EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.5.2015
COM(2015) 236 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Sedmo polletno poročilo o delovanju schengenskega območja za obdobje
od 1. novembra 2014 do 30. aprila 2015
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.5.2015
COM(2015) 236 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Sedmo polletno poročilo o delovanju schengenskega območja za obdobje
od 1. novembra 2014 do 30. aprila 2015
1.Uvod
Komisija v skladu s svojo napovedjo iz sporočila o krepitvi upravljanja schengenskega območja 1 z dne 16. septembra 2011 in ob podpori Sveta z dne 8. marca 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu pošilja polletna poročila o delovanju schengenskega območja. Sedmo poročilo obsega obdobje od 1. novembra 2014 do 30. aprila 2015. Pripravljeno je tik pred obletnico Schengenskega sporazuma, ki je bil podpisan 14. junija 1985.
2.Prikaz razmer
2.1.Migracijski tokovi na zunanjih mejah schengenskega območja
Obdobje poročanja so zaznamovale nenehne migracije čez Sredozemlje v Evropo, zaskrbljujoče število tragedij in vedno večja nevarnost, ki jo predstavljajo radikalizirane osebe, med katerimi so tudi tuji teroristični borci, ki so se vrnili v Evropo, na kar so opozorili teroristični napadi v Franciji in na Danskem ter preprečeni napad v Belgiji.
Letno število odkritih primerov nezakonitih prehodov meje se je leta 2014 znatno povečalo in je bilo največje, odkar je mreža za analizo tveganja agencije Frontex (v nadaljnjem besedilu: FRAN) začela zbirati podatke leta 2007 2 . Lani je bilo odkritih primerov skoraj 284 000, kar je dvakrat več kot v koničnem letu 2011 (leta 2013 je bilo odkritih primerov približno 107 000). Prav tako je pomembno, da je bilo število odkritih primerov v prvih petih mesecih obdobja poročanja (od novembra 2014 do marca 2015, tj. v mesecih, za katere so bili na voljo konsolidirani podatki) več kot 3-krat večje kot v enakem obdobju pred letom dni, in sicer jih je bilo več kot 111 000.
Italija je leta 2014 še naprej poročala o daleč največjem številu prijetih oseb, sledita pa ji Grčija in Madžarska. Tako kot leta 2013 so bile osebe v odkritih primerih nezakonitih prehodov tudi leta 2014 po narodnosti predvsem Sirci in Eritrejci. Glavne poti, ki so se uporabljale leta 2014, so bile osrednja sredozemska pot 3 (skoraj štirikrat več odkritih primerov kot leta 2013, kar predstavlja 60 % vseh odkritih primerov), vzhodna sredozemska pot (dvakrat več odkritih primerov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013, vendar še vedno manj kot v rekordnih letih 2010–2011) in zahodna balkanska pot (več kot dvakrat več odkritih primerov v primerjavi z letom 2013). Tako na osrednji sredozemski kot tudi na zahodni balkanski poti je bilo število prijetih oseb leta 2014 največje od leta 2007, ko je FRAN začela zbirati podatke.
V prvih petih mesecih obdobja poročanja je bila najpogosteje uporabljena zahodna balkanska pot (več kot 55 000 odkritih primerov), sledili pa sta ji osrednja in vzhodna sredozemska pot (več kot 26 000 oziroma 21 000 odkritih primerov). Na vseh treh poteh skupaj se je odkrilo skoraj 93 % vseh odkritih primerov.
V tem okviru se je zabeležilo znatno povečanje števila migrantov z neurejenim statusom s Kosova 4 , ki jih je bilo največ januarja in februarja 2015, s čimer je bila zahodna balkanska pot v obdobju od novembra 2014 do februarja 2015 pot z največjim številom nezakonitih prehodov meje. Agencija Frontex je za ureditev razmer na srbsko-madžarski meji v okviru svojih skupnih operacij Madžarski zagotovila podporo z dostavo opreme in napotitvijo gostujočih uradnikov. Nemčija je napotila nekaj uradnikov za pomoč srbski mejni policiji ter skupaj z Avstrijo in Madžarsko izvedla več skupnih pobud, npr. nadzor na vlakih. Komisija je vzpostavila intenziven dialog med Srbijo in Kosovom4, zlasti prek srbsko-kosovske delovne skupine o nezakoniti migraciji. Tako sta se omogočila sodelovanje med obema stranema in pridobitev njunih zavez za okrepitev ukrepov za preprečevanje nezakonite migracije s Kosova4 in boj proti njej. Srbski organi so začeli krepiti mejni nadzor na srbsko-madžarski meji in preganjati mreže za tihotapljenje ljudi v Vojvodini, Kosovo4 pa je okrepilo policijsko sodelovanje s Srbijo ter izmenjavo informacij s Srbijo in EU. Razpoložljivi podatki kažejo, da so navedeni ukrepi pomagali obrniti trend: število prijetih migrantov z neurejenim statusom s Kosova4 na srbsko-madžarski meji se je s skoraj 12 000 februarja zmanjšalo na manj kot 400 marca. Podobno se je število prijetih migrantov z neurejenim statusom na zahodni balkanski poti zmanjšalo s skoraj 15 000 februarja na nekaj več kot 5 000 marca. Vendar so za ohranitev tega trenda potrebna trajna prizadevanja.
