PREDLOG SPREMEMBE PRORAČUNA št. 4 K SPLOŠNEMU PRORAČUNU ZA LETO 2015

SPREMNI DOKUMENT K PREDLOGU ZA UPORABO SREDSTEV SOLIDARNOSTNEGA SKLADA EVROPSKE UNIJE ZA ROMUNIJO, BOLGARIJO IN ITALIJO

Ob upoštevanju:

– Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 314 PDEU, v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti člena 106a Pogodbe Euratom,

– Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije[1], zlasti člena 41 Uredbe,

– Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[2], zlasti člena 10 Uredbe,

– splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, sprejetega 17. decembra 2014[3],

– predloga spremembe proračuna št. 1/2015[4], sprejetega 13. januarja 2015,

– predloga spremembe proračuna št. 2/2015[5], sprejetega 20. januarja 2015,

– predloga spremembe proračuna št. 3/2015[6], sprejetega [15. aprila 2015],

Evropska komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga predlog spremembe proračuna št. 4 k proračunu za leto 2015.

SPREMEMBE IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV PO ODDELKIH

Spremembe izkaza prihodkov in odhodkov po oddelkih so na voljo na portalu EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/budget/www/index-sl.htm). Temu dokumentu je za ponazoritev priložena angleška različica sprememb izkaza v proračunskem formatu.

KAZALO

1.       Uvod.. 3

2.       Uporaba Solidarnostnega sklada EU.. 3

2.1     Romunija – spomladanske poplave. 3

2.2     Romunija – poletne poplave. 4

2.3     Bolgarija – poletne poplave. 5

2.4     Italija – jesenske poplave. 6

3.       Financiranje.. 7

4.       Zbirna tabela po razdelkih VFO.. 9

1.           Uvod

Predlog spremembe proračuna (PSP) št. 4 za leto 2015 zajema uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije v znesku 66 505 850 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil. Uporaba se nanaša na dve poplavi v Romuniji, eno v Bolgariji in eno v Italiji.

2.           Uporaba Solidarnostnega sklada EU

V drugi polovici leta 2014 je Komisija prejela štiri nove vloge za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada EU v zvezi z nesrečami v Romuniji (poplave spomladi in poleti), Bolgariji (poletne poplave) in Italiji (jesenske poplave).

Službe Komisije so temeljito proučile vse štiri vloge v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002[7] o ustanovitvi Solidarnostnega sklada EU (v nadaljnjem besedilu: Uredba), zlasti v skladu s členi 2, 3 in 4 Uredbe.

Sledi povzetek najpomembnejših elementov ocen.

2.1       Romunija – spomladanske poplave

(1) Leta 2014 so v aprilu in maju večji del Romunije prizadele obsežne poplave, ki so povzročile uničenje javne in zasebne infrastrukture, domov ter prizadele kmetijstvo.

(2) Pri poplavah gre za naravno nesrečo, zato spadajo v glavno področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.

(3) Vloga Romunije je bila prejeta 9. julija 2014, tj. v roku 12 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 19. aprila 2014.

(4) Romunija ni zaprosila za izplačilo predplačila.

(5) Vloga je bila predložena za nesrečo v sosednji državi v skladu s členom 2(4) Uredbe. V skladu s to določbo lahko država, ki jo je prizadela ista nesreča kot sosednjo državo, izjemoma prejme pomoč iz Solidarnostnega sklada EU, čeprav nesreča ni bila opredeljena kot večja ali regionalna nesreča, če je bil v sosednji državi priznan obstoj večje nesreče. Romunija je trdila, da jo je prizadela ista nesreča, ki je prizadela Srbijo od 14. maja 2014 dalje in jo je Komisija že priznala kot večjo nesrečo.

(6) Vendar je ocena Komisije o meteoroloških pogojih ugotovila, da informacije, ki so jih predložili romunski organi niso bile zadostne, da bi se vsa prijavljena škoda (ki je nastala že 19. aprila) lahko pripisala nesreči, ki je prizadela tudi Srbijo. Komisija je zato pozvala Romunijo, naj pregleda in posodobi svojo vlogo ter izloči škodo, ki je nastala pred 14. majem. Komisija je od Romunije prejela revidirano vlogo 29. septembra 2014.

