energetski sektor mora ohraniti vodilno mesto pri zagotavljanju varnosti podatkov ter varstva zasebnosti in podatkov vseh odjemalcev.
Predloga Komisije za direktivo o varnosti omrežij in informacij in za splošno uredbo o varstvu podatkov, ki sta trenutno v obravnavi, obravnavata nastajajoča tveganja pri obdelavi podatkov. V pričakovanju takšnega razvoja varnosti podatkov in varstva zasebnosti v splošnem regulativnem okviru Komisija z deležniki iz energetskega sektorja pripravlja ustrezna orodja, značilna za sektor.
Komisija je oktobra 2014 sprejela priporočilo 28 , ki državam članicam in industriji zagotavlja smernice o tem, kako izvesti oceno učinka na varstvo podatkov, kar jim omogoča predvideti možni učinek na pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo podatki, in uvesti stroge zaščitne ukrepe. 29 Priporočilo bo energetskemu sektorju omogočilo, da bo na čelu varstva podatkov na najbolj nebirokratski in stroškovno učinkovit način.
3.Sklep in naslednji koraki
Z novim dogovorom, določenim v strategiji za energetsko unijo, odjemalci energije tvorijo osrednji del uspešnega in delujočega energetskega sistema. Ukrepe za dosego tega je mogoče povzeti v naslednjih desetih točkah:
1.Odjemalcem zagotoviti pogost dostop, vključno v skorajšnjem realnem času, do delno standardiziranih, smiselnih, točnih in razumljivih informacij o porabi in s tem povezanih stroških ter vrstah virov energije.
2.Omogočiti hitro in preprosto zamenjavo dobaviteljev s preglednimi in neposredno primerljivimi ponudbami konkurenčnih dobaviteljev, ki je ne bodo ovirale npr. pristojbine za zamenjavo.
3.Zagotoviti nadaljnjo polno zaščito odjemalcev na novem energetskem trgu pred nepoštenimi poslovnimi praksami.
4.Odjemalcem nuditi možnosti, da postanejo dejavni akterji na področju energije in imajo od tega koristi, na primer, da se prilagajajo in zmanjšujejo svojo porabo glede na gibanje cen, pomagajo izravnati spremenljivost energije iz obnovljivih virov s prilagajanjem odjema ali s proizvodnjo in shranjevanjem energije.
5.Ohranjati podatke o porabi/iz merjenja pod nadzorom odjemalcev; kadar odjemalci dostop do svojih podatkov in zasebnosti podelijo drugim osebam (dobaviteljem in posrednikom), morata biti zajamčena zaščita in varnost njihovih podatkov.
6.Odjemalcem zagotoviti dostop do konkurenčnih in preglednih tržnih ponudb, hkrati pa odjemalcem v ranljivem položaju, ki se lahko soočajo tudi z energijsko revščino, ciljno naravnano in učinkovito pomoč, ki izhaja iz najboljših praks in prispeva k energijski učinkovitosti in prihranku energije.
7.Odjemalcem nuditi možnost sodelovanja na trgu preko zanesljivih posrednikov, kolektivnih in skupnih sistemov. Ti posredniki morajo imeti pravičen dostop do trgov in podatkov o porabi, spremljati pa jih je treba na enak način kot dobavitelje.
8.Zagotoviti, da so pametne hišne naprave in sestavni deli v celoti interoperabilni in enostavni za uporabo, pametni merilni sistemi pa ustrezajo priporočenim funkcijam povečanja koristi za odjemalce.
9.Zajamčiti stroškovno učinkovito in stabilno delovanje omrežja; nediskriminatorno obravnavo podatkov merjenja s potencialno tržno vrednostjo s strani sistemskih operaterjev distribucijskih omrežij ali katerega koli drugega pristojnega organa.
10.V sodelovanju z vsemi udeleženci na trgu okrepiti povezave med raziskavami, inovacijami in industrijo v smeri večje mednarodne konkurenčnosti na področju pametnih domov in tehnologij pametnih omrežij.
Obstoječa zakonodaja na ravni EU in nacionalni ravni ter učinkovit regulativni nadzor zagotavljajo številna orodja za dosego tega cilja. Ukrepati je treba na ravni držav članic, k učinkovitemu upravljanju energetske unije pa bodo pomembno prispevale tudi skupne pobude za povezovanje industrije, potrošniških organizacij in nacionalnih regulativnih organov. Prihodnji pregledi obstoječe zakonodaje (direktive o energijski učinkovitosti, direktive o energijski učinkovitosti stavb in direktive o energiji iz obnovljivih virov), kodeksi omrežij in pobuda za novo zasnovo trga ter njihove ocene učinkov bodo priložnost za opredelitev področij, na katerih so potrebni ukrepi na ravni EU, ki bi privedli k sklenitvi novega dogovora za odjemalce energije. Revizija direktive o označevanju z energijskimi nalepkami je prvi korak v prizadevanjih, da bi se odjemalci energije lahko ozaveščeno odločali, da zmanjšajo svoje račune za energijo.
COM(2015) 80 final.
http://ec.europa.eu/energy/en/consultations/consultation-retail-energy-market.
Delovna skupina za pametna omrežja; Forum državljanov za energijo in njegovi strokovni skupini o ranljivih odjemalcih in odjemalcih kot akterjih na energetskem trgu; Podskupina za energijo Evropske posvetovalne skupine za potrošnike.
