RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA

z dne 29. aprila 2015

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2013

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2013,

—	upoštevanju člena 93 in tretje alinee člena 94 ter Priloge V Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0102/2015),

ker je glavni cilj Sporazuma iz Cotonouja, kot okvira odnosov Unije z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (državami AKP) ter čezmorskimi državami in ozemlji (ČDO), zmanjšati in na koncu izkoreniniti revščino, v skladu s cilji trajnostnega razvoja in postopne vključitve držav AKP in ČDO v svetovno gospodarstvo;

B.	ker je treba v okviru Evropske službe za zunanje delovanje ohraniti posebne cilje razvojne politike; poudarja, da drugi premisleki, kot so premisleki glede trgovinske politike ter zunanje in varnostne politike, ne bi smeli posegati v prednostne naloge Unije na področju razvoja;

C.	ker so evropski razvojni skladi, ki jih financirajo države članice, osrednji instrument, s katerim Unija državam AKP zagotavlja pomoč za razvoj, in za katerega je Komisija odgovorna v okviru postopka razrešnice;

D.	ker so instrumenti za predhodno financiranje, ki jih plačuje Evropska komisija, v proračunskem letu 2013 dosegli 424 milijonov EUR, prihodki iz poslovanja pa so znašali 124 milijonov EUR;

ker so bili strategija in prednostne naloge evropskega razvojnega sklada določene na podlagi političnih stališč in ekonomskih in finančnih meril, povezanih s splošnimi merili uspešnosti, in ker sklad deluje z ustreznimi finančnimi instrumenti, ki omogočajo izpolnitev teh prednostnih nalog, ki so bile opredeljene ob upoštevanju vzdržnosti in dolgoročnosti;

F.	ker so države v razvoju zaradi geopolitičnih, institucionalnih in upravnih razmer samih po sebi vedno povezane z velikim tveganje, čemur se pogosto pridružujeta še nestabilnosti in krhkost položaja;

G.	ker se morata stopnja in narava prispevka Unije razlikovati in pogojevati glede na merljiv napredek posameznih držav na različnih področjih, kot so demokratizacija, človekove pravice, dobro upravljanje, trajnostni družbenoekonomski razvoj, vladavina prava, preglednost in boj proti korupciji;

H.	ker uporaba inovativnih finančnih instrumentov, na primer mehanizmov kombiniranja, velja za enega od načinov za razširitev področja uporabe obstoječih orodij, kot so nepovratna sredstva in posojila, je pa povezana tudi z izzivi glede nadzora in upravljanja;

I.	ker je nujno treba zagotavljati prepoznavnost Unije in si pri vseh oblikah posredovanja prizadevati za vrednote Unije;

J.	ker vključitev in integracija evropskega razvojnega sklada v strukturo proračuna Unije ostaja prednostna naloga Parlamenta; vključitev ERS v splošni proračun bi pomenila večjo finančno varnost za države prejemnice, pa tudi večjo usklajenost politik in demokratični nadzor;

ker je proračunska podpora povezana s precejšnjim fiduciarnim tveganjem, zlasti pa s številnimi izzivi glede preglednosti, odgovornosti in dobrega finančnega poslovodenja; ker je za proračunsko podporo potrebno tesno spremljanje in politični dialog med Unijo in partnersko državo v zvezi s cilji, napredkom pri dogovorjenih rezultatih in kazalniki uspešnosti ter sistematična analiza tveganj in strategija zmanjševanja tveganj, ki ju je treba nadgraditi;

Izjava o zanesljivosti

Zanesljivost računovodskih izkazov

pozdravlja mnenje Računskega sodišča. da letni računovodski izkazi 8., 9. in 10. ERS za leto 2013 v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njihov finančni položaj na dan 31. decembra 2013, in da so njihov poslovni izid, denarni tokovi in spremembe čistih sredstev za tedaj končano leto v skladu s finančno uredbo za evropski razvojni sklad in mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi za javni sektor;

z zadovoljstvom ugotavlja, da je prišlo do izboljšav, saj sta se število in vrednost izterjav v primerjavi z letom 2012 povečala, pri čemer je bilo v letu 2013 24 izterjav v skupnem znesku 4,7 milijona EUR, v letu 2012 pa 13 izterjav v znesku 1,3 milijona EUR;

je vseeno zelo zaskrbljen, ker odredbodajalci v pooblastilih na podlagi nadaljnjega prenosa še vedno samodejno ne upoštevajo pravila, da mora Komisija za plačila predhodnega financiranja, ki presegajo 750 000 EUR, izterjati obresti na letni osnovi, in da znesek prihodkov od obresti, razkritih v izkazih, deloma temelji na ocenah;

poleg tega obžaluje, da natečene obresti na predfinanciranje v višini od 250 000 EUR do 750 000 EUR v računovodskih izkazih še vedno niso zavedene kot finančni prihodki, saj skupni informacijski sistem (CRIS) še ni bil dokončno razvit;

Zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij

pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da so prihodki in prevzete proračunske obveznosti, povezane z računovodskimi izkazi za leto 2013, v vseh pomembnih pogledih zakonite in pravilne;

je vseeno zaskrbljen, ker je Računsko sodišče glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih plačil ocenilo, da so nadzorni in kontrolni sistemi na sedežu EuropeAid in v delegacijah Unije pri zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti plačil zgolj delno učinkoviti;

obžaluje, da je po ocenah Računskega sodišča najverjetnejša stopnja napake za odhodkovne transakcije iz 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada 3,4 %, kar pomeni rahlo povečanje v primerjavi z letom 2012 (ko je znašala 3 %), vendar še vedno manj kot leta 2011, ko je s 5,1 % dosegla najvišjo vrednost;

je seznanjen s tem, da je v letnem poročilu Računskega sodišča o dejavnostih ERS za proračunsko leto 2013 navedeno, da se je stopnja napake v primerjavi s prejšnjim letom povečala in da je še vedno previsoka; poziva Komisijo, naj si prizadeva za dogovorjeni cilj, po katerem bi stopnja napake znašala največ 2 %;

ugotavlja in obžaluje, da so na plačila, povezana z računovodskimi izkazi, pomembno vplivale napake zaradi pomanjkljivosti nadzornega sistema; ugotavlja, da so na 27 % plačil vplivale napake, kar zadeva 45 od 165 preverjenih plačilnih transakcij;

10.

je seznanjen z rezultati vzorčenja v zvezi s projekti, pri čemer je na 42 od 130 plačil (32 %) vplivala napaka, zlasti z dejstvom, da je bilo 30 plačil od 42 opredeljenih kot količinsko opredeljiva napaka, pri čemer je bilo 17 končnih transakcij odobrenih potem, ko so bila izvedena vsa predhodna preverjanja;

11.

obžaluje, da je kljub načrtu za odpravo napak, ki je bil pripravljen maja 2013, vrsta ugotovljenih napak v veliki meri podobna prejšnjim letom, in zadeva pomanjkanje podporne dokumentacije, neizpolnjevanje določb o javnih naročilih s strani upravičencev in neupravičeni odhodki; opaža, da so te napake povezane tudi s transakcijami, povezanimi z naslednjimi dejavnostmi: (i) predračuni za programe, (ii) nepovratna sredstva in (iii) sporazumi o prispevku med Komisijo in mednarodnimi organizacijami;

12.

poziva Komisijo, naj poveča prizadevanja, povezana s temi specifičnimi področji sodelovanja, in nadgradi obstoječi načrt za odpravo napak, zlasti kadar količinsko opredeljive napake kažejo na pomanjkljivosti pri pregledih skladnosti s pogodbenimi določbami, ki jih je izvedla mednarodna organizacija, kot sestavni del splošnih prizadevanj za izboljšanje metod za obvladovanje tveganja in upravljavskih in nadzornih sistemov;

Tveganja, povezana s pravilnostjo in učinkovitostjo kontrolnih mehanizmov

13.

priznava, da je izvajanje evropskih razvojnih skladov zaradi uporabe različnih načinov izvajanja (centralizirano neposredno upravljanje in posredno upravljanje) z zapletenimi pravili in postopki, kot so razpisni postopki in oddajanje naročil, in široke geografske pokritosti, že samo po sebi zelo tvegano, zaradi česar je težko najti najboljši sistem kontrole in povečati preglednost financiranja teh skladov;

14.

je izjemno zaskrbljen, da po ocenah Računskega sodišča predhodni pregledi, izvedeni pred izvedbo plačilnih transakcij za projekte, še vedno zelo pomanjkljivi;

15.

poziva Komisijo, naj pred izplačili za projekte in zlasti ob upoštevanju visokega političnega in operativnega tveganja, redno posveča pozornost kakovosti in ustreznosti predhodnih pregledov vseh akterjev (osebje Komisije in zunanji revizorji);

16.

