18.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 177/41


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o priporočilu za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja

(COM(2015) 692 final)

(2016/C 177/07)

Poročevalec:

Michael IKRATH

Soporočevalka:

Anne DEMELENNE

Evropska komisija je 22. decembra 2015 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja

(COM(2015) 692 final).

Strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 3. marca 2016.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 515. plenarnem zasedanju 16. in 17. marca 2016 (seja z dne 17. marca) z 201 glasom za, 3 glasovi proti in 6 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO načeloma pozdravlja vzpostavitev prednostnih ekonomskih programov za spodbujanje rasti v državah euroobmočja na začetku evropskega semestra. Vendar hkrati izraža obžalovanje, da ni bilo posvetovanja s civilno družbo in še zlasti socialnimi partnerji glede zasnove nacionalnih postopkov evropskega semestra.

1.2

EESO meni, da se s temi priporočili obstoječe razlike med državami euroobmočja in drugimi državami članicami nikakor ne smejo povečati, temveč zmanjšati. Cilj je zlasti dolgoročno spremljati razvoj eura, da bi ta postal skupna valuta vseh držav članic.

1.3

EESO priznava pomen dokumenta Komisije za poglobitev ekonomske in monetarne unije (EMU). Kot je bilo poudarjeno že v prejšnjih mnenjih (1), je Odbor zelo naklonjen nadaljnji krepitvi in dokončnemu oblikovanju EMU. Države članice, ki delujejo posamično in skupaj, bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za močnejšo konvergenco in povezovanje, zlasti na gospodarskem področju. To bi bilo potrebno hkrati z napredkom v smeri vzpostavljanja fiskalne unije euroobmočja (tudi posebnih proračunskih sredstev), socialne unije in enotne zunanje zastopanosti v mednarodnih finančnih institucijah.

1.4

EESO priznava politično potrebo, da se euroobmočju zagotovi trdna politična in institucionalna podlaga, ki je od vzpostavitve monetarne unije še ni dobilo (2). Individualne pobude, kot je oblikovanje bančne unije ali unije kapitalskih trgov, je treba pozdraviti, vendar pa ne morejo nadomestiti trdne strukture, ki je za to potrebna.

1.5

Očitno je tudi, da cilji najnovejših programov naložb v kampanje za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest niso bili zadovoljivo doseženi. Oživitev rasti in ustvarjanje novih delovnih mest je mogoče doseči le z mešanico finančnih, davčnih, proračunskih, ekonomskih in socialnih politik. V nasprotju s priporočilom Komisije bi morala biti fiskalna politika zasnovana bolj ekspanzivno kot nevtralno.

1.6

EESO meni, da nevtralna fiskalna naravnanost, ki je sicer boljša kot nadaljnje fiskalno varčevanje, v sedanjih okoliščinah ni primerna. Glede na to, da recesija zmanjšuje potencial rasti, morajo fiskalne politike v euroobmočju za spodbujanje gospodarstva euroobmočja kot celote preseči običajne okvire delovanja. Na tej stopnji so tveganja zaradi pregrevanja gospodarstev precej manjša od tveganj zaradi nadaljnje nizke inflacije ali deflacije. Zato EESO priporoča fiskalne spodbude, usmerjene v javne naložbe: to bi kratkoročno prispevalo k okrepitvi povpraševanja, dolgoročno pa tudi k povečanju potenciala rasti.

1.7

Poleg tega se EESO zavzema za zmanjšanje obdavčitve dela, če s tem ni ogrožena finančna vzdržnost že oslabljenih sistemov socialne zaščite. Odbor opozarja, da bi sodobni sistemi socialne zaščite morali temeljiti na načelih solidarnosti in enakih možnosti, ne pa le na spodbujanju zaposljivosti. Poleg tega bo na proračunski ravni treba upoštevati posledice robotike in digitalizacije, ki bodo pretresle trg dela, podoben učinek pa bodo verjetno imele na davčne prihodke.

1.8

EESO izraža zadovoljstvo, da je bil ponovno preučen koncept prožnosti, vendar bi morale pogodbe za določen čas v idealnih razmerah voditi v pogodbe za nedoločen čas, namesto da postanejo prekarne zaposlitve. Za boj proti čedalje večjim socialnim neenakostim je treba ustvarjati delovna mesta in dajati poudarek kakovosti dela. Hkrati je treba izkoristiti potencial ekonomije delitve, namesto da bi ga oslabili, in uvesti nove oblike zaposlovanja in dela v korist družbe; pri tem je treba poskrbeti, da to ne ogrozi pravic delavcev in sistemov socialne zaščite.