Osrednja sredozemska pot je bila druga najpogosteje uporabljena pot v obdobju od novembra 2014 do marca 2015. V obdobju poročanja so t. i. „ladje duhov“ (ko posadka zapusti ladjo, da pluje sama, medtem ko so nezakoniti migranti še vedno na krovu, kot je bilo v primeru ladij Carolyn Assens, Blue Sky M in The Ezadeen 5 ) ponovno pokazale, da trgovci z ljudmi hitro spreminjajo svoj način delovanja, pri čemer nimajo spoštovanja do človeških življenj. V zvezi z navedeno potjo je pomemben napredek skupna operacija „Triton“ v osrednjem Sredozemlju, ki se je začela 1. novembra 2014, tj. v času, ko se je Italija odločila opustiti operacijo Mare Nostrum, ki jo je izvajala njena mornarica. Med operacijo 6 se je zgodilo 392 incidentov, povezanih z nezakonito migracijo, med katerimi je bilo 334 primerov iskanja in reševanja. Odkritih oseb je bilo 49 871 7 , od tega je bilo 43 057 primerov iskanja in reševanja. Pridržanih je bilo 132 posrednikov. Skupna operacija je sicer pokazala odločenost vseh partnerjev pri prizadevanju za ustavitev ponavljajočih se tragedij v Sredozemlju, vendar je jasno, da se zgolj z operacijo varovanja meje „Triton“ ali drugimi operacijami razmere ne morejo rešiti. Te operacije le dopolnjujejo ukrepe, ki presegajo področje uporabe schengenskega pravnega reda (migracijska politika EU kot taka in razmere v državah izvora in tranzita) ter prizadevanja držav članic samih za upravljanje svojih meja. Skupni Svet za zunanje in notranje zadeve je po tragediji, ki se je 18. aprila zgodila v Sredozemskem morju 8 , za obravnavanje teh izzivov sprejel akcijski načrt v desetih točkah o migraciji 9 . Ustrezni ukrepi so bili dopolnjeni v izjavi, ki jo je 23. aprila 10 objavil Evropski svet, o zavezanosti k okrepljeni navzočnosti EU na morju s potrojitvijo finančnih sredstev za skupni operaciji „Triton“ in „Poseidon“, novih načinih za boj proti trgovcem z ljudmi, ukrepih, ki se bodo sprejeli v sodelovanju s tretjimi državami, ter krepitvi notranje solidarnosti in odgovornosti v EU. Te usmeritve se že izvajajo na podlagi posebnega načrta. Svet in Komisija bosta junija o njihovem izvajanju poročala Evropskemu svetu. Evropska agenda o migracijah, ki jo je Komisija sprejela 13. maja, združuje različne ukrepe za obravnavanje teh izzivov.
Zaradi znatnega povečanja števila odkritih primerov je vzhodna sredozemska pot marca postala najpogosteje uporabljena pot (več kot 2,5-krat več odkritih primerov v primerjavi s februarjem). To je mogoče delno pripisati sezonskim spremembam, vendar kaže tudi na vedno večji pritisk na tej poti.
Komisija je še naprej spremljala razmere v državah članicah, ki so jih prizadeli večji tokovi na evropski meji (zlasti v Italiji, na Madžarskem in v Bolgariji), med drugim da bi izboljšala tamkajšnje azilne sisteme in obravnavala sekundarna gibanja ter da bi zagotovila izvajanje uredbe Eurodac, zlasti glede odvzema prstnih odtisov. Agenda o migracijah je poudarila, da je treba v celoti upoštevati pravila o odvzemu prstnih odtisov migrantov na mejah. Države članice, ki so pod posebnimi pritiski, bodo lahko izkoristile sistem kritičnih točk za zagotavljanje operativne podpore na terenu.
Komisija bo v sodelovanju z Evropskim azilnim podpornim uradom (v nadaljnjem besedilu: EASO) in zadevnimi državami članicami prav tako še naprej ocenjevala morebitno potrebo po uporabi mehanizma za zgodnje opozarjanje in pripravljenost na krize ter njihovo obvladovanje na podlagi člena 33 Uredbe Dublin III 11 . Komisija je prav tako še naprej sodelovala s Ciprom, da bi zagotovila sprejemno zmogljivost v izrednih razmerah, ki bi omogočila sprejem morebitnih velikih tokov, in izboljšanje ciprskega azilnega sistema na splošno. Grčija je za odpravljanje svojih sistemskih pomanjkljivosti na področju azila izvajala nacionalni akcijski načrt za azil in migracije. Ta akcijski načrt se je iztekel decembra 2014 12 . Opozoriti je treba, da sta si navedeni državi članici močno prizadevali za stabilizacijo in izboljšanje položaja, vendar je potreben še dodaten napredek.