ugotavlja, da na dveh področjih – proračunska podpora (718 milijonov EUR plačil iz evropskega razvojnega sklada v letu 2013) in prispevki Unije za večdonatorske projekte, ki jih izvajajo mednarodne organizacije (458 milijonov EUR plačil iz evropskega razvojnega sklada v letu 2013), kot je OZN – vrsta instrumentov in plačilnih pogojev omejuje nagnjenost transakcij k napakam;

17.

je zaskrbljen, ker so bile kljub zunanjim revizijam in preverjanju odhodkov vedno znova odkrite napake v zvezi s končnimi zahtevki;

18.

poziva GD DEVCO, naj se odzove na priporočila Računskega sodišča iz leta 2011 ter čim prej poveča zmogljivost notranjega oddelka za revizijo, da bo lahko učinkoviteje opravljal svoje naloge;

Strategija in prednostne naloge

19.

poudarja, da morajo biti vse dejavnosti evropskih razvojnih skladov v skladu s splošno strategijo in prednostnimi nalogami na podlagi političnih stališč, ter merili gospodarske in finančne učinkovitosti, kar se posledično odraža v smotrnosti poslovanja, vključno z dejavnostmi za obvladovanje tveganja in kontrolnimi dejavnostmi, in specifično obliko temu namenjenega finančnega instrumenta;

20.

glede na vse večji poudarek na uspešnosti pomoči Unije opozarja na dejstvo, da je podsaharska Afrika regija, ki najbolj zaostaja pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, in edina regija v svetu, v kateri po napovedih revščina do leta 2015 najverjetneje ne bo prepolovljena; je zaskrbljen, ker obstaja tveganje, da bi raven uradne razvojne pomoči za socialne storitve, zlasti sektor izobraževanja in reproduktivnega zdravja, ki je v zadnjih letih čedalje nižja, utegnila preobrniti napredek na področju razvoja človeškega kapitala;

21.

sklepa, da je treba okrepiti prizadevanja, da bi pospešili uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja v Afriki do ciljnega datuma 2015; poziva Komisijo, naj razvojni program za obdobje po letu 2015 in pogajanja o ciljih glede trajnostnega razvoja upošteva kot osnovo za revizijo smotrnosti poslovanja, ki jo opravi Računsko sodišče, ko bodo ta program in cilji sprejeti; pozdravlja dejstvo, da se je iz evropskih razvojnih skladov, ki so osrednji instrument, s katerim Unija državam AKP zagotavlja pomoč za razvojno sodelovanje, prispevalo kar 45 % skupne vrednosti novih pogodb, ki jih je v letu 2013 sklenil generalni direktorat Komisije za razvoj in sodelovanje (GD DEVCO);

22.

ugotavlja, da je bil v letu 2013 dosežen dogovor o oblikovanju 11. evropskega razvojnega sklada, katerega skupna vrednost je skoraj 27 milijard EUR (v cenah iz leta 2011), s čimer so se sredstva dejansko zamrznila na ravni 10. evropskega razvojnega sklada, in se niso povečala za 13 %, kakor je predlagala Komisija, čeprav je Unija sprejela zavezo, da bo v prihodnjih letih povečala sredstva za financiranje razvoja;

Spremljanje in nadzor

23.

je zelo zaskrbljen zaradi neodpravljenih pomanjkljivosti v informacijskem sistemu za upravljanje v zvezi z rezultati in nadaljnjim spremljanjem zunanjih revizij in preverjanja odhodkov, čeprav se je Komisija v prejšnjih letih zavezala, da bo izboljšala kakovost podatkov v skupnem informacijskem sistemu Relex (CRIS);

24.

opozarja, da imata zanesljivost in natančnost informacijskega sistema za upravljanje ključno vlogo, kar zahteva stalno pripravljenost; poziva Komisijo, naj si prizadeva za razvoj in uvedbo novih funkcij v modulu za revizije upravljavskega sistema CRIS, zlasti za nadaljnje spremljanje vseh revizijskih poročil in vseh vrst ocen; meni, da je bistvenega pomena, da obstajajo v rezultate usmerjeni sistemi spremljanja, ki zagotavljajo ustrezne in zanesljive informacije o doseženih rezultatih, da bi lahko prilagodili strateške prednostne naloge;

25.

glede na to, da je izvajanje večine evropskih razvojnih skladov dodeljeno delegacijam Unije, poziva sedež GD DEVCO, naj jih s pomočjo sistema CRIS stalno podpira pri upravljanju njihovega portfelja glede na opredeljena tveganja; ponovno poudarja in spodbuja k pogostejši uporabi možnosti, ki jih ponuja ocenjevanje tveganja v okviru nadaljnjega spremljanja projektov delegacij Unije;

26.