1.9

V zadnjih osmih letih je rast v euroobmočju podvržena negativnim pritiskom zaradi šibkega povpraševanja in ne zaradi šibke ponudbe. Prilagoditev trga dela je bila neuravnotežena in asimetrična, saj je bila v državah članicah, ki jih je kriza najhuje prizadela, opravljena predvsem z znižanjem nominalnih in realnih plač ter stroškov dela na enoto. EESO zato ugotavlja, da samo strukturne reforme, katerih namen je izboljšati ponudbeno stran gospodarstev ter s tem spodbuditi naložbe in rast, ne morejo biti odgovor na problem šibkega okrevanja. Morali bi dati prednost vsaj strukturnim reformam, ki bi lahko pozitivno vplivale na povpraševanje v kratkoročnem obdobju in celo v razmerah omejenega kreditiranja gospodinjstev in podjetij.

1.10

EESO prav tako poziva k usklajenim prizadevanjem, da se z boljšim pravnim urejanjem in doslednim zmanjševanjem birokracije ter zagotavljanjem zadostnega in ustreznega financiranja („dostop do financiranja“) (3), pa tudi s sistematičnim olajševanjem izvoza na trge zunaj Evropske unije ustvari okolje, ki bo prijaznejše do malih in srednjih podjetij (99 % podjetij v EU in okoli 60 % zaposlenih oziroma okoli 65 milijonov ljudi). To bo podjetjem omogočilo naložbe v rast in delovna mesta.

1.11

EESO pozdravlja pobude za financiranje MSP v okviru unije kapitalskih trgov. Vendar je mikro podjetjem in zagonskim podjetjem zlasti treba ponuditi nove možnosti financiranja, kot so začetni kapital, tvegani kapital, množično vlaganje in financiranje ter inovativne oblike, kot je zasebni kapital. EESO v zvezi s tem poudarja, da je potrebna načrtovana ustanovitev sklada tveganega kapitala EU. Nujno je treba izvesti oceno, da se odkrijejo možnosti, ki jih novi modeli bančništva (4) lahko nudijo za financiranje podjetij v EU.

2.   Ozadje

2.1

Na podlagi poročila petih predsednikov o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije se v evropski semester vnaša nov pristop za krepitev povezovanja med euroobmočjem in nacionalno ravnjo. Komisija je novembra prvič objavila priporočilo za euroobmočje skupaj z letnim pregledom rasti za leto 2016, da bi euroobmočje in nacionalno razsežnost bolje vključili v ekonomsko upravljanje EU.

2.2

Namen je ustvariti priložnost za razpravo in priporočila o euroobmočju pred razpravami o posameznih državah, da bi se lahko v ukrepih za posamezne države v celoti odražali skupni izzivi. To je velika sprememba: v prejšnjih semestrskih ciklih so bila priporočila za euroobmočje oblikovana proti koncu semestrskega cikla skupaj s priporočili za posamezne države.

2.3

Komisija je predlagala štiri priporočila za ekonomsko politiko euroobmočja:

izvajanje politik, ki podpirajo okrevanje, spodbujajo konvergenco, pospešujejo odpravo makroekonomskih neravnotežij in izboljšujejo zmogljivosti za prilagoditev,

udejanjanje reform, ki vključujejo prožne in zanesljive delovne pogodbe, obsežne strategije vseživljenjskega učenja, učinkovite politike za pomoč brezposelnim pri ponovnem vstopu na trg dela, sodobne sisteme socialne zaščite ter odprte in konkurenčne trge blaga in storitev; zmanjšanje davčnega primeža stroškov dela, zlasti za osebe z nizkimi dohodki, na proračunsko nevtralen način, da se spodbudi ustvarjanje delovnih mest,

ohranitev načrtovane pretežno nevtralne fiskalne naravnanosti v letu 2016; do leta 2017 zmanjšanje javnega dolga, da se obnovijo fiskalne rezerve ter se izognemo procikličnosti, pri tem pa se v celoti spoštuje Pakt za stabilnost in rast,

pospeševanje postopnega zmanjševanja ravni slabih bančnih posojil in izboljševanja postopkov zaradi insolventnosti za podjetja in gospodinjstva.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Osnutek priporočil za euroobmočje je prvič objavljen na začetku cikla evropskega semestra skupaj z letnim pregledom rasti, poročilom o mehanizmu opozarjanja in osnutkom skupnega poročila o zaposlovanju. EESO se strinja, da lahko ta novi postopek prispeva k temu, da se pri oblikovanju nacionalnih politik, predstavljenih v programih stabilnosti in nacionalnih reformnih programih, bolje upoštevajo vidiki, ki zadevajo celotno euroobmočje.