(7) V revidirani vlogi so romunski organi skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 167,927 milijona EUR. Ta znesek predstavlja 0,13 % romunskega BND ali 21,43 % praga za večjo nesrečo za uporabo sredstev iz Solidarnostnega sklada EU v višini 783,738 milijona EUR, ki je za Romunijo veljal v letu 2014 (tj. 0,6 % BND po podatkih iz leta 2012). Ker je skupna neposredna škoda ostala pod pragom za večjo nesrečo in ker prag za regionalno nesrečo, kot je določen v členu 2(3) Uredbe, ni bil dosežen, je bila vloga uspešno ocenjena v skladu z določbo o sosednji državi iz člena 2(4).

(8) Učinek in posledice nesreče so prizadele 30 od 42 romunskih okrožij, povzročile evakuacijo prebivalcev in velike izgube ter močno prizadele različne gospodarske sektorje. Škoda je bila zabeležena zlasti na preventivni, prometni, vodovodni, komunalni, energetski in komunikacijski infrastrukturi. Kmetijstvo je utrpelo izgubo pridelkov na obdelovalnih površinah in utopitev živali; v gozdarstvu so bile zaradi preboja jezov uničene dovozne ceste in drevesnice; poplavljeni so bili domovi, šole, bolnišnice ter druge javne zgradbe in kulturne dobrine.

(9) Romunski organi so stroške bistvenih nujnih operacij, upravičene na podlagi člena 3(2) Uredbe, ocenili na 145,527 milijona EUR,  in jih razčlenili po vrstah operacij. Največji delež stroškov nujnih ukrepov (več kot 95 milijonov EUR) zadeva operacije za obnovo na področju prometa. Drugi največji delež stroškov v višini 44 milijonov EUR zadeva zagotovitev preventivne infrastrukture.

(10) Prizadete regije so v skladu z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI) (2014–2020) opredeljene kot manj razvite regije. Romunski organi Komisiji niso sporočili, da nameravajo prerazporediti sredstva iz programov skladov ESI v obnovitvene ukrepe.

(11) Kar zadeva izvajanje zakonodaje Unije za preprečevanje in upravljanje tveganj nesreč v povezavi z naravo nesreče, je Romunija v postopku izvajanja Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (v nadaljnjem besedilu: direktiva o popravah). V drugi fazi izvajanja Direktive je Romunija od marca 2014 pripravila karte poplavne nevarnosti in poplavne ogroženosti za območja, ki so določena kot območja s pomembnim tveganjem poplavne ogroženosti.

(12) Na dan predložitve vloge Romunija ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonodajo Unije v povezavi z naravo nesreče.

(13) Romunski organi niso navedli nobenega zavarovalnega kritja za upravičene stroške.

2.2       Romunija – poletne poplave

(1) V obdobju od druge polovice julija do sredine avgusta 2014, je jugozahodni del Romunije prizadelo močno deževje, kateremu so sledile poplave in zemeljski plazovi, ki so povzročili škodo na javni in zasebni infrastrukturni, škodo pa so utrpeli tudi podjetja in kmetijstvo ter kulturna dediščina in domovi.

(2) Pri poplavah gre za naravno nesrečo, zato spadajo v glavno področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.

(3) Vloga Romunije je bila prejeta 3. oktobra 2014, tj. v roku 12 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 28. julija 2014. Dodatne informacije, vključno z revidirani podatki o škodi, so bile predložene 13. januarja 2015.

(4) Romunija ni zaprosila za izplačilo predplačila.

(5) Romunski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 171,911 milijona EUR. Ta znesek predstavlja 0,13 % romunskega BND ali 21,9 % praga za večjo nesrečo za uporabo sredstev iz Solidarnostnega sklada EU v višini 783,738 milijona EUR, ki je za Romunijo veljal v letu 2014 (tj. 0,6 % BND po podatkih iz leta 2012).