pozdravlja uvedbo študije za merjenje stopnje preostale napake v opravljenih transakcijah kot primer delovanja poslovodnega okolja GD DEVCO;

27.

ugotavlja, da je v drugi študiji leta 2013 stopnja napake, ki ji je ocenil DEVCO, znašala 3,35 % (kar ustreza znesku približno 228,55 milijona EUR), Računsko sodišče pa jo je ocenilo na 3,4 %; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je to moč pripisati predvsem temu, da upravičene organizacije niso predložile zadostne dokumentacije, da ni bilo zadostnih razpoložljivih evidenc za preverjanje pravilnosti transakcij, da postopki javnega naročanja niso bili upoštevano, in zneski niso bili izterjani oziroma popravljeni;

28.

meni, da bi lahko razvrščanje prednostnih nalog umestili v akcijski načrt, ki ga je pripravil GD DEVCO za izvedbo blažilnih ukrepov, tako da bi se osredotočili na specifična in najpomembnejša težavna področja in možnosti za stroškovno učinkovitost; poziva GD DEVCO, naj v letnem poročilu o dejavnostih poroča o doseženem napredku ali posebnih težavah, do katerih je prišlo pri izvajanju akcijskega načrta;

29.

meni, da bo koristno, če se bo jasno navedlo, katere dejavnosti, povezane z oblikovanjem proračuna po dejavnostih, so najbolj pomanjkljive, do katerih napak je prišlo in najvišjo stopnjo izpostavljenosti; meni, da bi lahko zaradi ohranitve nadzora nad stroški kontrol na razumni ravni, ta specifična področja obravnavali in analizirali na osnovi večletnih rotacij;

30.

potrjuje, da pri stroškovni učinkovitosti kontrolnih mehanizmov ne gre za to, da bi še povečali število ravni kontrole, ampak izboljšali učinkovitost okvira kontrolnih dejavnosti in njihovo dopolnjevanje v skladu z načeli dobrega upravljanja;

31.

pozdravlja vključitev vseh stroškov v letno poročilo o dejavnostih, vključno s stroški upravnih odhodkov ter stroški kontrolnih in nadzornih sistemov;

32.

pozdravlja pregled iz poročil o upravljanju zunanje pomoči, ki po novem vsebuje povzetek popravljalnih ukrepov za vse opredeljene napake in zagotovilo vodje delegacij, da bodo povečali svojo raven odgovornosti v globalni verigi zagotovil ter izčrpnost poročanja delegacij Unije;

Proračunska podpora

33.

z zanimanjem pozdravlja izvajanje novega pristopa Komisije k proračunski podpori; ugotavlja, da je bilo v letu 2013 skupaj 660 milijonov EUR dodeljenih novim ukrepom v okviru proračunske podpore v Afriki, znesek pa je bil delno porabljen za izvajanje pobude razvojnih ciljev tisočletja za podporo tistim državam, ki zaostajajo v pomembnih sektorjih, kot so zdravstvo, voda, komunalna infrastruktura, prehranska varnost in prehrana;

34.

glede na cilj proračunske podpore, ko se prispevki stekajo neposredno v splošni proračun držav prejemnic ali proračun, namenjen posamezni splošni politiki ali cilju, vztraja, da mora proračunska podpora spoštovali in biti strogo povezana s splošnimi pogoji za upravičenost, pri čemer morajo partnerske države dosegati znaten napredek, zlasti glede upravljanja javnih financ; bi pozdravil pripravo zavezujočih ključnih kazalnikov uspešnosti kot poskus za zmanjšanje tveganja;

35.

opozarja, da je treba podpreti boj proti goljufijam in korupciji na vseh področjih upravljanja, ki jih zajema strategija sodelovanja Unije; poudarja, da je nevarnost preusmeritve sredstev še vedno velika in sicer na področjih, na katerih se upravljajo javna sredstva, kjer so številne priložnosti za korupcijo in goljufije;

36.

ponavlja, da morajo za vse trajne programe, ki prejemajo proračunsko podporo, veljati strogo določeni in objektivno preverljivi ključni kazalniki uspešnosti; poudarja, da bi se bilo treba osredotočiti na načelo razlikovanja, da bi preprečili razširjeno razlago pogojevanja izplačila proračunske podpore; zahteva odločno podporo mehanizmom za boj proti korupciji, saj se zdi, da je korupcija eno od ključnih vprašanj, ki zmanjšuje učinkovitost podpornih programov in tako vodi k pomanjkanju učinkovitosti evropskega razvojnega sodelovanja; zato poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje pri ukrepih dobrega upravljanja in proti korupciji;