3.2

EESO izraža obžalovanje, da s socialnimi partnerji in širšo civilno družbo ni bilo opravljeno posvetovanje o zasnovi osnutka priporočil o ekonomski politiki euroobmočja in da nacionalni procesi še niso prilagojeni novemu procesu evropskega semestra. V okviru evropskega semestra je socialni dialog lahko gonilna sila za uspešne, vzdržne in vključujoče gospodarske in socialne reforme ter reforme na področju zaposlovanja. Socialni partnerji na vseh ravneh bi z ustreznimi oblastmi morali doseči soglasje o dejanski, pravočasni in znatni vključenosti v evropski semester. Poleg tega EESO močno podpira stalno in tesno sodelovanje med strokovno skupino ECO Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in odborom ECON Evropskega parlamenta.

3.3

EESO podpira poudarek na usklajenem pristopu vseh držav članic euroobmočja, pa tudi v okviru monetarne, fiskalne in strukturne politike/politike na strani ponudbe. EESO poleg tega predlaga, naj bo pri strukturnih reformah poudarek na političnih ukrepih, da bo tako mogoče kratkoročno podpreti gospodarsko okrevanje. Kar zadeva prožnost trgov dela, ta ne bi smela tako kot v prejšnjih letih povzročiti izgube kupne moči delavcev in s tem posledično ogroziti domačega povpraševanja kot ključnega gonila rasti. To pomeni, da mora konkurenčnost temeljiti na povečevanju kakovosti in rasti produktivnosti z inovacijami, ne pa na nizkih cenah in plačah.

3.4

Čeprav se EESO zaveda velikih izzivov nadaljnje krepitve in razvoja eura, ki sta za trajno zaščito eura in euroobmočja potrebna zdaj in bosta potrebna tudi v bližnji prihodnosti, so po njegovem mnenju zaželeni naslednji cilji:

vzpostavitev enotnega zunanjega zastopanja euroobmočja v mednarodnih forumih (Mednarodnem denarnem skladu, OECD itd.) (5),

vzpostavitev fiskalne unije za euroobmočje,

vzpostavitev socialne unije, kar pomeni, da morajo Komisija, Svet in Parlament v vse zakonodajne pobude še bolj vključevati socialne partnerje.

3.5

Ob vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira EU 2014–2020 in ob pripravi razmisleka o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 EESO meni, da mora imeti euroobmočje posebna proračunska sredstva, s katerimi bi: (i) zagotovili začasen, vendar znaten prenos virov v primeru regionalnih pretresov; (ii) se postavili po robu primerom hude recesije na celotnem območju; (iii) poskrbeli za finančno stabilnost. Prav tako mora euroobmočje – kot prvi korak v smeri ekonomskega upravljanja – imeti lastnega finančnega ministra in sistem lastnih virov, ki sledi načelu enostavnosti, preglednosti, pravičnosti in demokratične odgovornosti.

4.   Posebne ugotovitve

4.1    Makroekonomska neravnotežja

4.1.1

EESO soglaša s Komisijo, da je v državah članicah treba nadaljevati s strukturnimi reformami glede na okoliščine, značilne za posamezno državo, da se spodbuja konvergenca in olajšuje odpravljanje makroekonomskih neravnovesij. Vendar je potrebno ravnovesje med strukturnimi reformami in naložbami v proizvodne dejavnosti, ki vodijo v ustvarjanje delovnih mest.

4.1.2

EESO pozdravlja priporočilo Evropske komisije, naj države članice z velikimi presežki na tekočih računih prednostno izvedejo ukrepe, ki pomagajo usmerjati presežne prihranke v domače gospodarstvo, da bi spodbudile domače naložbe. Vendar pa taki ukrepi ne bi smeli biti omejeni na stran ponudbe (npr. reforme trgov proizvodov), temveč bi morali vključevati tudi odločnejše vladne pobude na področju javnih naložb, kot je trenutni Junckerjev načrt (6).

