24.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/57

Poročevalec:

Antonello PEZZINI

1.1

Odbor je prepričan, da je za Evropo osrednjega pomena vzdržna ponovna industrializacija skupaj s konkurenčno gospodarsko rastjo, ki ustvarja nova in boljša delovna mesta. Prepričan je tudi, da mora biti sistem EU za trgovanje z emisijami CO2 (EU ETS) v ta okvir vključen kot ključen instrument evropske politike za boj proti podnebnim spremembam in razogljičenje svetovnega gospodarstva.

1.2

Odbor meni, da mora biti sistem EU ETS kot instrument za zmanjšanje emisij EU, povezanih z energetiko, pokazatelj cene ogljika in obenem pozitivno vplivati na trajnostne naložbe v nove nizkoogljične tehnologije.

1.3

Po mnenju EESO mora trg ogljika postati stabilnejši, prožnejši in odprt vsem svojim velikim partnerjem na svetovni ravni ter biti del podrobnega in usklajenega okvira, da bi lahko vzpostavili konkurenčen in trajnosten sistem industrijske proizvodnje.

1.4

Odbor se zavzema za to, da Komisija zvesto izpolni svojo nalogo, opredeljeno z Okvirom podnebne in energetske politike do leta 2030, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 23. in 24. oktobra 2014, zlasti jasne napotke glede določb o selitvi virov ogljika, ki jih je treba pripraviti pri reformi sistema EU ETS.

1.5

Po mnenju Odbora je treba poskrbeti za ustrezne prehodne mehanizme, s katerimi bi ohranili konkurenčnost evropske industrije ter se izognili tveganju selitve naložb in izpostavljenosti evropske industrije nelojalni konkurenci iz držav, ki nimajo vzpostavljenih primerljivih instrumentov podnebne ureditve.

1.6

EESO priporoča vzpostavitev primernega okvira pravil, zlasti o brezplačni dodelitvi, dopustnosti selitve virov ogljika, reviziji parametrov za primerjalno analizo in nadomestitvi stroškov, prenesenih na cene električne energije, s čimer bi v celoti zagotovili brezplačno dodelitev in polno nadomestilo posrednih stroškov v vseh državah članicah za 10 % najbolj učinkovitih obratov v sektorjih, ki so bolj izpostavljeni tveganju selitve virov ogljika.

1.7

EESO podaja naslednja priporočila, ki so pomembna za reformo:

1.8

Odbor priporoča tudi čim večjo skladnost, polno sinergijo, čim manjše prekrivanje zahtev in odpravo čezmernega upravnega bremena novih določb, ki bodo posledica pregleda sistema EU za trgovanje z emisijami, ter vzporednih in komplementarnih določb, s katerimi bodo sočasno učinkovale.

1.9

EESO meni, da bi bilo treba vzpostaviti okvir za trgovanje z mednarodnimi dobropisi, ki bi morali prispevati k uresničevanju širših ciljev zmanjševanja emisij v Evropi, za to pa je potrebna podpora v obliki večstranskih in dvostranskih mednarodnih sporazumov.

1.10

Po mnenju Odbora je pomembno, da se o tem po zaključku pariške konference konec leta 2015 pripravi posebno mnenje na lastno pobudo.

2.1

Sistem EU za trgovanje z emisijami (angl. EU ETS oz. Emissions Trading System) je začel delovati 1. januarja 2005. Zaradi možnosti, ki jih ponuja na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, je eden najpomembnejših instrumentov podnebne politike EU.

2.2

Cilj sistema od njegove vzpostavitve dalje je zagotavljati referenčno točko za ogljik. Ta bi omogočala zmanjševanje emisij vseh sektorjev evropskega gospodarstva, ki proizvedejo približno polovico vseh emisij toplogrednih plinov.

2.3

EESO je sistem EU ETS vedno obravnaval kot ključen instrument podnebne in energetske politike Unije za zmanjšanje industrijskih emisij EU ter pozival k njegovi dejanski reformi, s katero bi lahko dosegli podnebne cilje EU za leto 2030, ob tem pa obvarovali konkurenčnost industrije EU in preprečili selitev naložb.

2.4

Evropski svet je na zasedanju 21. marca 2014 izrazil željo po ukrepih, s katerimi bi se v celoti nadomestili neposredni in posredni stroški, ki jih imajo sektorji, izpostavljeni svetovni konkurenci, zaradi podnebnih politik EU, to pa vse do tedaj, ko bodo z mednarodnim sporazumom o podnebju na svetovni ravni vzpostavljeni enaki pogoji.