Komisija je tesno sodelovala z državami članicami in EASO, da bi spodbudila prenos prenovljene direktive o azilnih postopkih, ki je natančneje opredelila in okrepila pravila o zagotavljanju učinkovitega dostopa do azilnega postopka, vključno s prošnjami, vloženimi na zunanjih mejah. EASO je organiziral več usposabljanj v zvezi z azilnim postopkom, v sodelovanju z agencijo Frontex in Agencijo za temeljne pravice pa se razvija tudi nov model usposabljanja, namenjen mejni policiji. EASO je v obdobju poročanja še naprej sprejemal ukrepe za omogočanje zbiranja natančnih in zanesljivih podatkov o prošnjah za azil, vključno s tistimi, ki se vložijo na zunanji meji.
Leta 2014 je približno 14 000 ukrajinskih državljanov zaprosilo za azil v schengenskem območju in državah kandidatkah za vstop v schengensko območje 13 . Čeprav je to skoraj 14-krat več kot v celem letu 2013, ko je bilo prosilcev za azil približno 1 000, je skupna številka še vedno razmeroma majhna. Ukrajinski prosilci za azil v schengenskem območju in državah kandidatkah za vstop v schengensko območje so predstavljali okrog 2 % vseh prosilcev leta 2014. Praktično vsi ukrajinski prosilci so prispeli zakonito z vizumi za kratko- ali dolgoročno bivanje, pri čemer se je na mejah vložilo zelo malo prošenj za azil. Razmere v Ukrajini ter njihov vpliv na migracijske in azilne tokove je treba še naprej ustrezno spremljati, da se bosta EU in schengensko območje lahko čim učinkoviteje odzivala na nadaljnji potek dogodkov.
Obravnavanje groženj, ki jih za varnost predstavljajo tuji teroristični borci
V zvezi s tujimi terorističnimi borci, ki se iz Sirije vračajo v EU, in njihovim odkrivanjem na zunanjih mejah, kar se obravnava tudi v evropski agendi za varnost, ki jo je Komisija sprejela 28. aprila 2015 14 , se lahko v skladu s sedanjim pravnim okvirom izvajajo sistematska preverjanja oseb, ki imajo pravico do prostega gibanja v skladu z zakonodajo Unije, v ustreznih zbirkah podatkov na podlagi ocene tveganja. Komisija je še naprej sodelovala z državami članicami za zagotovitev, da bi se lahko obstoječi instrumenti, zlasti Zakonik o schengenskih mejah in schengenski informacijski sistem (za več informacij glej oddelek 4.1), v celoti izkoristili za odziv na grožnjo tujih terorističnih borcev, in tudi v zvezi s skupnimi kazalniki tveganja za omogočanje bolj ciljno usmerjenega preverjanja oseb.
Člani Evropskega sveta so na neformalnem srečanju 12. februarja 2015 jasno sporočili, kakšni so naslednji ukrepi za nadaljnje razvijanje instrumentov za odkrivanje in onemogočanje potovanj, povezanih s terorizmom, zlasti potovanj tujih terorističnih borcev 15 . Komisija je v tem okviru prilagodila praktični priročnik za mejne policiste (Schengenski priročnik) v zvezi z minimalnimi in temeljitimi preverjanji, splošnimi pravili za osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja v Uniji, ter pravili, ki veljajo za nadzor na kopenskih in zračnih mejah.
2.2. Razmere znotraj schengenskega območja
Leta 2014 se je število odkritih primerov nezakonitega bivanja povečalo za 28 % v primerjavi z letom 2013 (na skoraj 426 000 odkritih primerov). Največ primerov je bilo odkritih v Nemčiji, sledile pa so ji Švedska, Francija, Španija in Avstrija. Kar zadeva obdobje poročanja, je bilo število odkritih primerov nezakonitega bivanja v obdobju od novembra 2014 do marca 2015 (približno 184 000 odkritih primerov) za 32 % večje kot v enakih mesecih v obdobju 2013–2014.
Kot je bilo navedeno v prejšnjih polletnih poročilih, je FRAN začela zbirati podatke o sekundarnih gibanjih leta 2014. Poudariti je treba, da kljub opozorilom v prejšnjih poročilih številne države (Avstrija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Islandija, Malta in Irska, ki je država članica zunaj schengenskega območja) še niso predložile podatkov (stanje v sredini aprila 2015). Ključno je, da vse države članice predložijo celovite podatke, da se omogoči zanesljiva analiza, ki bi pripomogla k odkrivanju migracijskih poti. Prvo redno skupno poročilo agencije Frontex in Europola o sekundarnih gibanjih na podlagi prej navedenih podatkov naj bi bilo objavljeno junija 2015.
Dejavnost predsedstva z naslovom „Amberlight 2015“, ki je najnovejši postopek zbiranja informacij o migracijskih tokovih znotraj EU/schengenskega območja, se je izvajala od 1. do 14. aprila 2015 na podlagi smernic, določenih v Priročniku za skupne policijske operacije 16 . Izvajala se je na pobudo latvijskega predsedstva Sveta Evropske unije, namenjena pa je bila krepitvi mejnih kontrol in odkrivanja prekoračitev bivanja državljanov tretjih držav (pri izstopu na zračnih mejah) ter zbiranju in analizi s tem povezanih informacij, vključno z goljufijami pri dokumentih. V dejavnosti je sodelovalo 28 držav. Glavni rezultati vključujejo 825 poročil o incidentih o 1 409 odkritih osebah, ki jim je pretekel vizum 17 , in 3 primere prevarantov 18 .