4.1.3

EESO meni, da bi bilo z državnimi subvencijami treba podpirati zlasti inovativna MSP. Da bi tej kategoriji podjetij omogočili lažji dostop do financiranja, mora država na eni strani dodeliti finančna sredstva, ki podjetjem zagotavljajo spodbudo, na drugi strani pa poskrbeti za sistem javnih poroštev in jamstev. Ustrezno medsebojno delovanje države, MSP ter univerz in raziskovalnih ustanov je pomemben element sistema naložb.

4.1.4

EESO poudarja dejstvo, da je izvoz ključno gonilo rasti MSP v euroobmočju. Za povečanje izvoza so poleg ugodnega menjalnega tečaja eura v razmerju do ameriškega dolarja, ki je rezultat monetarne politike ECB, bistveni tudi sporazumi o prosti trgovini. Čeprav EESO podpira trenutno osredotočenost na pogajanja o TTIP, priporoča tudi sklenitev sporazuma, ki bo evropskim podjetjem olajšal dostop do hitro rastočih trgov, s katerimi poslujejo. Treba je zagotavljati varovanje človekovih pravic in standardov Mednarodne organizacije dela, pravic potrošnikov in okoljskih predpisov, ki veljajo v EU.

4.2    Trgi dela, proizvodov in storitev

4.2.1

EESO ugotavlja, da se, kot poroča Evropska komisija, razmere na trgih dela sicer še naprej postopno izboljšujejo, vendar pa ni nikjer omenjeno, da je bila stopnja zaposlenosti v euroobmočju leta 2015 z 68,9 % še vedno precej nižja od krovne ciljne vrednosti 75 % iz strategije Evropa 2020. EESO ugotavlja, da po podatkih služb Evropske komisije (podatkovna zbirka LABREF) ni videti pozitivne povezave med številom reform trga dela, izvedenih na kateri koli stopnji (pred krizo ali po njej), in učinkovitostjo trgov dela držav članic (7).

4.2.2

Strukturne reforme na trgih dela morajo podpirati socialne naložbe, in sicer ukrepe, ki podpirajo nenehno usposabljanje zaposlenih in brezposelnih delavcev ter spodbujajo njihovo finančno varnost (zlasti brezposelnih). Poleg tega EESO podpira zmanjšanje obdavčitve dela, če bo nadomeščena z drugimi viri javnih prihodkov. Srednjeročno lahko k temu procesu prispeva tudi večja udeležba na trgu.

4.2.3

Za rešitev problema evropske konkurenčnosti in trajnosti EESO priporoča vzpostavitev digitalnega holdinga po zgledu zelo uspešne skupine Airbus. To večnacionalno sodelovanje zajema več podružnic v različnih državah članicah in je ključno za evropsko gospodarstvo in industrijo.

4.2.4

Ameriška digitalna prevlada je že postala nova oblika svetovne prevlade. Do zlasti dramatičnih učinkov prihaja v finančnem sektorju, v katerem so si velike ameriške investicijske banke že ustvarile zelo močne kapitalske povezave z inovativnimi finančno-tehnološkimi podjetji, ki posledično ogrožajo evropski model klasičnih bank za poslovanje s fizičnimi osebami („dolgočasne banke“) in lahko v osnovnih dejavnostih uspešno tekmujejo z njimi.

4.2.5

EESO predlaga, da se za oblikovanje in razvoj podrobnejših vidikov primerljivega modela evropskega digitalnega holdinga v bližnji prihodnosti ustanovi interdisciplinarna projektna skupina. Ta skupina naj bi vključevala predstavnike Komisije (komisarja Oettingerja) in Evropskega parlamenta (odbor ITRE), pri njenem vodenju pa bi sodeloval EESO. V zvezi z vprašanjem financiranja je pomembno, da se že na začetku namenja pozornost združljivosti z Junckerjevim naložbenim načrtom. Močno spodbudo za rast in nova delovna mesta bo omogočilo tesno sodelovanje med kompetenčnimi enotami digitalnega holdinga in samimi MSP.

4.3    Fiskalne politike

4.3.1

EESO pozdravlja poudarjanje Evropske komisije, da je treba pri oblikovanju smernic za nacionalne fiskalne politike upoštevati fiskalno naravnanost na ravni euroobmočja kot celote. Vendar pa EESO, ne da bi posegal v neodvisnost ECB, ugotavlja neverjetno dejstvo, da analiza razvoja monetarne politike v euroobmočju ni vključena v presojanje ustreznosti nevtralne naravnanosti fiskalne politike. To je nenavadno glede na to, da so člani Sveta ECB večkrat in javno omenjali fiskalne politike euroobmočja (8).