37.

je kritičen do tega, da se sredstva, ki jih zagotovi Unija na koncu združijo z lastnimi proračunskimi sredstvi partnerske države, zaradi česar sredstva Unije niso sledljiva; poziva, naj se objavijo podrobna poročila o tem, kako se uporabljajo sredstva, da bi povečali preglednost in zagotovili lažjo sledljivost sredstev, ki jih zagotovi Unija;

38.

v zvezi s tem poziva Računsko sodišče, naj se postopoma vedno bolj posveča odpravljanju korupcije in si prizadeva v svojih posebnih poročilih ter v letnem poročilu Računskega sodišča o dejavnostih količinsko opredeliti in navesti stopnjo korupcije;

39.

v zvezi s sektorsko proračunsko podporo zahteva sistematično uporabo in krepitev pogojevanja proračunske podpore ter določitev meril za posredovanje Unije; bi pozdravil, če bi se postopoma vsi programi proračunske podpore preoblikovali v sektorske programe proračunske podpore za povečanje ravni nadzora in odgovornosti, da bi dodatno zaščitili finančne interese Unije;

40.

poudarja, da je pomembno vzpostaviti ustrezen politični dialog na podlagi spodbud ter stalno spremljanje sektorskih reform in programov, s katerim se bo merila uspešnost in trajnost rezultatov s pomočjo sistema finančnega poslovodenja Komisije za izvajanje proračunske podpore v partnerskih državah;

41.

poziva Komisijo, naj odločno podpre razvoj organov in zmogljivosti parlamentarnega nadzora in spremljanja v državah upravičenkah, vključno s stalnim zagotavljanjem tehnične pomoči; vztraja, da mora biti mnenje neodvisnega nacionalnega revizijskega organa pogoj za odobritev proračunske podpore;

42.

odločno podpira zmožnost Komisije, da ustavi prenos sredstev v države prejemnice, če niso izpolnjeni predhodni pogoji, zlasti potrebni makroekonomski pogoji; poziva Komisijo, naj ustavi prenos sredstev v države, ki imajo visoko stopnjo korupcije in ki niso začele izvajati ciljnih politik boja proti temu pojavu;

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

43.

priporoča, da se v novem zakonodajnem obdobju sprejmejo nadaljnji ukrepi za boljšo izmenjavo informacij z Svetovno banko in institucijami Združenih narodov, da bi optimizirali sodelovanje;

44.

ponovno izraža podporo Parlamenta za določitev in izmenjavo dobre prakse, da bi določili podobna in trajnostna temeljna načela pridobivanja zagotovil v skladu s finančno uredbo Unije;

45.

podpira intenzivnejše razkrivanje revizijskih poročil institucij Združenih narodov, da bi bolje upravljali financiranje Unije;

46.

meni, da si je treba prizadevati za stalno približevanje zadevnih sistemov upravljanja ter notranjih in zunanjih revizij za medsebojno primerjavo podatkov, metodologij in rezultatov;

47.

poziva k doslednemu spoštovanju prepoznavnosti financiranja Unije v večdonatorskih pobudah, zlasti ko se sredstva Unije izplačajo v tveganem okolju;

48.

pozdravlja poglobitev odnosov organizacije Unicef in Svetovne banke z Uradom za boj proti goljufijam (OLAF) na podlagi sprejetja smernic za izmenjavo informacij in strategij;

49.

ponovno izraža zaskrbljenost v zvezi z izvajanjem 11. evropskega razvojnega sklada, ker lahko pooblaščeni subjekti naloge izvrševanja proračuna zaupajo drugim organizacijam, s katerimi sklenejo pogodbo o izvajanju storitev po zasebnem pravu, kar ustvarja verigo na zaupanju temelječih razmerij; poziva Komisijo, naj glede podizvajalcev strogo upošteva zadevne pogoje in opozarja, da morajo pooblaščeni subjekti jamčiti za visoko stopnjo zaščite finančnih interesov Unije za ta način izvajanja;

50.

zahteva, naj se hitro zagotovi pojasnilo o združevanju finančnih sredstev (vključno s skrbniškimi skladi) in povezanimi tveganji glede pravilnosti transakcij, namreč v primerih, ko se finančni prispevki Komisije za večdonatorske projekte združijo s sredstvi drugih donatorjev in niso namensko rezervirani za posebne opredeljive postavke upravičenih odhodkov;

51.

zahteva, da se ga obvesti o predhodnem pregledu kontrol in upravljavskih sistemov, ki ga je Komisija opravila v zvezi s preostalimi povezanimi mednarodnimi organizacijami; zahteva tudi informacije o stopnji primerljivosti in doslednosti njihovih že obstoječih sistemov;

