24.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/3

Poročevalec:

Seamus BOLAND

1.1

EESO se zaveda, da si je Evropska komisija zastavila prednostno nalogo, da temeljito poenostavi izvajanje skupne kmetijske politike (SKP), ter da je že predlagala in namerava tudi v prihodnosti predlagati poenostavitev nekaterih svojih aktov, s čimer bo postala zakonodaja EU bolj razumljiva in jo bo laže izvajati na terenu.

1.2

EESO meni, da so povečana preglednost in pravna varnost ter zmanjšanje nepotrebne birokracije in s tem povezanih stroškov za kmete, druge upravičence, organizacije proizvajalcev in nacionalne uprave nujen del procesa poenostavitve.

1.3

Poenostavitve sistema je treba čim prej izvesti, kar mora zlasti razbremeniti kmete. Ključno pa je, da se jih pospremi s podporo v obliki informacij in izobraževanja.

1.4

EESO priznava prizadevanje Komisije za poenostavitev izvajanja nove SKP, pri čemer je upoštevala ugotovitve in sklepe držav članic. S sedanjim pristopom bo težko temeljito poenostaviti SKP za kmeta, ne da bi pri tem ogrozili doslednost pri izpolnjevanju zahtev. Pravzaprav te zahteve niso vedno skladne in utemeljene z vidika njihove pretvorbe v dejansko javno dobrino in z vidika okoljskih koristi.

1.5

Inšpekcijski pregledi in morebitne denarne kazni morajo biti sorazmerni z vsoto denarja, ki jo prejme upravičenec, razlogi za nespoštovanje in pripravljenostjo sprejeti popravne ukrepe. Očitne primere namernih goljufij je treba obravnavati po običajnih postopkih. EESO priporoča, da se zmanjšajo nesorazmerja, ki nastajajo zaradi velikega zmanjšanja podpore celo za manjše kršitve.

1.6

Pri izvajanju ukrepov zelenitve (op. prev.: Komisija uporablja izraz ekologizacija) je treba upoštevati nepričakovane dejavnike, kot so vremenske razmere, suša ali druge tovrstne neprilike, ki onemogočajo izvajanje ukrepov.

1.7

V zadevah, kot so trajna travišča, ki so predmet odločitev Sodišča Evropske unije, je pomembno, da so pravila, vzpostavljena za spoštovanje sodbe, oblikovana tako, da zmanjšajo količino ureditev, namesto da jo povečajo.

1.8

Sedanji zakonodajni postopek (uredba Sveta, ki jo spremljajo delegirani in izvedbeni akti) je izjemno kompleksen, zato ga državljani težko razumejo. Zato je treba opraviti študijo o tem, kako bi lahko ta postopek poenostavili.

1.9

Zdaj ko je uvedena pavšalna ureditev v okviru neposrednih plačil, bi bilo treba pregledati kompleksen sistem plačilnih pravic.

1.10

Začasna travišča naj ohranijo status obdelovalnih zemljišč ne glede na to, kako dolgo se uporabljajo kot travišča.

1.11

Sedanja opredelitev aktivnega kmeta ne sme poslabšati položaja kmetov in bi morala temeljiti na dejstvu, da kmet uporablja zemljišče, upravičeno do pomoči, za kmetijske namene.

1.12

EESO se strinja, da je poenostavitev SKP ambiciozen projekt, še posebej zato ker so politike na področju kmetijstva in razvoja podeželja že po naravi kompleksne. Poenostavitev mora biti skladna s širšimi cilji politike, kot so:

1.13

Države članice morajo zagotoviti, da bo metodologija, ki usmerja ukrepe glede stopnje napak, zastavljena tako, da bo zagotavljala pravično izvajanje.

1.14

Preučiti je treba, kateri ukrepi bi mladim kmetom olajšali dostop do sheme zanje (Young Farmers Scheme), in jih takoj uvesti. Treba je spodbujati dostop mladih do kmetovanja.

1.15

EESO priporoča uvedbo pravila o omejevanju povečevanja birokracije, na primer pravila, ki bi omogočalo odpravo veljavnega predpisa, kadar se predlaga nov.

2.1

Proračun za SKP v vrednosti 408 milijard EUR za obdobje 2014–2020 obsega 38 % skupnega proračuna EU. Prvi steber, ki znaša 313 milijard EUR, zajema 77 % vseh odhodkov SKP. 94 % prvega stebra pa pomenijo neposredna plačila v vrednosti 294 milijard EUR.

2.2

To mnenje upošteva druga mnenja EESO (1).

2.3

Zadnja večja reforma SKP, ki je bila zaključena leta 2013, je bila sprejeta v okviru postopka soodločanja. To pomeni, da je Evropski parlament deloval kot enakovredni sozakonodajalec kmetijskim ministrom, število katerih se je od prejšnje večje reforme leta 2003 povečalo s 15 na 28.

2.4

Znano je, da je Komisija med prejšnjo reformo SKP predlagala uredbo o neposrednih plačilih, ki pa bi po ocenah prinesla 15- do 20-odstotno povečanje upravnega bremena. Hkrati se je zmanjšal proračun.