Medtem so postali znani rezultati podobne operacije „Mos Maiorum“, ki se je izvajala pod pokroviteljstvom italijanskega predsedstva. V operaciji je sodelovalo 27 držav. Glavni rezultati operacije so vključevali 19 234 prestreženih migrantov z neurejenim statusom, od katerih jih je 11 046 zaprosilo za azil. Pridržanih je bilo kar 257 posrednikov, zaseženih pa je bilo 593 dokumentov. Operacija je omogočila zbiranje podatkov o glavnih poteh, ki jih uporabljajo migranti z neurejenim statusom, in načinu delovanja kriminalnih združb, ki se uporabljajo za tihotapljenje ljudi.
3.Uporaba schengenskega pravnega reda
3.1.Primeri začasno ponovno uvedenega nadzora na notranjih mejah
V členu 23 Zakonika o schengenskih mejah 19 je določeno, da lahko v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti država članica izjemoma ponovno uvede nadzor na svojih notranjih mejah za obdobje, ki ni daljše od nujno potrebnega glede na resnost grožnje. V obdobju od 1. novembra 2014 do 30. aprila 2015 ni bilo primerov, ko bi države članice začasno ponovno uvedle nadzor na notranjih mejah. Kar zadeva prejšnje obdobje poročanja, je Belgija sklenila, da ne bo izvajala kontrol na notranjih mejah (čeprav so bile pred tem priglašene Komisiji zaradi vrha G7 junija 2014), saj ni prejela informacij o pomembnih varnostnih tveganjih.
3.2.Ohranjanje neizvajanja nadzora na notranjih mejah
Dve področji schengenskega pravnega reda, ki se domnevno pogosto kršita, sta (1) vprašanje, ali ima izvrševanje policijskih pooblastil v bližini notranjih meja dejansko enakovreden učinek kot mejne kontrole (člen 21(a) Zakonika o schengenskih mejah), ter (2) obveznost, da se odpravijo ovire za tekoč pretok prometa, kot so omejitve hitrosti na cestnih mejnih prehodih na notranjih mejah (člen 22 Zakonika o schengenskih mejah). V obdobju od 1. novembra 2014 do 30. aprila 2015 je Komisija nadaljevala preiskavo v štirih primerih morebitnih kršitev določb o odpravi kontrol na notranjih mejah, zlasti o odpravi ovir za tekoč pretok prometa (v Avstriji, Belgiji, Italiji in Sloveniji). Komisija si je še naprej izmenjavala stališča z Nemčijo na podlagi uradnega opomina iz oktobra 2014 o domnevni neskladnosti zakona o nemški zvezni policiji s členom 20 in členom 21(a) Zakonika o schengenskih mejah. Poleg tega je Komisija od Poljske zahtevala pojasnila o obveznosti nošenja dokumentov na notranjih mejnih območjih Poljske (člen 21(c) Zakonika o schengenskih mejah).
3.3.Razvoj Evropskega sistema varovanja meja (EUROSUR)
Med obdobjem poročanja se je evropski sistem varovanja meja razširil s prvotnih 19 na vseh 30 sodelujočih držav. Agencija Frontex je na novo ustanovljene nacionalne koordinacijske centre v preostalih 11 sodelujočih državah povezala s komunikacijskim omrežjem za sistem EUROSUR in nadaljevala postopek varnostne akreditacije tega omrežja, ki bo končan v letu 2015. V skladu z določbami uredbe o vzpostavitvi sistema EUROSUR je več držav članic racionaliziralo odgovornosti in potek dela za varovanje meja na nacionalni ravni ter znatno izboljšalo izmenjavo informacij in sodelovanje med nacionalnimi organi za mejni nadzor, pa tudi s tistimi v sosednjih državah članicah. Nekaj sosednjih držav članic je začelo tudi medsebojno povezovati svoje nacionalne sisteme za nadzor meja na lokalni ravni.
Komisija, agencija Frontex in države članice so pripravile osnutek priročnika, ki vsebuje tehnične in operativne smernice za izvajanje in upravljanje sistema EUROSUR. Komisija naj bi priročnik sprejela še v tem letu.
Agencija Frontex je še naprej razvijala svojo zmožnost za usklajevanje skupne uporabe instrumentov nadzora in storitve fuzije sistema EUROSUR, da se zagotovijo redne, zanesljive in stroškovno učinkovite informacije o nadzoru na zunanjih mejah in na predmejnem območju. Ta zmožnost se bo znatno povečala v letu 2015, ko bo za ta namen na voljo financiranje programa Copernicus 20 . Države članice imajo zdaj na voljo številne storitve, od instrumentov za sledenje položaja plovil in zaznavanja plovil s pomočjo satelita ter kompleksnih algoritmov za napovedovanje položaja plovil do natančnih vremenskih in oceanografskih napovedi. Storitve fuzije uporabljajo optično in radarsko satelitsko tehnologijo za določanje položaja plovil, za katera obstaja sum, da so vpletena v tihotapljenje ljudi, pri čemer so življenja migrantov pogosto v nevarnosti. Države članice lahko kadar koli zaprosijo za sledenje določenim plovilom.