(6) Ker skupna neposredna škoda ni presegla praga za večjo nesrečo za uporabo Solidarnostnega sklada EU, je bila vloga proučena na podlagi meril za regionalne nesreče, kot je določeno v členu 2(3) Uredbe, ki določa regionalne nesreče kot katero koli naravno nesrečo, ki v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Romunska vloga se nanaša na eno samo regijo na ravni NUTS 2, in sicer na regijo Sud-Vest Oltenia. Sporočena neposredna škoda v višini 171,911 milijona EUR predstavlja 1,64 % regionalnega BDP te regije (10 480 milijonov EUR glede na cene iz leta 2011) in je višja od praga 1,5 % iz člena 2(3) Uredbe. Vloga Romunije je zato upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU.

(7) Učinek in posledice nesreče so prizadeli več kot 126 000 prebivalcev v 5 okrožjih regije Sud-Vest Oltenia. Nesreča je povzročila hudo škodo na javni infrastrukturi (tj. preboj nasipov in jezov, škodo na cestah, mostovih, čistilnih napravah za odpadne vode in kanalizacijskih sistemih) ter uničila kmetijske pridelke (poljščine, vrtnine in vinograde). Romunija trdi, da je bilo poškodovanih več kot 2 300 domov, 20 šol, 9 vrtcev in 11 cerkva.

(8) Romunski organi so stroške bistvenih nujnih operacij, upravičene na podlagi člena 3(2) Uredbe, ocenili na 93,955 milijona EUR in jih razčlenili po vrstah operacij. Največji delež predvidenih stroškov v višini več kot 59 milijonov EUR zadeva obnovo prometne infrastrukture, drugi največji delež v višini okoli 26 milijonov EUR pa se nanaša  na zagotovitev preventivne infrastrukture.

(9) Sud-Vest Oltenia je v skladu z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (2014–2020) opredeljena kot manj razvita regija. Romunski organi Komisiji niso sporočili, da nameravajo prerazporediti sredstva iz programov skladov ESI v obnovitvene ukrepe.

(10) Kar zadeva izvajanje zakonodaje Unije za preprečevanje in upravljanje tveganj nesreč v povezavi z naravo nesreče, je Romunija v postopku izvajanja Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (v nadaljnjem besedilu: direktiva o popravah). V drugi fazi izvajanja Direktive je Romunija od marca 2014 pripravila karte poplavne nevarnosti in poplavne ogroženosti za območja, ki so določena kot območja s pomembnim tveganjem poplavne ogroženosti.

(11) Na dan predložitve vloge Romunija ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonodajo Unije v povezavi z naravo nesreče.

(12) Romunskih organi so navedli, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.

2.3       Bolgarija – poletne poplave

(1) Podobno kot Romunijo je Bolgarijo ob koncu julija in v začetku avgusta 2014 prizadelo močno deževje, ki je povzročilo znatno škodo na javni in zasebni infrastrukturi, podjetjih, domovih in premoženju ter prizadelo kmetijski sektor.

(2) Pri poplavah gre za naravno nesrečo, zato spadajo v glavno področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.

(3) Komisija je vlogo Bolgarije prejela 23. oktobra 2014, tj. v roku 12 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 31. julija 2014. Bolgarski organi so 12. novembra 2014 predložili posodobljene informacije.

(4) Bolgarija ni zaprosila za izplačilo predplačila.

(5) Bolgarski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 79,344 milijona EUR. Ta znesek predstavlja 0,20 % bolgarskega BND ali 34,1 % praga za večjo nesrečo za uporabo sredstev iz Solidarnostnega sklada EU v višini 232,502 milijona EUR, ki je za Bolgarijo veljal v letu 2014 (tj. 0,6 % BND po podatkih iz leta 2012) za uporabo Solidarnostnega sklada EU.