2.5

V preteklih letih je bila vložena vrsta predlogov sprememb, ki niso vedno jasno razlikovali med poenostavitvijo in ukinitvijo ukrepov SKP. Nekaj primerov:

2.6

Po podatkih GD AGRI je porazdelitev finančnih sredstev med prednostnimi področji razvoja podeželja naslednja:

3.1

To raziskovalno mnenje je nastalo po udeležbi komisarja Phila Hogana na plenarnem zasedanju EESO julija 2015, na katerem je dejal, da je njegova glavna prednostna naloga dodatna poenostavitev SKP, in po dopisu prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, ki je EESO prosil za pripravo raziskovalnega mnenja o poenostavitvi SKP.

3.2

Komisar meni, da bo poenostavitev zmanjšala veliko kompleksnost SKP in izjemno upravno breme, ki ga nosijo kmeti, drugi upravičenci in organi upravljanja, ob tem pa se ne bo pozabilo na glavne cilje SKP.

3.3

Evropska komisija zaključuje oceno vseh prispevkov na podlagi treh vodilnih načel, in sicer:

3.4

Jasno je, da noben postopek poenostavitve ne sme ogroziti zaposlovanja v sektorju.

3.5

Steber SKP za razvoj podeželja ima pomembno funkcijo z vidika socialnega vključevanja, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja ter koristi vsem prebivalcem na podeželju. EESO izrecno pozdravlja prednostne naloge, navedene v členu 5(6)(a-c) Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 (2): ustvarjanje delovnih mest, pospeševanje lokalnega razvoja ter spodbujanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti. Zato bi bilo treba s poenostavitvijo SKP poskrbeti, da bodo ustrezna finančna sredstva na razpolago na enostaven način in brez birokratskih ovir.

3.6

Komisija je opravila temeljit pregled vse veljavne zakonodaje, da bi našla področja, na katerih so smiselne prilagoditve in izboljšave. Dobila je že prispevke držav članic, poslancev EP in kmetijskih organizacij iz vse EU. Ti predlogi že zdaj presegajo 1 500 strani. Na podlagi preučene dokumentacije lahko zaključimo, da je mogoče predloge uvrstiti v eno od dveh kategorij:

3.7

EESO je seznanjen s prednostnim seznamom ukrepov poenostavitve, ki sta ga pripravila Svet za kmetijstvo in predsedstvo EU. Seznam bi lahko bil osnova predlogov, ki jih bo podala Komisija.

3.8

Komisija pojasnjuje, da ima vsaka država članica precejšnjo svobodo pri izbiranju lastne metodologije upravljanja in spremljanja SKP ter da je poenostavitev mogoče doseči z razumnim tolmačenjem. Vendar si morajo države članice prizadevati za izboljšanje postopka poenostavitve z izmenjavo dobrih praks.

4.1

Na splošno velja, da je poenostavitev potrebna, da izvajanje SKP ne bi bilo nikoli kompleksnejše, kot je potrebno.

4.2

Komisija namerava podati predloge v zvezi s površinami z ekološkim pomenom za posamezno kmetijo, sosednjimi površinami z ekološkim pomenom, nadomestili za te površine v primeru napačne prijave in identifikacijskim sistemom za zemljišča.

4.3

Poleg tega namerava raziskati možnosti za poenostavitev neposrednih plačil (še posebej pri zelenitvi), razvoja podeželja, sheme sadja in zelenjave ter politike kakovosti.

4.4

Predložila je tudi sveženj, ki zajema elemente neposrednih plačil, kot so mladi kmeti, vezana podpora ter integrirani administrativni in kontrolni sistem (IACS). Če bo mogoče, naj bi te spremembe začele veljati od leta zahtevka 2016 oziroma najpozneje do leta zahtevka 2017.

4.5

Pravila, ki veljajo za trajna travišča, povzročajo probleme pri razglasitvi začasnega travišča za obdelovalno zemljišče ali trajno travišče. Treba je omogočiti, da se ohrani status začasnega travišča (opredeljenega kot obdelovalno zemljišče), četudi se kmeti odločijo neprekinjeno uporabljati to zemljišče kot travišče pet let ali več. S tem bi preprečili, da bi kmetje orali svojo zemljo samo zato, da ne bi postala trajno travišče. Tako bi se lahko takšna zemljišča dlje uporabljala kot travišča, ki so okolju prijaznejša.

4.6

Komisija se na področju tržnih ukrepov zavzema za ambiciozno poenostavitev načrta, in sicer naj bi se pripravili novi delegirani in izvedbeni akti, da se bodo pravila na ravni Komisije uskladila z novo uredbo Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov (Uredba o enotni SUT). S tem namerava ne le občutno zmanjšati število in kompleksnost teh pravil, temveč tudi zagotoviti poenostavitev za kmete in gospodarske subjekte.