4.3.2

To je toliko bolj skrb zbujajoče, ker je euroobmočje trenutno v položaju, ko je sposobnost monetarne politike za spodbujanje povpraševanja močno omejena. Povpraševanje je šibko že tako dolgo, da je inflacija (tudi brez upoštevanja cen nafte) precej pod ciljno vrednostjo ECB v višini 2 %, medtem ko so ključne obrestne mere ECB skoraj ničelne, tako da kakšno koli nadaljnje občutno znižanje ni več mogoče. Gospodarstvo euroobmočja je ujeto v „likvidnostno past“ in če se inflacija kmalu ne bo začela zviševati, lahko pade še v „deflacijsko past“. Če bi se to zgodilo, bi gospodarstvo euroobmočja še več let stagniralo, kar bi sčasoma ogrozilo politično upravičenost eura.

4.3.3

Videti je, da nekonvencionalna politika kvantitativnega sproščanja, ki jo ECB resno izvaja od začetka leta 2015, ni bistveno prispevala (9) k spodbujanju povpraševanja. V takšnih okoliščinah in zaradi zgoraj navedenega pojava „histereze“ (kadar recesija zmanjšuje potencial rasti) morajo fiskalne politike v euroobmočju za spodbujanje gospodarstva euroobmočja kot celote preseči običajne okvire delovanja (10). Zaradi omejenosti fiskalnih politik v državah članicah na južnem delu euroobmočja bi bilo treba fiskalne politike v državah z inflacijo, ki ne dosega ciljne inflacije, z nizkimi stroški javnega zadolževanja, primerljivo majhnim deležem javnega dolga v BDP in s sedanjim presežkom na tekočem računu plačilne bilance okrepiti, tako da bi inflacija presegla 2-odstotno ciljno stopnjo ECB, s čimer bi se lahko povprečna inflacija v euroobmočju ponovno začela povečevati in se približala ciljni inflaciji. Na tej stopnji so tveganja zaradi pregrevanja gospodarstev precej manjša od tveganj zaradi nadaljnje nizke inflacije ali deflacije.

4.3.4

Vendar pa bi bilo zaradi zaskrbljenosti glede vzdržnosti javnega dolga in demografskega razvoja mogoče in treba ekspanzivne fiskalne politike, zlasti v državah članicah z velikim presežkom na tekočem računu plačilne bilance, okrepiti s povečanjem izdatkov za javne naložbe. Ukrepi fiskalnih spodbud, usmerjeni v javne naložbe, bi kratkoročno prispevali k okrepitvi povpraševanja, dolgoročno pa tudi k povečanju potenciala rasti. Takšne javne naložbe ne bi bile usmerjene le v infrastrukturo, temveč tudi v izobraževalno politiko in politiko na področju spretnosti („socialne naložbe“).

4.4    Finančni sektor

4.4.1

EESO poziva k oblikovanju evropskega insolvenčnega prava, s katerim bi na eni strani gospodinjstvom omogočili razbremenitev dolgov, na drugi strani pa zagonskim podjetjem olajšali postopke v primeru poslovnega neuspeha. Gospodinjstva bodo tako povečala svojo kupno moč, spodbujala pa se bodo tudi zagonska podjetja.

4.4.2

Ena od resnih težav, ki še ni bila rešena, je dejstvo, da je trenutno v bankah euroobmočja za približno 900 milijard EUR slabih posojil. Banke bodo le z zmanjšanjem njihovega obsega lahko povečale kreditiranje podjetij in gospodinjstev, s čimer se bo povečala učinkovitost ohlapne monetarne politike ECB z vidika izboljšanja obetov glede rasti in okrepitve zaupanja trgov. Od zadevnih političnih in regulativnih institucij euroobmočja bi se moralo zahtevati, da predložijo ustrezne koncepte v zvezi s to tematiko.

4.4.3

Zaradi finančne krize je bilo v okviru osrednjih ciljev soglasno sprejeto, da se v bilancah evropskih bank občutno zmanjša tveganje državnih posojilojemalcev. Trenutno stanje v večini bank kaže, da so se tveganja državnih posojilojemalcev močno povečala. EESO poudarja, da bi za zagotovitev prihodnje stabilnosti bank in finančnega sektorja tudi glede na zadnji predlog evropskega sistema zajamčenih vlog (11) glavna prednostna naloga morala biti zmanjšanje teh tveganj.