Storitev odkrivanja plovil se dnevno uporablja kot pomoč v operaciji „Triton“, zdaj pa se je začela uporabljati tudi za operaciji „Poseidon“ in „Indalo“. Stalno so na voljo tudi druge storitve, kot je modul za pomorsko simulacijo ali natančne vremenske napovedi za podporo dejavnosti v okviru operacij.
3.4.Domnevne kršitve drugih delov schengenskega pravnega reda
Komisija je v obdobju poročanja nadaljevala preiskavo v primeru v zvezi z estonskimi kopenskimi mejami (glede zahtev pri prečkanju meje v zvezi s členoma 5 in 7 Zakonika o schengenskih mejah). Poleg tega je Komisija nadaljevala preiskavo v zvezi z Grčijo in Bolgarijo glede domnevne prakse vračanja na zunanji meji ter začela preiskavo v zvezi z domnevnimi primeri izgona po hitrem postopku iz Španije (Ceuta in Melilla). Komisija je v tem okviru opravila tehnični obisk v Bolgariji, nato pa še v Ceuti in Melilli. V zadevnih državah spremlja razmere še naprej.
V zvezi s ponavljajočimi se pritožbami glede predolge čakalne dobe zaradi kontrol s strani španskih organov na meji z Gibraltarjem in na podlagi dodatnih priporočil, naslovljenih na španske in gibraltarske organe 30. julija 2014 za izboljšanje upravljanja tokov vozil in potnikov ter učinkovitejšega boja proti tihotapljenju tobaka, je Komisija od obeh držav prejela odgovore o tem, kako nameravata ta priporočila upoštevati. Komisija je konec februarja prejela informacije, ki jih je od španskih organov zahtevala že julija 2014. Predhodna ocena kaže, da so gibraltarski organi napredovali pri uvedbi ustreznih ukrepov za upoštevanje priporočil Komisije. Kot kaže, se raven cigaretnih/tobačnih izdelkov, ki so bili zaseženi na mejnem prehodu La Línea de la Concepción, znižuje, kar lahko pomeni, da uvedeni ukrepi že imajo pozitivne učinke. Komisija bo natančno spremljala razmere, dokler ne bodo dokončani vsi ukrepi, ki jih je Španija napovedala, vendar jih še ni izvedla, zlasti rekonstrukcijska dela na mejnem prehodu La Línea de la Concepción. Komisija gibraltarske in španske organe spodbuja, naj okrepijo sodelovanje in izmenjavo obveščevalnih podatkov, pri čemer bo nadaljevala dialog o teh temah.
Komisija je od poljskih organov zahtevala, naj sprejmejo potrebne ukrepe za spremembo dvostranskega sporazuma iz leta 2001 o skupnem mejnem prehodu z Ukrajino, da se zagotovi združljivost z ustreznimi varovalnimi ukrepi, ki so bili v zvezi s takimi mejnimi prehodi v Zakonik o schengenskih mejah uvedeni z Uredbo (EU) št. 610/2013.
Prenos direktive o vračanju (Direktiva 2008/115/ES) v nacionalno zakonodajo
Komisija od prejšnjega poročila še naprej sistematično spremlja vse ugotovljene pomanjkljivosti in po potrebi začenja preiskave. Osredotočila se je zlasti na preostale pomanjkljivosti v več državah članicah in je do zdaj začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper štiri države članice, ki več členov direktive o vračanju niso pravilno prenesle v nacionalno zakonodajo.
Eden najpomembnejših razlogov za kršitve je pridržanje povratnikov. Resno zaskrbljenost povzročajo pogoji pridržanja in njegova razširjena uporaba (vključno s pridržanjem za več kot 18 mesecev) ter odsotnost ustreznega nadzora nad pridržanjem. Razlogi za postopke za ugotavljanje kršitev so bili med drugim odsotnost učinkovitih sistemov za spremljanje prisilnega vračanja, trajanje in ozemeljska veljavnost prepovedi vstopa ter opredelitev vračanja. Do postopkov za ugotavljanje kršitev so privedla tudi postopkovna vprašanja (npr. prevod odločb o vrnitvi).
Izvajanje uredbe o obmejnem prometu (Uredba (ES) št. 1931/2006)
Komisija spremlja izvajanje režima obmejnega prometa od začetka njegove veljavnosti v letu 2006. V zvezi z dvostranskimi sporazumi, ki so jih države članice sklenile s sosednjimi tretjimi državami, je Komisija lahko zaključila preiskavo v zvezi s Slovenijo in Hrvaško, dva primera kršitev, eden v zvezi z Latvijo in eden v zvezi s Poljsko, pa bosta zaključena, ko bodo Komisiji priglašeni spremenjeni sporazumi. Zaključile so se tudi preiskave v zvezi z Romunijo, Slovaško in Hrvaško o skladnosti dovoljenj za obmejni promet s tehničnimi specifikacijami in varnostnimi ukrepi iz Uredbe (ES) št. 1030/2002. Izmenjava informacij s Poljsko o tej zadevi poteka še naprej.