4.7

Komisija je nedavno pravočasno uvedla dve spremembi veljavnih pravil, ko je sprejela:

4.8

Komisija namerava podati vrsto predlogov sprememb, ki bi lahko bile uvedene po veljavnih smernicah. Nekaj primerov:

5.1

Zelenitev (ekologizacija) neposrednih plačil je zdaj ključni element reform skupne kmetijske politike. Kmeti se sicer učijo, kako se prilagoditi tem spremembam, a jih je strah, da specifični ukrepi ne bodo dovolj prilagodljivi, da bi bili kos nepričakovanim razmeram, ki jih povzročajo vreme ali nihanja cen na trgu.

5.2

Pričakujemo lahko, da se bodo opravljale nenapovedane inšpekcije. Kmeti te inšpekcije dojemajo vsaj kot resno nevšečnost, če ne že kar veliko psihično breme. Pravično bi bilo, da je kmet dovolj zgodaj obveščen o inšpekciji.

5.3

Glede na to, da bodo denarne kazni za nespoštovanje predpisov nenavadno visoke, je kmete strah, da ne bodo dobili pomoči, še posebej tiste v obliki ustreznih informacij. V takšnih primerih morajo države članice dati ustrezne informacije kmetom, na katere spremembe najbolj vplivajo, pri tem pa se je treba osredotočiti na kmete, ki so socialno in gospodarsko prikrajšani.

5.4

Veljavni zakonodajni okvir v zvezi z opredelitvijo aktivnega kmeta ni zadovoljiv in bo povzročil povečanje kompleksnega upravljanja. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bodo kmeti, ki delujejo v kmetijski proizvodnji, izključeni, tisti, ki ne delujejo v kmetijski proizvodnji, pa bi lahko bili vključeni.

5.5

Kmeti se še vedno spopadajo z zelenitvijo (ekologizacijo), ki poteka prvo leto, in s tremi kmetijskimi praksami, ki jim jih zelenitev nalaga. Kmeti morajo zadostiti trem vidikom reforme, ki so diverzifikacija posevkov, ohranjanje trajnega travišča in namenjanje 5 % zemljišč površinam z ekološkim pomenom, da postanejo upravičeni do pomoči.

5.6

Nesprejemljivo je, da se krivda za napake, storjene na ravni uradnih organov, pogosto pripisuje kmetom. Zlasti kmeti z nizkim prihodkom, ki so odvisni od tega vira dohodka, se tako znajdejo v položaju, v katerem je ogroženo njihovo preživetje.

5.7

Sorazmernost sankcij je ponavljajoča se tema pri večini evropskih trgovinskih združenj.

5.8

Kmeti, ki imajo manj kot 15 hektarov ali prejemajo plačila, nižja od 10 000 EUR, menijo, da bi moralo spoštovanje predpisov temeljiti na manj strogih inšpekcijskih pregledih, nadaljnji pregledi pa bi se morali opravljati le na podlagi predhodnih dokazov o resnem nespoštovanju.

5.9

Treba bo razrešiti probleme, povezane s trajnim traviščem, ki jih je izpostavila odločitev Sodišča Evropske unije leta 2014. Zadeva je osvetlila številne problematične primere zaščitnih pasov (obdelovalnih zemljišč), obdelovalnih travišč, obdelovalnih zemljišč v prahi in obdelovalnih zemljišč v okviru kmetijsko-okoljskih ukrepov, za katere so kmeti zaznali nevarnost, da bodo uradno razglašeni za trajno travišče zaradi petletne opredelitve.

5.10

Kjer kmetijske organizacije vidijo potrebo po poenostavitvi, prožnosti in sorazmernosti, okoljevarstvene skupine zaznavajo resno tveganje. EESO meni, da je to dokaz o neuspešnem združevanju ciljev izboljševanja okolja s cilji proizvodnje hrane na družinskih kmetijah.

5.11

Pri horizontalnih določbah bi lahko za intenzivnost kontrol veljal bolj sorazmeren pristop, temelječ na tveganju, ki bi torej upošteval tveganje in višino pomoči, stroškovno učinkovitost ter različne zadane cilje in rezultate.

5.12

Treba se je izogibati večkratnim kontrolam. Pri nespoštovanju predpisov, še posebej pri manjših kršitvah, bi morali biti zmanjšanja plačil in upravne kazni sorazmerni. Treba je tudi:

5.13

Treba se je osredotočiti na korake, ki nujno potrebujejo pozornost, kot so izboljšanje smernic, nudenje tehnične pomoči ter lajšanje sodelovanja in izmenjave dobrih praks med upravami.

5.14

Mladi kmetje imajo težave pri dostopu do sheme, namenjene zanje. Ovire, ki po nepotrebnem onemogočajo ta dostop, lahko mlade odvrnejo od kmetovanja, zato jih je treba odpraviti. Treba je spodbujati dostop mladih do kmetovanja.

5.15

Vse spremembe veljavnega zakonodajnega okvira morajo biti sprejete tako, da bodo imeli kmeti dovolj časa za ustrezno načrtovanje setve. Spremembe, ki vplivajo na zahtevke za leto 2017, morajo biti torej objavljene poleti 2016.