(6) Ker skupna neposredna škoda ni presegla praga za večjo nesrečo za uporabo Solidarnostnega sklada EU, je bila vloga proučena na podlagi meril za „regionalne nesreče“, kot je določeno v členu 2(3) Uredbe, ki določa „regionalne nesreče“ kot katero koli naravno nesrečo, ki v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Bolgarska vloga se nanaša na eno samo regijo na ravni NUTS 2, in sicer na regijo Severozapaden v severozahodni Bolgariji, ki je ena najrevnejših regij v EU. Sporočena neposredna škoda v višini 79,344 milijona EUR predstavlja 2,9 % BDP te regije (2 732 milijonov EUR glede na cene iz leta 2011) in je višja od praga 1,5 % iz člena 2(3) Uredbe. Vloga Bolgarije je zato upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU.

(7) Zaradi učinka in posledic nesreče je večina škode nastala v kraju Mizia in vasi Krushovitsa. Poplavljene so bile ceste, lokalne ulice in kmetijska zemljišča ter približno 700 domov in javnih stavb. Župan kraja Mizia je 2. avgusta razglasil izredno stanje, več kot 800 ljudi pa je bilo treba evakuirati. Dostop po cestah in drugih prometnih poteh do kraja Mizia in okoliških vasi je bil prekinjen. Nastala je resna škoda na javni infrastrukturi v sektorjih energetike, oskrbe z vodo, prometa in izobraževanja, pa tudi na dobrinah kulturne dediščine in zaščitenih naravnih območjih.

(8) Bolgarski organi so stroške bistvenih nujnih operacij, upravičene na podlagi člena 3(2) Uredbe, ocenili na 69,108 milijona EUR in jih razčlenili po vrstah operacij. Največji delež stroškov v višini 30 milijonov EUR zadeva obnovo prometne infrastrukture . Še približno 19 milijonov EUR pa bo potrebnih za popravila v sektorju oskrbe z vodo in v sektorju komunalnih odpadnih voda.

(9) Prizadeta regija Severozapaden je v skladu z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (2014–2020) opredeljena kot manj razvita regija. Bolgarski organi Komisiji niso sporočili, da nameravajo prerazporediti sredstva iz programov skladov ESI v obnovitvene ukrepe.

(10) Kar zadeva izvajanje zakonodaje Unije za preprečevanje in upravljanje tveganj nesreč v povezavi z naravo nesreče, je Bolgarija v postopku izvajanja Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (v nadaljnjem besedilu: direktiva o popravah). S pomočjo bolgarskega „zakona o vodah“ je bila opravljena predhodna ocena poplavne ogroženosti za vsa vodna območja, ki so opredeljena kot območja s pomembnim tveganjem poplavne ogroženosti.

(11) Bolgarija na dan predložitve vloge ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonodajo Unije v povezavi z naravo nesreče.

(12) Bolgarski organi so navedli, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.

2.4       Italija – jesenske poplave

(1) V obdobju od 9. oktobra do 18. novembra 2014 je večji del severozahodne Italije utrpel večkratne hude vremenske razmere s hudim deževjem, kateremu so sledile poplave in zemeljski plazovi, ki so povzročili hudo škodo na javni in zasebni infrastrukturi, podjetjih ter domovih in zasebnem premoženju ter prizadeli kmetijski sektor.

(2) Pri poplavah gre za naravno nesrečo, zato spadajo v glavno področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.

(3) Vloga Italije je bila prejeta 23. decembra 2014, tj. v roku 12 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 9. oktobra 2014. Italijanski organi so 3. februarja 2015 predložili posodobljene informacije.

(4) Italija ni zaprosila za izplačilo predplačila.

(5) Dogodki, navedeni v vlogi, so trajali skoraj šest tednov na različnih lokacijah v petih italijanskih regijah, in sicer v Emiliji-Romanji, Liguriji, Lombardiji, Piemontu in Toskani. Ocena vloge s strani Komisije in trditve v vlogi pa so potrdile, da se vsi omenjeni dogodki lahko pripišejo istemu osnovnemu meteorološkemu pojavu. Zato se lahko ti dogodki obravnavajo kot ena naravna nesreča v smislu Uredbe Sveta 2012/2002, ki spada v področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.