2.4.1

Odbor se kljub temu strinja z Evropskim računskim sodiščem, ki ugotavlja, da obstajajo „bistvene slabosti“ pri izvajanju sistema EU ETS, in podaja vrsto priporočil za izboljšanje celovitosti in izvajanja sistema, pri čemer potrjuje koncept industrijske učinkovitosti, s katerim naj bi zagotovili popolno konkurenčnosti gospodarstva v EU.

2.5

Evropski svet je 23. in 24. oktobra 2014 določil Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030. Sprejel je tudi sklepe ter zlasti potrdil nekatere pomembne cilje:

2.5.1

Cilj EU, da se znotraj Unije emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za najmanj 40 %, ki je bil uradno potrjen na seji Sveta za okolje 6. marca 2015, je osnova za prispevek EU k pogajanjem o novem svetovnem sporazumu o podnebnih spremembah.

2.5.2

Svet bo redno preverjal vse elemente okvira in še naprej podajal strateške smernice tako za sektorje, vključene v sistem ETS, kot za tiste, ki vanj niso vključeni, pa tudi za medsebojno povezovanje in energetsko učinkovitost.

2.5.3

Instrumenti in ukrepi morajo slediti celovitemu in tehnološko nevtralnemu pristopu k spodbujanju nižjih emisij in energetske učinkovitosti.

2.6

Svet in Parlament sta 13. maja 2015 s sprejetjem odločitve o rezervi za stabilnost trga dosegla dogovor o reformi sistema EU ETS:

2.7

Komisija je v povezavi s strategijo za energetsko unijo in konferenco o podnebju v Parizu predlagala sveženj ukrepov, ki so med drugim namenjeni pregledu sistema EU za trgovanje z emisijami po napotkih Sveta, hkrati pa kot prednostni nalogi ohranjajo ponovno industrializacijo evropskega gospodarstva in mednarodno konkurenčnost industrijskih sektorjev, ki so v veliki meri izpostavljeni tveganju selitve proizvodnje.

2.8

Ukrepi, ki se nanašajo na pregled sistema EU za trgovanje z emisijami, se poleg energetske politike navezujejo še na mnoge druge politike Unije.

2.9

EESO je naročil študijo o vplivu ukrepov, financiranih z okoljevarstvenimi instrumenti EU (2), v kateri je poudarjeno, da je učinkovita uporaba prihodkov, ustvarjenih s tržnimi instrumenti, pomembna za izboljšanje okolja s spodbujanjem zelenega gospodarstva, kar velja tudi za prihodke, ustvarjene v sistemu EU za trgovanje z emisijami, ki ponujajo še toliko večje možnosti za financiranje tovrstnega izboljšanja ter prehod industrije in zaposlovanja v brezogljično gospodarstvo.

3.1

Cilj pobude Komisije za spremembo Direktive 2003/87/ES o EU ETS je z vrsto medsebojno povezanih predlogov okrepiti obseg letnega zmanjšanja dovoljenih emisij. Količina pravic, ki je vsako leto na voljo v celotnem evropskem gospodarskem prostoru, bi se tako od leta 2021 linearno zmanjševala za več kot 2,2 %, s čimer bi do leta 2030 dosegli 43-odstotno zmanjšanje glede na leto 2005.

3.2

Predlog vsebuje več mehanizmov financiranja v podporo gospodarskim subjektom, ki se morajo zoperstavljati selitvi virov ogljika in soočati z velikimi izzivi, povezanimi z inovacijami in naložbami, potrebnimi za modernizacijo njihovih obratov in energetsko učinkovitost, da bi prispevali k zmanjšanju emisij.

4.1

Sistemi za trgovanje z emisijami so poleg v EU vse bolj prisotni tudi drugod po svetu, v številnih državah pa delujejo tudi že nacionalni ali podnacionalni sistemi.

4.2

V ZDA je predsednik Obama najavil pravila načrta za čisto energijo, ki bodo za vsako državo določala posamezne standarde za zmanjšanje emisij ogljika v elektrarnah, predvsem v tistih na premog in plin, do leta 2030.

4.2.1

V Kaliforniji obstaja program omejitev in trgovanja (angl. cap and trade), ki se je začel izvajati leta 2012. V zveznih državah Connecticut, Delaware, Maine, Maryland, Massachusetts, New Hampshire, New York, Rhode Island in Vermont se uporablja regionalna pobuda za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (Regional Greenhouse Gas Initiative – RGGI).

4.3

V Avstraliji deluje sistem za trgovanje z emisijami, ki se bo do leta 2018 v skladu s sporazumom z Evropsko komisijo iz leta 2012 povezal z evropskim.