3.5.Pomanjkljivosti, ugotovljene v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma
Po obdobju obsežnih priprav je 27. novembra 2014 začel veljati nov schengenski ocenjevalni mehanizem 21 . V mesecih pred tem se je posebna pozornost namenila nadaljnjemu razvoju usposabljanja strokovnjakov za ocenjevanje, vključno z vključitvijo vprašanj v zvezi s temeljnimi pravicami in razvojem novega celovitega paketa usposabljanja strokovnjakov za vračanje na podlagi skupno dogovorjenega temeljnega koncepta. Prvo celovito usposabljanje strokovnjakov za meje in vračanje je potekalo marca 2015 na Hrvaškem.
Prve izkušnje v zvezi z izvajanjem ocenjevalnih obiskov v okviru novega mehanizma so bile pozitivne. V pripravljalni fazi so se vzpostavili novi postopki in instrumenti za pripravo na obiske na kraju samem. Stalno sodelovanje med Komisijo in vsemi državami članicami se je izkazalo za zelo konstruktivno. Rezultat tega in pa dejavne udeležbe držav članic pri imenovanju svojih strokovnjakov je bila dobra kombinacija zahtevanega strokovnega znanja v ocenjevalnih ekipah. Partnerstvo med vodilnimi strokovnjaki Komisije in vodilnimi strokovnjaki iz držav članic ter delitev dela med njimi sta bila zelo učinkovita, zato so ocenjevalne ekipe lahko nemoteno opravljale timsko delo.
Poudariti je treba, da je bilo sodelovanje z državami članicami v okviru ocenjevanja intenzivno in konstruktivno. Izkušnje kažejo, da je sodelovanje agencije Frontex in drugih opazovalcev obiskov na kraju samem dejansko pomenilo dodano vrednost za postopek ocenjevanja.
Prva ocenjevanja so potekala v Avstriji (februar–marec 2015) in Belgiji (april–maj 2015). Ocenjevalne ekipe so upoštevale vrsto vprašanj, vključno z izvajanjem priporočil v zvezi z bojem proti tujim terorističnim borcem. Ena od novosti v okviru novega ocenjevalnega mehanizma je, da se vsi vidiki schengenskega pravnega reda ocenijo v dveh mesecih (namesto daljšega obdobja v skladu s starimi predpisi), kar omogoča jasno sliko razmer v državi članici v razmeroma kratkem času. Poleg tega je bilo vračanje dodano na seznam ocenjenih področij politike kot ločen element, medtem ko bodo vse zunanje meje ocenjene države članice zajete v enem samem poročilu. Novi mehanizem tudi predvideva možnost za izvedbo nenajavljenih obiskov. Prvi tak obisk je potekal na Švedskem v začetku marca. Ponovni obisk na Poljskem na področju SIS/Sirene je potekal od 25. do 27. marca 2015 (za več podatkov glej oddelek 4.1). Poročila o prej navedenih obiskih so v zadnji fazi priprave.
Komisija mora v skladu z novim schengenskim ocenjevalnim mehanizmom Parlamentu in Svetu predložiti izčrpno letno poročilo o opravljenih ocenjevanjih. Zato se namerava v prihodnjih poročilih še večji poudarek nameniti rezultatom schengenskih ocenjevanj, zlasti z uporabo enega od dveh polletnih poročil za izpolnjevanje prej navedenih zahtev v zvezi s poročanjem.
3.6.Odprava nadzora na notranjih mejah
Svet še ni odobril odprave nadzora na notranjih mejah z Bolgarijo in Romunijo. Komisija še naprej v celoti podpira pristop Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju.
Hrvaška je marca 2015 uradno najavila, da je pripravljena na schengensko ocenjevanje (od 1. julija 2015), da bi se odpravil nadzor na notranjih mejah.
4.Spremljevalni ukrepi
4.1.Uporaba schengenskega informacijskega sistema (SIS)
Eden najpomembnejših napredkov v obdobju poročanja je, da je bilo Združeno kraljestvo začasno vključeno v SIS 22 , pri čemer je 13. aprila 2015 začelo vnašati podatke v SIS ter jih uporabljati 23 . Junija bo potekal ocenjevalni obisk SIS/SIRENE, po katerem bo Svet (če bodo rezultati ocenjevanja pozitivni) lahko začasno udeležbo Združenega kraljestva spremenil v stalno.
Komisija je v obdobju poročanja začela več pobud za uskladitev izvajanja in izboljšanje uporabe schengenskega informacijskega sistema. Komisija je 29. januarja 2015 revidirala priročnik SIRENE z učinkom od 30. januarja 2015 24 . Izvedene spremembe in tehnične posodobitve SIS omogočajo pospešeno in bolj ciljno usmerjeno izmenjavo informacij o terorističnih osumljencih med ustreznimi organi schengenskih držav. Poleg tega krepijo prizadevanja držav članic, da bi razveljavile osebne dokumente oseb, ki bi se lahko pridružile terorističnim skupinam zunaj EU, in znatno prispevajo k učinkovitejšim mejnim kontrolam, saj je treba ob kontroli potnih listin na zunanjih mejah take dokumente zaseči.