(6) Italijanski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 2 241,052 milijona EUR. Ta znesek predstavlja 70,4 % praga za večjo nesrečo za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU, ki je za Italijo veljal v letu 2014 in je znašal 3 184 milijonov EUR (tj. 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2011).

(7) Ker skupna neposredna škoda ni presegla praga za večjo nesrečo za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU, je bila vloga proučena na podlagi meril za regionalne nesreče, kot je določeno v členu 2(3) Uredbe, ki določa regionalne nesreče kot katero koli naravno nesrečo, ki v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Kadar je prizadetih več regij na ravni NUTS 2, kot v obravnavanem primeru, se prag uporabi ob upoštevanju  povprečja BDP navedenih regij, ponderiranega glede nadelež skupne škode v vsaki regiji. Na podlagi podatkov, ki so jih predložili italijanski organi, škoda, ki je nastala v petih prizadetih regijah, predstavlja 1,84 % ponderiranega regionalnega BDP, kar presega prag 1,5 % iz člena 2(3) Uredbe. Vloga Italije je zato upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU.

(8) Zaradi učinka in posledic nesreče je bilo prizadetih pet regij, in sicer na različne načine glede na posebne lokalne razmere. Posledice nesreče vključujejo številne zemeljske in blatne plazove, poplavljanje povodij, prestopanje rečnih bregov ter poplavljanje mostov in druge infrastrukture. V nekaterih primerih je bilo ocenjeno, da je šlo za stoletne ali večstoletne padavine. Nesreča je skupno terjala 11 smrtnih žrtev, okrog 3000 ljudi pa je bilo treba evakuirati. Povzročena je bila obsežna škoda na okolju, javni infrastrukturi (cestah, oskrbi z vodo, kanalizaciji, plinskem in električnem omrežju), v kmetijstvu, pa tudi v gospodarskem in proizvodnem sektorju, ker so poplave prizadele številna mestna območja (najbolj nazoren primer je bila Genova) z visoko gostoto prebivalstva. Najbolj je bila prizadeta Ligurija, kjer je bilo povzročene 42% skupne škode; Emilija Romanja je utrpela 21 %, Piemont 17%, Lombardija 12% in Toskana 8 % skupne škode.

(9) Italijanski organi so stroške bistvenih nujnih operacij, upravičene na podlagi člena 3(2) Uredbe, ocenili na 434,314 milijona EUR in jih razčlenili po vrstah operacij. Največji delež stroškov nujnih ukrepov (250 milijonov EUR) zadeva ukrepe za obnovo infrastrukture in naprav v sektorjih energetike, oskrbe z vodo in komunalnih odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja ter šolstva. Drugi največji delež stroškov zadeva zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepe za varovanje kulturne dediščine v višini 135 milijonov EUR.

(10) Prizadete regije so v skladu z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (2014–2020) opredeljene kot bolj razvite regije. Italijanski organi Komisiji niso sporočili, da nameravajo prerazporediti sredstva iz programov skladov ESI v obnovitvene ukrepe.

(11) Vloga vsebuje podrobnosti o izvajanju zakonodaje Unije o preprečevanju in o upravljanju tveganj nesreč v zvezi z naravo nesreče. Italija je izjavila, da je v postopku izvajanja Direktive 2007/60/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o poplavah) na podlagi Zakonodajnega odloka z dne 23. februarja 2010, št. 49. Italija je sporočila, da je opravila predhodno oceno poplavne ogroženosti za vsa vodna območja, ki so opredeljena kot območja s pomembnim tveganjem poplavne ogroženosti.

(12) Na dan predložitve vloge Italija ni bila v postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonodajo Unije v povezavi z naravo nesreče.

(13) Italijanski organi so navedli, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.