52.

zahteva, da se ga obvesti o preventivnih, blažilnih in drugih ukrepih, ki se lahko uporabijo. če pride do različnih mnenj o stopnji zanesljivosti, ki jo je treba doseči, in sorazmernem tveganju za celotno porabo;

Sklad za spodbujanje naložb Evropske investicijske banke

53.

ponavlja in je trdno prepričan, da bi moral biti tudi sklad za spodbujanje naložb, ki ga Evropska investicijska banka (EIB) upravlja v imenu Unije, predmet postopka Parlamenta za podelitev razrešnice, saj se ta sklad financira z denarjem davkoplačevalcev Unije;

54.

ugotavlja, da bo v letu 2015 prenovljen tristranski sporazum iz člena 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ureja sodelovanje med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem glede načinov, kako Računsko sodišče nadzira dejavnosti EIB, s katerimi slednja upravlja sklade Unije in držav članic; poziva EIB, naj z vključitvijo novih finančnih instrumentov EIB, ki se nanašajo na javne sklade ali evropski razvojni sklad, posodobi pristojnosti Evropskega računskega sodišča na tem področju;

55.

pozdravlja, da je Računsko sodišče na podlagi zahteve iz razrešnice Parlamenta za leto 2012 v svoj načrt dela vključilo revizijo sklada za spodbujanje naložb evropskega razvojnega sklada, in pričakuje, da se bo o tem poročalo v posebnem poročilu za leto 2015;

56.

potrjuje, da EIB podpira projekte, ki potekajo v zelo tveganih razmerah, kar se nanaša zlasti na politično tveganje zaradi nestabilnosti držav prejemnic;

57.

pozdravlja pristop EIB, usmerjen k rezultatom, zlasti uvedbo okvira za merjenje rezultatov, ki omogoča oceno smotrnosti projektov, njihove finančne in ekonomske vzdržnosti in lastne dodane vrednosti EIB; zahteva, da se z zadevnimi parterji vzdržuje stalni dialog o kazalnikih merjenja in konvergenci doseženih rezultatov;

58.

poudarja pomen politike ničelne strpnosti EIB do goljufij in korupcije; opozarja na pomen tega, da se ne financirajo podjetja, za katera se je izkazalo, da so bila vpletena v goljufije in korupcijo; meni, da je sedanja politika EIB o nekooperativnih jurisdikcijah, vključno z zadnjim dodatkom, neprimerna; meni, da mora EIB takoj začeti izvajati novo politiko o odgovorni obdavčitvi, na podlagi katere bi EIB pripravila forenzično revizijo dejanskih lastnikov financiranih družb, in v primerih, ko financiranje EIB koristi multinacionalkam, naj slednje predhodno predložijo razčlenjene podatke, ki se nanašajo na vsako državo, v kateri je prišlo do prihodkov, ustvarjenega dobička in plačanih davkov;

59.

opozarja na pomen doseganja širokega socialnega vpliva prek projektov, ki jih financira EIB, pri čemer se je treba izogniti špekulacijam in dati prednost lokalnim podjetjem; poziva k podrobni letni analizi socialnega vpliva projektov, ki jih financira EIB:

60.

poziva, da se nepovratna sredstva Unije dodelijo le finančnim posrednikom, ki ne delujejo v offshore finančnih središčih, ki imajo znatno lokalno lastništvo in so opremljeni za izvajanje razvojnega pristopa v podporo posebnostim MSP v vsaki državi; poziva, da EIB ne sme sodelovati s finančnimi posredniki z negativnimi referencami v zvezi s preglednostjo, goljufijami, korupcijo ter okoljskimi in družbenimi učinki; poudarja, da EIB v sodelovanju s Komisijo pripravi strog seznam meril za izbor finančnih posrednikov, ki je javno dostopen;

61.

spodbuja EIB, naj financira produktivne naložbe in po potrebi združuje kreditiranje s tehnično pomočjo, da bi se povečala učinkovitost projektov, in zagotovi resnično dodano vrednost Unije glede dodatnosti ter doseže večji razvojni učinek;

62.

opozarja, da je ključnega pomena skladnost s cilji Unije in da je treba ustrezno pozornost nameniti sposobnosti črpanja držav AKP;

63.

poziva, da je v procesu določitve in izbora morebitnih lokalnih akterjev in posrednikov slednje treba temeljiti preučiti;

Kombinirano financiranje

64.