Revidiran priročnik SIRENE tudi krepi pravno varnost in temeljne pravice. Spremembe odpravljajo težave, ki izvirajo še iz predhodnega sistema (SIS1+), hkrati pa upoštevajo nove izzive in zahteve, ki so bili opredeljeni v prvem letu delovanja druge generacije SIS. Med drugim določajo natančna merila za izbris ukrepov in opredeljujejo enotna pravila o posvetovalnem postopku v zvezi z državljani tretjih držav, za katere velja ukrep v zvezi z vstopom v schengensko območje ali bivanje v njem, vendar imajo dovoljenje za prebivanje.
Komisija je v obdobju poročanja sprejela sklep 25 o enotnih testnih pogojih SIS za nove države članice, ki se vključujejo, in tiste, ki bistveno spreminjajo svoje nacionalne sisteme.
Število novih ukrepov za stvari in uporaba funkcij sta se v veliki večini držav članic še naprej povečevala, vendar so med njimi še vedno bistvena odstopanja, pri čemer Komisija še naprej natančno spremlja razmere. Kar zadeva nove funkcije, nekatere države članice še vedno ne morejo vnesti fotografij, prstnih odtisov ali povezav. Komisija je februarja 2015 začela preiskavo v zvezi z Estonijo, pri čemer je zahtevala časovni načrt polnih izvajanja in uporabe novih kategorij stvari ter funkcij SIS. Komisija je s Švico tudi uradno obravnavala pozno izvedbo novih kategorij stvari in funkcij SIS.
Popolna razpoložljivost SIS na zunanjih mejah je bistvenega pomena za varnost v schengenskem območju. Preiskava Poljske (glej 6. polletno poročilo) v zvezi s tem je vodila do ponovnega schengenskega ocenjevalnega obiska SIS/SIRENE marca 2015. Rezultat obiska se ocenjuje in bo naveden v naslednjem poročilu. Komisija je marca prav tako začela uradno preiskavo proti Italiji v zvezi z izvajanjem člena 24 sklepa o SIS II 26 o ukrepih, namenjenih zavrnitvi vstopa v schengensko območje ali bivanja v njem, zlasti pa o uporabi SIS na zunanjih mejah in kakovosti podatkov v zvezi s to kategorijo ukrepov.
4.2.Uporaba vizumskega informacijskega sistema (VIS)
Kljub prvotnemu načrtovanju za uvedbo VIS v regiji 17 (Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Republika Moldavija in Ukrajina) in regiji 18 (Rusija) v obdobju poročanja se je uvajanje VIS na svetovni ravni začasno ustavilo. Glede na velik učinek izdajanja vizuma v teh regijah na splošno zmogljivost VIS (več kot 55 %) je bil predpogoj za njegovo uvedbo uspešno dokončanje povečanja zmogljivosti biometričnega sistema (BMS), ki podpira operacije na podlagi prstnih odtisov, kot sta identifikacija in avtentifikacija. Decembra 2014 je agencija eu-LISA poročala, da bi VIS/BMS lahko vzdržala uvedbo VIS za regije 17 in naprej, saj naj bi se njena splošna zmogljivost do konca marca 2015 povečala za 6,5-krat v primerjavi s septembrom 2014. Kljub temu je več držav članic izrazilo politične, gospodarske in tehnične pomisleke v zvezi z načrtom uvedbe v preostalih regijah. Zato se je za te regije sprejel nov časovni načrt, ki se bo obravnaval v naslednjem polletnem poročilu.
Kot je bilo navedeno v 6. polletnem poročilu, je uporaba prstnih odtisov pri preverjanjih imetnikov vizumov na schengenskih mejnih prehodih postala obvezna 11. oktobra 2014 za imetnike vizumov, katerih podatki (vključno s prstnimi odtisi, kadar je primerno) so shranjeni v VIS. Dosedanji podatki kažejo, da se na mejah le del imetnikov vizuma, ki so dali prstne odtise pri prošnji za vizum, preveri na podlagi prstnih odtisov. Trenutno je pomembno, da države članice v celoti upoštevajo zahteve za preverjanja v VIS (vključno s prstnimi odtisi) na mejah in o tej novi zahtevi na meji še naprej ustrezno obveščajo potnike.
4.3.Vizumska politika in sporazumi o ponovnem sprejemu
Mehanizem zadržanja in revidirani mehanizem vzajemnosti iz Uredbe (ES) št. 539/2001
Doslej še nobena država članica ni zahtevala sprožitve novega mehanizma zadržanja, ki je začel veljati januarja 2014 27 . Kot je bilo navedeno že v 6. polletnem poročilu, je Komisija sprejela poročilo o oceni stanja nevzajemnosti z nekaterimi tretjimi državami na področju vizumske politike 28 , v katerem je menila, da na podlagi potrditve skupnega cilja vzajemnih potovanj brez vizumov s strani zadevnih tretjih držav, pozitivne udeležbe v tristranskem pristopu 29 in dejstva, da nobena od zadevnih držav članic ni zahtevala, naj Komisija za določene kategorije državljanov zadevne tretje države zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti, v tej fazi ne bi bilo primerno sprejeti ukrepov za opustitev odprave vizumov. Drugi krog tristranskih srečanj z Avstralijo, Japonsko, ZDA in Kanado je potekal januarja in februarja 2015.