3.           Financiranje

Ker je bila solidarnost osrednji razlog za ustanovitev sklada, Komisija meni, da bi morala biti pomoč iz sklada progresivna. To pomeni, da bi bilo treba v skladu z dosedanjo prakso za delež škode, ki presega prag za večjo nesrečo za uporabo sredstev iz Solidarnostnega sklada EU (tj. 0,6 % BND oziroma 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2011, pri čemer se upošteva nižji znesek), nameniti večjo intenzivnost pomoči kot za delež škode pod tem pragom. Stopnja, ki se je v preteklosti uporabljala za dodelitev sredstev za večje nesreče, znaša 2,5 % skupne neposredne škode pod pragom in 6 % za del škode nad njim. Za regionalne nesreče in nesreče, ki so bile priznane na podlagi določbe o sosednji državi, je stopnja 2,5 %. Ta stopnja se je uporabila za vse štiri spodaj navedene primere, ker noben od njih ni presegel svojega praga za večjo nesrečo.

Komisija zato predlaga, da se uporabijo enaki deleži in odobrijo naslednji zneski pomoči:

|| || || || || || || (v EUR)

Nesreča || Neposredna škoda (v mio. EUR) || Uporabljen prag za regionalne nesreče (v milijonih EUR) || Prag za večje nesreče (v mio. EUR) || Skupni stroški upravičenih operacij (v mio. EUR) || 2,5 % neposredne škode do praga (EUR) || Uporabljena omejitev || Skupni znesek predlagane pomoči (EUR)

ROMUNIJA spomladanske poplave || 167 927 || ~ || 783 738 || 145 527 || 4 198 175 || Ne || 4 198 175

ROMUNIJA poletne poplave || 171 911 || 157 200 || 783 738 || 93 955 || 4 297 775 || Ne || 4 297 775

BOLGARIJA || 79 344 || 40 980 || 232 502 || 69 108 || 1 983 600 || Ne || 1 983 600

ITALIJA || 2 241 052 || 1 832 944 || 3 183 624 || 434 314 || 56 026 300 || Ne || 56 026 300

SKUPAJ || || || || || || || 66 505 850

To je prvi predlog sklepa o uporabi sredstev sklada v letu 2015. Skupni znesek zgoraj predlagane pomoči je skladen z določbami o zgornji meji iz uredbe o večletnem finančnem okviru[8] v višini 541 216 080 EUR (tj. 500 milijonov EUR v cenah iz leta 2011). Poleg tega je znesek v višini 403 879 032 EUR ostal neporabljen iz dodelitve za leto 2014 in se lahko uporabi v letu 2015. Ker je bilo 50 milijonov EUR že uporabljenih za morebitno plačilo predplačil in vključenih v proračun za leto 2015 v skladu s členom 4a(4) Uredbe, skupni znesek, ki je na voljo za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije v letu 2015  znaša 895 095 112 EUR.

 

4.           Sklepne ugotovitve

Komisija predlaga uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije za vse štiri primere v zvezi z Romunijo, Bolgarijo in Italijo, ki so predstavljeni zgoraj, in spremembo proračuna za leto 2015 tako, da se poveča proračunski člen 13 06 01 (Solidarnostni sklad EU za države članice) za 66 505 850 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Ker je Solidarnostni sklad Evropske unije poseben instrument v skladu z opredelitvijo iz uredbe o večletnem finančnem okviru, bi bilo treba zadevna sredstva vključiti brez upoštevanja ustreznih zgornjih mej iz večletnega finančnega okvira.

4.           Zbirna tabela po razdelkih VFO

Postavka || Proračun za leto 2015 || Predlog spremembe proračuna št. 4/2015 || Proračun za leto 2015

(vključno s PSP št. 2-3/2015) || (vključno s PSP št. 1-4/2015)

OPO || OP || OPO || OP || OPO || OP

1. || Pametna in vključujoča rast || 77 954 679 684 || 66 922 960 910 || ||    || 77 954 679 684 || 66 922 960 910

Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti ||  83 285 595 || || || ||  83 285 595 ||

Zgornja meja || 77 986 000 000 || || || || 77 986 000 000 ||

Razlika do zgornje meje ||  114 605 911 || || || ||  114 605 911 ||

1 a || Konkurenčnost za rast in delovna mesta || 17 551 688 425 || 15 798 230 894 || || || 17 551 688 425 || 15 798 230 894