Viri: Cene in stroški energije v Evropi (COM(2014) 21/2, 29.1.2014), Energijska učinkovitost in njen prispevek k energetski varnosti ter okviru podnebne in energetske politike za leto 2030 (COM(2014) 520 final, 23.7.2014). Ta in druga vprašanja (kot so sinergije med omrežji električne energije in ogrevanja ter hlajenja) bodo obravnavana v okviru prihodnje strategije Evropske unije za ogrevanje in hlajenje ter v okviru pregleda direktive o energijski učinkovitosti stavb.
Vir: Priloga k oceni učinka za direktivo o energijski učinkovitosti, SEC(2011) 779 final, 22.6.2011.
Študija z naslovom Zmanjšanje porabe energije v stavbah s pomočjo ICT SMART 2013/0073 (Reducing energy consumption in buildings with ICT SMART 2013/0073).
Pametni števec je elektronski sistem, ki lahko meri porabo energije, zagotavlja več podatkov kakor konvencionalni števec ter pošilja in sprejema podatke z uporabo elektronske komunikacije (Člen 2(28) direktive o energijski učinkovitosti 2012/27/EU).
Primerjalna analiza uvedbe pametnega merjenja v EU-27 s poudarkom na električni energiji (COM(2014) 356): 16 držav članic se je zavezalo do leta 2020 namestiti 245 milijonov pametnih števcev, vrednih okoli 45 milijard EUR.
Švedska, Italija, Finska, Malta, Španija, Avstrija, Poljska, Združeno kraljestvo, Estonija, Romunija, Grčija, Francija, Nizozemska, Luksemburg, Danska, Irska, Latvija.
http://ec.europa.eu/consumers/consumer_evidence/consumer_scoreboards/10_edition/docs/consumer_market_brochure_141027_en.pdf in http://www.acer.europa.eu/Official_documents/Acts_of_the_Agency/Publication/ACER_Market_Monitoring_Report_2014.pdf .
Svet evropskih energetskih regulatorjev.
Npr. kot jih že predvideva člen 3(9)(a) in (b) Direktive 2009/72/ES.
https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/2012111314_citizen_forum_meeting_working_group_report.pdf ; https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/20131219-e-billing_energy_data.pdf.
Fortum 2014, SEAM group 2014 in Thames Valley Vision pilot scheme, Bracknell ZK, 2013.
Na Finskem so se leta 2014 cene električne energije za gospodinjstva v pogodbah s fiksnimi cenami znižale za 4 %, v pogodbah, vezanih na ceno na promptnem trgu (najcenejše pogodbe od leta 2012), pa približno za 10 %; Vir: Energiavirasto (NRA), 2015.
Na Švedskem še vedno prevladujejo pogodbe s fiksnimi cenami (43 % v letu 2012), širijo pa se tudi pogodbe s spremenljivimi cenami (27,5 %, +17 % v primerjavi s predhodnim letom). Skupni stroški za odjemalca električne energije s privzeto pogodbo so bili v letu 2012 za 50 % višji v primerjavi s fleksibilno pogodbo. Vir: Letno poročilo Energi Inspektion, 2013.
Te pogosto vključujejo ukrepe s področja energije, kot so izboljšanje energijske učinkovitosti, ki lahko zmanjšajo potratno porabo energije in ranljivim odjemalcem omogočijo cenovno dostopnejšo energijo.
Glej smernice v zvezi z ranljivimi potrošniki (Guidance document on Vulnerable Consumers), november 2013: http://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/20140106_vulnerable_consumer_report_0.pdf.
Glej raziskavo iz leta 2015 na spletni strani https://ec.europa.eu/energy/en/content/energy-poverty-may-affect-nearly-11-eu-population-study.
Komisija trenutno pripravlja študijo o ranljivosti potrošnikov na ključnih trgih v Evropski uniji: http://ec.europa.eu/chafea/consumers/tenders_2013_cons_08.html.
Priporočilo Komisije 2012/148/EU z dne 9. marca 2012 o pripravah za uvedbo pametnih merilnih sistemov.
Npr. vmesnik USB in zapis podatkov na osnovi DSLM/COSEM.
Comité Européen de Normalisation (CEN), Comité Européen de Normalisation Électrotechnique (CENELEC) in European Telecommunications Standards Institute (ETSI).
Npr. ETSI/OneM2M, Ontologija za pametne naprave (Ontology for Smart Appliances), okoljsko primerna zasnova / označevanje z energijskimi nalepkami.
Direktiva o energijski učinkovitosti 2012/27/EU in Priporočilo Komisije 2012/148/EU o pripravah za uvedbo pametnih merilnih sistemov.
Poročilo je na voljo na https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/xpert_group3_first_year_report.pdf.
http://ec.europa.eu/priorities/digital-single-market/.
Priporočilo Komisije 2014/724/EU o predlogi za oceno učinka na varstvo podatkov za pametna omrežja in pametne merilne sisteme.
Priporočilo spodbuja preizkušanje in uporabo predloge za oceno učinka na varstvo podatkov, ki jo je razvila Komisija skupaj s strokovnjaki v sektorju, ki naj bi služila kot orodje za ocenjevanje in odločanje subjektov pri načrtovanju ali izvrševanju naložb v sektor pametnih omrežij.