Mehanizem za spremljanje liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti za države Zahodnega Balkana
Število prosilcev za azil iz petih držav Zahodnega Balkana, za katere velja brezvizumski režim, v schengenskem območju in v državah kandidatkah za vstop v schengensko območje se od liberalizacije vizumskega režima leta 2009 stalno povečuje. Leta 2014 jih je bilo za 34 % več kot leta 2013 (za boljše razumevanje je treba poudariti, da se je skupno število prosilcev za azil v schengenskem območju in državah kandidatkah za vstop v schengensko območje lani povečalo za 45 % 30 ). Tako te razmere še naprej vplivajo na delovanje režima potovanj brez vizumov. Nemčija je bila še naprej daleč najbolj prizadeta država članica, pri čemer se je njen delež priliva z Zahodnega Balkana približal 78 %. Sledile so ji Francija, Švedska in Belgija. Srbski državljani so bili še vedno največja skupina prosilcev za azil z Zahodnega Balkana (45 % leta 2014), sledijo pa jim albanski državljani (22 %). Prosilci iz petih držav Zahodnega Balkana so predstavljali 11 % celotnega števila prosilcev za azil v schengenskem območju in v državah kandidatkah za vstop v schengensko območje leta 2014, kar je primerljivo z letom 2013 (12 %).
Komisija je 25. februarja 2015 predstavila peto poročilo o spremljanju liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti za države Zahodnega Balkana 31 , ki vsebuje oceno izvedenih ukrepov, pregled delovanja in priporočila v zvezi z ohranjanjem režima potovanj brez vizumov, vključno z ukrepi, ki jih bodo izvedle posamezne države Zahodnega Balkana, za katere velja brezvizumski režim, pa tudi države članice EU.
Sporazumi o ponovnem sprejemu in poenostavitvi vizumskih postopkov ter liberalizacija vizumskega režima
Na podlagi izjave voditeljev držav ali vlad o Ukrajini z dne 6. marca 2014 32 so bili dvostranski pogovori z Rusko federacijo o vizumskih vprašanjih še naprej prekinjeni.
V obdobju poročanja se je režim potovanja brez vizumov za državljane Republike Moldavije, ki so imetniki biometričnega potnega lista, uveden 28. aprila 2014, izvajal zadovoljivo. V zvezi s pogajanji o ponovnem sprejemu in poenostavitvi vizumskih postopkov z Belorusijo je tretji krog pogajanj potekal 11. in 12. marca v Minsku. Glavni pogajalci so sprejeli „rešitev v svežnju“, ki zajema oba sporazuma, vendar jo morajo države članice potrditi. V začetku leta 2015 je Svet spremenil pogajalske smernice za sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov z Belorusijo. Te zdaj vključujejo možnost odprave vizumov za imetnike diplomatskih potnih listov. To določbo spremlja vrsta varovalnih ukrepov, vključno s širšim obsegom možnosti za začasno prekinitev odprave vizumske obveznosti.
Sporazuma o ponovnem sprejemu in poenostavitvi vizumskih postopkov z Zelenortskimi otoki sta začela veljati 1. decembra 2014. Svet je 15. decembra 2014 odobril pogajalske smernice za sporazuma o ponovnem sprejemu in poenostavitvi vizumskih postopkov s Tunizijo. Prva pogajalska seja o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov z Marokom in ponovnem začetku pogajanj o sporazumu o ponovnem sprejemu je potekala 19. in 20. januarja.
Komisija je 30. oktobra 2014 predstavila poročili z oceno, kako Peru in Kolumbija izpolnjujeta ustrezna merila za uporabo brezvizumskega potovanja v schengenskem območju 33 . Splošne ocene so bile za obe državi pozitivne in Komisija je 11. marca 2015 Svetu predložila priporočilo za začetek pogajanj o odpravi vizumov s tema državama. Ko je Komisija od Sveta pridobila pogajalske smernice, je novembra 2014 začela pogajanja o odpravi vizumov s 16 manjšimi karibskimi in pacifiškimi otoškimi državami ter Združenimi arabskimi emirati. Komisija je 5. marca 2015 Svetu predložila predlog osnutkov sklepov o podpisu in začasni uporabi ter o sklenitvi sporazumov o odpravi vizumov s prvo skupino držav (Združeni arabski emirati, Vzhodni Timor, Vanuatu, Samoa, Trinidad in Tobago, Saint Vincent in Grenadine, Sveta Lucija, Grenada in Dominika).
Partnerstvo za mobilnost med EU in Jordanijo je bilo podpisano 9. oktobra, priloga k skupni izjavi o partnerstvu za mobilnost pa je bila sprejeta 8. decembra 2014, kar je omogočilo pogajanja o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov vzporedno s sporazumom o ponovnem sprejemu. V Amanu je 17. in 18. februarja 2015 potekala raziskovalna misija, da so se pripravili temelji za navedena pogajanja. Ugotovitve misije se bodo uporabile za pripravo osnutka pogajalskih smernic, ki jih Komisija namerava predložiti Svetu v drugi polovici leta 2015, da bi se začela pogajanja z Jordanijo.
Uredba (EU) št. 604/2013 (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).