se zaveda, da je večje zanimanje za kombiniranje v glavnem posledica soodvisnosti precejšnjih razvojnih izzivov in zelo omejenih javnih sredstev, kar je privedlo do nastanka novih finančnih virov, ki združujejo nepovratna sredstva Unije in druge oblike financiranja; spodbuja Računsko sodišče, naj poskrbi za redno izčrpno oceno dejavnosti, ki se financirajo z kombiniranjem finančnih instrumentov;

65.

ugotavlja, da je mogoče s kombiniranjem nepovratnih sredstev z drugimi javnimi in zasebnimi viri (kot so posojila in lastniški kapital) doseči precejšen učinek vzvoda za ta nepovratna sredstva ter hitrejši razvoj in večji vpliv politik Unije, s čimer nastajajo dodatne možnosti financiranja;

66.

poudarja, da morajo biti vsi novi finančni instrumenti in načini kombiniranja v skladu s cilji razvojnih politik Unije, temelječimi na merilih za uradno razvojno pomoč in opredeljenimi v agendi za spremembe; je prepričan, da morajo biti ti instrumenti osredotočeni na prednostne naloge Unije, kjer sta dodana vrednost ter strateški učinek največja,

67.

je seznanjen z izidi pregleda platforme EU za kombiniranje pri zunanjem sodelovanju, katerega namen je bil povečanje učinkovitosti, uspešnosti in kakovosti obstoječih mehanizmov in možnosti kombiniranja;

68.

poziva k uvedbi enotnih standardov izvajanja za tovrstne finančne dejavnosti, pa tudi k opredelitvi najboljše prakse ter meril za upravičenost in ocenjevanje; meni, da bodo jasna pravila upravljanja, kot so strukturirano poročanje, nedvoumni okviri za spremljanje in pogoji za nadzor, zmanjšala stroške transakcij in preprečila morebitno podvajanje plačil zaradi višje stopnje preglednosti in odgovornosti;

69.

poziva, da se Parlament redno obvešča o uporabi teh finančnih instrumentov in njihovih rezultatih, v želji, da bi lahko uveljavljal pristojnosti za nadzor in soglasje, zlasti o oceni finančnih in nefinančnih vzvodov ter dodatnosti;

Podpora Unije v Demokratični republiki Kongo

70.

ponovno izraža svoje stališče o perečih razmerah v Demokratični republiki Kongo, zlasti v zvezi z reformo pravosodnega sistema ter razmer na področju pravne države, javnih financ in vprašanja decentralizacije;

71.

pozdravlja oceno Računskega sodišča glede razvojne pomoči Unije, ki se je financirala prek ERS; se strinja, da sta za omejen uspeh pri izboljšanju upravljanja v DR Kongo v največji meri kriva pomanjkanje politične volje in sposobnosti črpanja;

72.

priznava, da DR Kongo v splošnem velja za eno najmanj stabilnih držav na svetu; močno priporoča pripravo obvezujočih ključnih kazalnikov uspešnosti in referenčnih vrednosti za zanesljivo oceno izboljšanja; prav tako toplo priporoča, da se ti kazalniki in referenčne vrednosti pripravijo na realističen način;

73.

poziva Komisijo in ESZD, naj predložita najnovejši seznam prednostnih nalog evropske razvojne pomoči v DR Kongo kot nadaljnji ukrep v zvezi s poročilom o razrešnici iz prejšnjega leta, v katerem je bilo priporočeno manjše število prednostnih nalog z namenom priprave boljše in bolj osredotočene strategije razvojne pomoči;

Podpora Unije na Haitiju

74.

znova izraža splošno zadovoljstvo z delom in prizadevanji služb Komisije, ki so se odzvale na potres na Haitiju leta 2010 v okoliščinah, ki so bile kritične za delegacijo Unije in njene zaposlene; odobrava dejstvo, da je Komisija lahko zadržala plačila in nakazila zaradi nezadostnega napredka pri finančnem poslovodenju haitijske vlade in pomanjkljivosti v nacionalnih postopkih javnih naročil;

75.

je seznanjen s pomanjkljivostmi, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo v zvezi z usklajevanjem, zato poudarja pomen ohranjanja tesnega usklajevanja med donatorji in v službah Komisije; poziva k stalni usklajenosti humanitarne in razvojne pomoči ter k tesnejši povezavi med pomočjo, rehabilitacijo in razvojem prek stalne medresorske platforme LRRD; meni, da je treba povsod, kjer je to mogoče, uporabljati celovit pristop z jasno opredeljenimi cilji na področju usklajevanja, državno strategijo, ki jo bosta ECHO in EuropeAid medsebojno uskladila, in izmenjavo praktičnih zgledov; poziva Komisijo, naj začne dialog s Parlamentom; je prepričan, da lahko udeležba lokalne civilne družbe prispeva k izkoriščanju lokalne baze znanja;