4.4.4

EESO ugotavlja, da bi bilo treba za uresničitev kakršnih koli pozitivnih učinkov na povpraševanje zagotoviti, da gospodinjstva in podjetja niso likvidnostno omejena. Obnovitev pozitivnih kreditnih tokov bi prispevala k spodbujanju povpraševanja, pa tudi k povečanju učinkovitosti monetarne politike ECB pri izboljšanju obetov glede rasti in okrepitvi zaupanja trgov. Od zadevnih političnih in regulativnih institucij euroobmočja bi se moralo zahtevati, da predložijo ustrezne koncepte v zvezi s to tematiko.

4.4.5

Poleg tega EESO poziva, naj program reform in regulativni organi namenjajo večji poudarek boljši preglednosti in nadzoru nebančnih finančnih institucij, da bi se trajno zagotovila stabilnost finančnih sistemov in obnovilo njihovo delovanje v korist realnega gospodarstva, zlasti na področju listinjenja (12). Zlasti bi bilo treba zagotoviti, da vrednostnih papirjev za špekulativne naložbene namene ne uporabljajo hedge skladi in finančne institucije, ki si prizadevajo za čim večje povečanje donosov („mrhovinarski skladi“).

4.4.6

Ker so finančno krizo večinoma povzročile špekulativne dejavnosti investicijskih bank, špekulativni bančni posli še vedno pomenijo prikrito grožnjo za stabilnost finančnih trgov. Še vedno ni povsem raziskano, kako lahko potekajo zelo špekulativne trgovalne dejavnosti, kot je visokofrekvenčno trgovanje, če pa je cilj večja stabilnost svetovnih trgov. Nizko tvegane naložbene prakse in kreditiranje je treba strogo ločiti od visoko tveganih dejavnosti investicijskega bančništva. V ta namen že obstajajo številni modeli, kot sta Vickersov model in Volckerjevo pravilo. EESO priporoča uvedbo Glass-Steagallovega zakona v Evropski uniji, saj tudi na drugih finančnih trgih (na primer v ZDA in državah BRICS) razpravljajo o njegovi ponovni uvedbi za izboljšanje stabilnosti bančnega sektorja. S tem bi se izognili tveganjem za varčevalce in davkoplačevalce.

V Bruslju, 17. marca 2016

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Georges DASSIS


(1)  Glej mnenji EESO Dokončno oblikovanje EMU – naslednji mandat evropskega zakonodajnega organa (UL C 451, 16.12.2014, str. 10) in Dokončno oblikovanje EMU: politični steber (UL C 332, 8.10.2015, str. 8).

(2)  Glej prejšnjo opombo.

(3)  Glej mnenje EESO Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov (UL C 133, 14.4.2016, str. 17).

(4)  Glej na primer ugotovitve sprejetih mnenj EESO Strukture financiranja malih in srednje velikih podjetij v sedanji finančni situaciji (UL C 48, 15.2.2011, str. 33) in Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP (UL C 351, 15.11.2012, str. 45) o islamskem bančništvu.

(5)  Glej mnenje EESO Zunanje zastopanje euroobmočja (glej stran 16 tega Uradnega lista).

(6)  OFCE, ECLM, IMK, AK-Wien, INE-GSEE (2015), The Independent Annual Growth Survey 2016, Pariz.

(7)  ETUI/ETUC (2015), Benchmarking Working Europe 2015, Bruselj ETUI, str. 26.

(8)  Najvidnejši primer je govor predsednika Draghija avgusta 2014 v Jackson Holeu z naslovom Brezposelnost v euroobmočju (https://www.ecb.europa.eu/press/key/date/2014/html/sp140822.en.html).

(9)  http://epthinktank.eu/2015/12/10/the-ecbs-quantitative-easing-early-results-and-possible-risks/

(10)  Theodoropoulou S. (2015), How to avert the risk of deflation in Europe: rethinking the policy mix and European economic governance, Bruselj, ETUI.

(11)  Glej mnenje EESO Evropski sistem jamstva za vloge (glej stran 21 tega Uradnega lista).

(12)  Glej mnenje EESO Pravni okvir za listinjenje (UL C 82, 3.3.2016, str. 1).