4.4

V Kanadi je bil leta 2012 v Québecu uveden sistem omejitev in trgovanja za emisije toplogrednih plinov, ki od leta 2013 zajema 85 % québeških emisij.

4.5

Na Novi Zelandiji so leta 2008 začeli uporabljati sistem za trgovanje z emisijami (NZ ETS), ki vključuje gozdove in kmetijske površine, tekoča fosilna goriva, elektrarne in industrijske procese.

4.6

EU in Kitajska sta konec junija 2015 na dvostranskem vrhu sklenili dogovor o skupnemu boju proti podnebnim spremembam.

4.7

V Južni Koreji od januarja 2015 obstaja program KETS, ki je prvi program v Aziji, delujoč na nacionalni ravni, in drugi – za EU ETS – na svetovni ravni.

4.8

Na Japonskem tokijski program omejitev in trgovanja (TMG ETS) predstavlja prvi obvezni sistem za trgovanje in je v uporabi od aprila 2010.

4.9

V Švici se je leta 2008 začel uporabljati sistem ETS-CH. Pet let je bila udeležba v njem prostovoljna in je nadomeščala davek na CO2 iz fosilnih goriv, od leta 2013 pa je sistem obvezen za velike energetsko intenzivne panoge.

5.1

Odbor meni, da je sistem EU ETS učinkovit ključni instrument za zmanjšanje emisij EU, povezanih z energetiko, če sledi tržni logiki, ki bi morala biti pokazatelj cene ogljika glede na cilje, obenem pa pozitivno vplivati na naložbe v nizkoogljične tehnologije, razvoj obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti.

5.1.1

EESO izraža zaskrbljenost zaradi možnosti pospešene selitve naložb kot posebne oblike selitve virov ogljika v izpostavljenih sektorjih. Ta proces utegne glede na gibanja, predstavljena v nedavnih mnenjih (3), še bolj zmanjšati konkurenčnost teh sektorjev in njihovo sposobnost za sprejetje ukrepov, potrebnih za vzpostavitev z viri gospodarnega in nizkoogljičnega gospodarstva.

5.2

EESO je prepričan, da mora trg ogljika postati stabilnejši, prožnejši in odprt vsem velikim partnerjem na svetovni ravni.

5.3

V Okviru podnebne in energetske politike do leta 2030, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 23. in 24. oktobra 2014, so določeni ambiciozni cilji za enostransko zmanjšanje, dane pa so tudi jasne smernice glede določb o selitvi virov ogljika, ki jih je treba pripraviti pri reformi sistema EU ETS.

5.3.1

EESO poleg tega meni, da bi morala reforma EU ETS predstavljati okvir za usklajeno politiko, zlasti v povezavi z reformo sektorjev, ki niso vključeni v ETS (odločbe o porazdelitvi prizadevanj), in politikami s področja obnovljivih virov energije (direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov) in energetske učinkovitosti (direktiva o energetski učinkovitosti in direktiva o energetski učinkovitosti stavb).

5.4

EESO meni, da so za reformo pomembne naslednje točke:

5.4.1

Podjetjem, ki so izpostavljena selitvi, bi bilo treba brezplačno dodeliti določeno količino dovoljenj za emisije.

5.5

Po mnenju Odbora je treba poskrbeti za ustrezne prehodne mehanizme, s katerimi bi dosegli uravnoteženo zmanjšanje neizkoriščenih pravic do emisij CO2 in tako ohranili konkurenčnost evropske industrije ter se izognili tveganju selitve naložb in izpostavljenosti evropske industrije in sektorjev zaposlovanja nelojalni konkurenci iz držav, ki nimajo vzpostavljenih primerljivih regulativnih okvirov.

5.5.1

Še posebej je treba poskrbeti za primeren sveženj pravil o brezplačni dodelitvi, dopustnosti selitve virov ogljika, reviziji parametrov za primerjalno analizo in nadomestitvi stroškov, prenesenih na cene električne energije, s čimer bi v celoti zagotovili brezplačno dodelitev in polno nadomestilo posrednih stroškov v vseh državah članicah za 10 % najbolj učinkovitih obratov v sektorjih, ki so bolj izpostavljeni tveganju selitve virov ogljika.

5.5.2

Prav tako bi bilo treba proučiti možnosti razširitve nagrajevalnih mehanizmov za najbolj uspešne na civilno družbo, pri čemer bi družine, skupnosti in javne uprave, ki bi občutno zmanjšale svojo porabo energije, ki ustvarja CO2, ali bi te emisije nadomestile z  zelenimi naložbami , prejele ETS-bonus .