76.

spominja na priporočila po obisku delegacije Odbora za proračunski nadzor na Haitiju februarja 2012 in znova vztraja pri pomembnem vprašanju sledljivosti in odgovornosti za razvojne sklade Unije, zlasti s povezavo proračunske podpore in uspešnosti; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj namenita večji poudarek pogojevanju sektorske proračunske podpore;

77.

opominja, da naj bi bili ukrepi za gradnjo države v središču razvojne strategije Unije in temeljni kamen vsakega akcijskega načrta za krizne situacije; poziva k opredelitvi dobre kombinacije politik v skladu s posredovanjem Unije;

78.

meni, da krizne in nestabilne razmere zahtevajo pripravo novih pristopov, zlasti v zvezi z dejavnostmi, kot so (i) opredeljevanje tveganj na različnih operativnih ravneh, (ii) priprava napovedi najverjetnejših posledic ter (iii) zasnova instrumentov za zmanjševanje tveganj ter pripravo na nesreče, in ki bodo dovolj prožni in omogočali mobilizacijo strokovnjakov iz različnih področij;

79.

spodbuja Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se bolj sistematično in skupaj lotita štirih faz cikla obvladovanja nesreč; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Parlament obveščata o najnovejših dogodkih, zlasti v zvezi z upravljanjem tveganja in pripravljenostjo za izvajanje programov in doseganje njihovih ciljev v pokriznih razmerah;

80.

opominja, da je treba v kriznih razmerah s primerno skrbnostjo zagotoviti smotrnost in operativno učinkovitost državnega upravljavskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč, kar je pogoj za uspeh posredovanja Unije;

Prihodnost Evropskega razvojnega sklada

81.

priporoča, naj se natančno opredelijo strategije in prednostne naloge prihodnjih evropskih razvojnih skladov, kar naj bo podlaga za sistem finančnih instrumentov, ob upoštevanju načel uspešnosti in preglednosti;

82.

obžaluje, da evropski razvojni sklad ni bil vključen v splošni proračun v skladu z novimi finančnimi pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012);

83.

opozarja, da so se Parlament, Svet in Komisija strinjali z revizijo teh finančnih pravil, tako da bodo upoštevane spremembe, ki so nujne zaradi izida pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, tudi v zvezi z morebitno vključitvijo evropskega razvojnega sklada v splošni proračun; ponovno poziva Svet in države članice, naj se dogovorijo o popolni vključitvi evropskega razvojnega sklada v splošni proračun Unije;

84.

meni, da je novo parlamentarno obdobje obenem nova možnost za to, da se institucije Unije spodbudi, naj kmalu dajo pobudo o oceni scenarijev po letu 2020 in razmisleku o njih, ki utegnejo nadomestiti sedanji Sporazum iz Cotonouja; ponovno poudarja, da bi bilo treba po mnenju Parlamenta ERS čim prej vključiti v splošni proračun;

85.

meni, da bo se bo z vključitvijo evropskega razvojnega sklada v splošni proračun Unije okrepil demokratični nadzor, saj bo Parlament udeležen v določitev strateških prednostnih nalog v zvezi z dodelitvijo sredstev, z boljšimi usklajevalnimi mehanizmi na sedežu Komisije in na terenu pa se bo povečala tudi učinkovitost izvajanja; znova poziva Komisijo, naj v prihodnji oceni podrobno preuči, kakšne bi bile finančne posledice vključitve evropskega razvojnega sklada za države članice in morebitnega obvezujočega ključa za prispevke držav članic;

86.

meni, da se bosta s poenostavitvijo in približevanjem pravil evropskega razvojnega sklada najverjetneje zmanjšala tveganje napak in neučinkovitost, ter povečala raven preglednosti in pravne gotovosti; spodbuja Komisijo, naj predlaga enotno finančno uredbo za vse evropske razvojne sklade; obžaluje, da Komisija v okviru razprav o prihodnjem sporazumu za 11. evropski razvojni sklad ni podala predloga o enotni finančni uredbi, ki bi poenostavila upravljanje tega sklada;

Nadaljnja obravnava resolucij Parlamenta

87.

poziva Računsko sodišče, naj v naslednje letno poročilo vključi pregled nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil, ki jih je Parlament podal v letnem poročilu o razrešnici.