Zgornja meja || 17 666 000 000 || || || || 17 666 000 000 ||

Razlika do zgornje meje ||  114 311 575 || || || ||  114 311 575 ||

1b || Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija || 60 402 991 259 || 51 124 730 016 || || || 60 402 991 259 || 51 124 730 016

Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti ||  83 285 595 || || || ||  83 285 595 ||

Zgornja meja || 60 320 000 000 || || || || 60 320 000 000 ||

Razlika do zgornje meje ||   294 336 || || || ||   294 336 ||

2. || Trajnostna rast: naravni viri || 63 901 960 185 || 55 998 594 804 || || || 63 901 960 185 || 55 998 594 804

Zgornja meja || 64 692 000 000 || || || || 64 692 000 000 ||

Razlika do zgornje meje ||  790 039 815 || || || ||  790 039 815 ||

Od tega: Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) – Odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila || 43 455 780 762 || 43 447 624 585 || || || 43 455 780 762 || 43 447 624 585

Posebna zgornja meja || 44 313 000 000 || || || || 44 313 000 000 ||

Neto prerazporeditve med EKJS in EKSRP ||  123 215 000 || || || ||  123 215 000 ||

Razlika do zgornje meje ||  734 004 238 || || || ||  734 004 238 ||

3. || Varnost in državljanstvo || 2 357 076 847 || 1 859 513 795 || || || 2 357 076 847 || 1 859 513 795

Zgornja meja || 2 456 000 000 || || || || 2 456 000 000 ||

Razlika do zgornje meje ||  98 923 153 || || || ||  98 923 153 ||

4. || Globalna Evropa || 8 410 899 029 || 7 422 489 907 || || || 8 410 899 029 || 7 422 489 907

Zgornja meja || 8 749 000 000 || || || || 8 749 000 000 ||

Razlika do zgornje meje ||  338 100 971 || || || ||  338 100 971 ||

5. || Uprava || 8 660 469 063 || 8 658 756 179 || || || 8 660 469 063 || 8 658 756 179

Zgornja meja || 9 076 000 000 || || || || 9 076 000 000 ||

Razlika do zgornje meje ||  415 530 937 || || || ||  415 530 937 ||

Od tega: Upravni odhodki institucij || 6 941 188 663 || 6 939 475 779 || || || 6 941 188 663 || 6 939 475 779

Posebna zgornja meja || 7 056 000 000 || || || || 7 056 000 000 ||

Razlika do zgornje meje ||  114 811 337 || || || ||  114 811 337 ||

6. || Nadomestila ||    ||    || || ||     ||   

Zgornja meja ||    || || || || ||

Razlika do zgornje meje ||    || || || ||    ||

Skupaj || 161 285 084 808 || 140 862 315 595 ||    ||    || 161 285 084 808 || 140 862 315 595

Od tega v okviru instrumenta prilagodljivosti ||  83 285 595 ||  11 315 595 || || ||  83 285 595 ||  11 315 595

Zgornja meja || 162 959 000 000 || 141 901 000 000 || || || 162 959 000 000 || 141 901 000 000

Razlika do zgornje meje || 1 757 200 787 || 1 050 000 000 || || || 1 757 200 787 || 1 050 000 000

|| Drugi posebni instrumenti ||  515 365 000 ||  351 724 968 ||  66 505 850 ||  66 505 850 ||  581 870 850 ||  418 230 818

Skupaj || 161 800 449 808 || 141 214 040 563 ||  66 505 850 ||  66 505 850 || 161 866 955 658 || 141 280 546 413

[1]               UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

[2]               UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

[3]               UL L 69, 13.3.2015, str. 1.

[4]               COM(2015) 11 final, 13.1.2015.

[5]               COM(2015) 16 final, 20.1.2015.

[6]               COM(2015) [XXX final, 15.4.2015].

[7]           Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 311, 14.11.2002, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 (UL L 189, 27.6.2014, str. 143).

[8]               UL L 347, 20.12.2013, str. 884.