5.6

EESO meni, da bi bilo treba mehanizem čistega razvoja (angl. clean development mechanism) ohraniti, ga izboljšati in razširiti, ustrezno pa bi bilo treba podpreti tudi povezave med evropskim sistemom ETS in novimi sistemi, ki se pojavljajo drugod po svetu.

5.7

Podnebne spremembe terjajo globalno rešitev na podlagi sporazuma, ki določa dobro opredeljene in trdne cilje za vsa velika svetovna gospodarstva.

6.1

Odbor priporoča pregled načina razdeljevanja pravic, da bo zagotovljen brezplačni delež, s katerim bo mogoče zadostiti potrebam subjektov, ki so do tega upravičeni. Zaradi opredelitve sektorjev, izpostavljenih selitvi, utegne po letu 2020 njihovo število močno upasti, saj je kot zahteva za upravičenost določena pri mejni vrednosti 0,18.

6.2

Odbor izraža zaskrbljenost zaradi zaostritve primerjalnih meril, ki bo še bolj prizadela podjetja, že sedaj soočena s težkimi razmerami. Vsesplošno znižanje vrednosti primerjalnih meril z linearnim enotnim korekcijskim faktorjem najmanj 0,5 % oziroma največ 1,5 % na letni osnovi ne upošteva življenjske dobe strojne opreme in dejanskega tehnološkega stanja sektorjev, ki se med seboj močno razlikujejo.

6.3

EESO meni, da morajo biti parametri primerjalnih meril selitve virov ogljika tehnično in ekonomsko vzdržni, da bodo odražali dejanski tehnološki napredek, in priporoča, da se metodologija za zmanjšanje števila sektorjev, ki so uvrščeni na seznam sektorjev, izpostavljenih selitvi virov ogljika, s 177 na 52 v obdobju 2021–2030 deli s socialnimi partnerji in se ji dodajo ukrepi za postopno opuščanje.

6.4

EESO ravno tako meni, da je treba odpraviti medsektorski korekcijski faktor. Neprimerno izračunan korekcijski faktor bi vnesel negotovost pri brezplačnem dodeljevanju in bi za bolj izpostavljene obrate pomenil nepravične stroške.

6.5

Po mnenju EESO je treba predvideti evropsko usklajen mehanizem za nadomestitev posrednih stroškov, izplačanih na podlagi že določenih parametrov (4), s katerim bi se izognili sedanjemu izkrivljanju notranjega trga. Hkrati bi postal obvezen sedanji sistem, temelječ na pravilih o državni pomoči, države članice pa bi morale vsaj del prihodkov od dražb nameniti za ustrezno nadomestitev posrednih stroškov okoljsko najbolj uspešnih subjektov v izpostavljenih sektorjih.

6.6

EESO poziva, naj bolj prožno in dinamično dodeljevanje brezplačnih pravic temelji na dejanskem in ažurnem obsegu proizvodnje ter podpira obrate, ki izboljšujejo svojo učinkovitost, tako da jim bo še naprej mogoče dodeljevati brezplačne pravice v istem obsegu.

6.7

Merilo za opredelitev tveganja selitve virov ogljika mora biti prožnejše, da bo čim bolje odražalo vpliv cene ogljika na konkurenčnost različnih sektorjev, zlasti MSP. Pri tem je treba uporabiti kvalitativno merilo, določeno leta 2008.

6.8

EESO meni, da je treba sklade sistema EU ETS, tj. rezervo za stabilnost trga, sklad za inovacije in sklad za modernizacijo, obravnavati strnjeno, da bodo zagotovljeni pravilno delovanje in sistemi upravljanja/nadzora ter se bo tako mogoče izogniti podvajanju in prekrivanju.

6.9

Po mnenju EESO:

6.10

Odbor želi, da se ukrepi, predvideni za male obrate z emisijami pod 25 000 ton CO2, razširijo na obrate z emisijami pod 50 000 ton CO2, kar v Evropi pomeni približno 75 % obratov, vključenih v ETS, a le 5 % vseh emisij.

6.11

Pri emisijah iz mineraloških procesov je možnost, da jih subjekti zmanjšajo, praktično nična, zato bi morali biti upravičeni do dodelitve brezplačnih pravic v celotni višini.

6.12

Ukrepi, povezani s pregledom sistema EU za trgovanja z emisijami, se poleg energetske politike nanašajo tudi na mnoge druge politike Unije, zato Odbor priporoča čim večjo skladnost in odpravo čezmernega upravnega bremena novih določb ter določb, s katerimi bodo sočasno učinkovale.