15.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 13/152

Poročevalki:

Ariane RODERT in Marie ZVOLSKÁ

1.1

EESO pozdravlja dejstvo, da luksemburško predsedstvo EU daje prednost socialni ekonomiji ter se osredotoča zlasti na oblikovanje posebej prilagojenega finančnega ekosistema.

1.2

EESO poziva Evropsko komisijo, naj si še naprej prizadeva za podporo načrtu za socialno ekonomijo ter zagotovi trajen in podporen okvir politike za razvoj socialne ekonomije. To je treba doseči s preoblikovanjem pobude za socialno podjetništvo (SBI), vključno s posebej prilagojenim finančnim ekosistemom.

1.3

EESO poudarja, da je treba dostop do financiranja obravnavati kot sestavni del celotnega ekosistema, ki je potreben za razvoj in rast podjetij socialne ekonomije (PSE).

1.4

Značilnosti idealnega finančnega ekosistema za PSE so pristop, ki vključuje več deležnikov, ter uporaba hibridnega in potrpežljivega kapitala z jamstvenimi shemami, ki jih pogosto zagotavljajo finančne institucije, ki upoštevajo vrednote socialne ekonomije.

1.5

Evropska komisija bi morala podpirati oblikovanje novih instrumentov, zagotoviti, da finančna uredba spodbuja razvoj, podpreti raziskavo o družbeni dodani vrednosti naložb v PSG in pozvati države članice k medsebojnim pregledom v zvezi s tem vprašanjem.

1.6

EESO pozdravlja dejstvo, da je socialna ekonomija prednostna naložba v okviru sedanjega naložbenega načrta za Evropo (1), in poziva Evropsko komisijo, naj v celoti izkoristi to določbo.

1.7

Komisija bi morala proučiti, če in kako so lahko naložbe s socialnim učinkom sestavni del finančnega ekosistema za PSE in ali politike, ki so v ozadju takega ekosistema, resnično podpirajo njihov razvoj.

1.8

EU mora priznati tudi vlogo PSE tako, da v uredbo o kapitalskih zahtevah (CRR) (2) vključi faktor za podporo. To bi zelo spodbudilo bančna posojila PSE in ne bi imelo nikakršnega vpliva na javne finance.

1.9

Evropska komisija mora podkrepiti finančno podporo na ravni EU z zagotavljanjem smernic, usposabljanjem in krepitvijo zmogljivosti za vlade in ključne deležnike.

1.10

Države članice bi morale delovati kot sovlagatelji, da se podpre ustanavljanje etičnih skladov, skladov za socialne inovacije in skladov socialnega tveganega kapitala ter spodbudijo javne jamstvene sheme. Poleg tega bi morale države članice razmisliti o možnosti vračila davka na dohodek (za posameznike in podjetja) ter drugih davčnih spodbudah za varčevalce in vlagatelje, da bi privabile naložbe v PSE.

1.11

PSG morajo sama prevzeti pobudo pri razvoju instrumentov, kot so lastna kapitalizacija in množično financiranje, ter sodelovati v partnerstvih socialnega financiranja, pri čemer zbirajo lastna sredstva in navezujejo partnerstva.

1.12

Za popoln izkoristek potenciala PSE pa morajo vse države članice razviti in izvajati nacionalne akcijske načrte za socialno ekonomijo na podlagi širokega pristopa, ki vključuje več deležnikov, pa tudi predstavnike civilne družbe.

2.1

EESO pozdravlja dejstvo, da bo Luksemburg v času svojega predsedovanja EU prednost namenil socialni ekonomiji ter tako priznal njen prispevek k zaposlovanju, socialni pravičnosti in trajnostnemu razvoju.

2.2

EESO izraža zadovoljstvo, da je luksemburško predsedstvo EU zaprosilo za to raziskovalno mnenje, katerega namen je preučiti koncept finančnega ekosistema z vidika socialnih podjetij ter glavne značilnosti in pogoje, potrebne za oblikovanje ustreznega in učinkovitega evropskega okvira za financiranje in naložbe v socialno ekonomijo.

2.3

EESO je tudi seznanjen z ugotovitvijo luksemburškega predsedstva EU, da omejen dostop do financiranja (zlasti posebej prilagojenega financiranja) predstavlja oviro za rast in razvoj socialne ekonomije; ta ugotovitev je v skladu s prejšnjimi mnenji EESO (3), stališčem Evropske komisije, pobudo za socialno podjetništvo (4) in delom OECD (5).

2.4

Zaradi krize in novih kompleksnih izzivov, s katerimi se sooča naša družba, v Evropi nastaja nova družbena krajina. Nujno so potrebne socialne inovacije, pri katerih bodo udeleženi vsi deli družbe. Socialna ekonomija je pomemben sektor, ki zaposluje več kot 14 milijonov ljudi (6) in ima ključno vlogo pri npr. ustvarjanju delovnih mest in socialni vključenosti (7), s čimer prispeva k pametni, trajnostni in vključujoči rasti. Vendar je ta gospodarski sektor v številnih državah članicah še vedno slabo razvit. Za polni izkoristek potenciala socialne ekonomije je treba razviti podporni ekosistem, ki bo osrednjo vlogo namenjal dostop do prilagojenega financiranja.

2.5

Zaradi stalnega zavzemanja EESO za načrt za socialno ekonomijo je namen tega mnenja predstaviti posebne vidike PSG, ki ustvarjanje dobička po definiciji uporabljajo za uresničevanje svojega glavnega socialnega poslanstva.

2.6

V zvezi s pripravo tega mnenja EESO zato znova opozarja na opredelitev iz rimske strategije  (8), v skladu s katero socialno ekonomijo sestavlja več organizacijskih oblik, ki so rezultat različnih nacionalnih in socialnih razmer, imajo pa skupne vrednote, značilnosti in cilje. PSE vključujejo množico organizacij, ki dajejo prednost ljudem pred kapitalom in vključujejo oblike, kot so zadruge, vzajemne družbe, fundacije in združenja, pa tudi novejše oblike socialnih podjetij. Poudariti je treba, da so PSE podjetja, ki pripadajo ljudem in/ali so jih ustanovili ljudje in ne finančni sistem.

2.7

Poleg tega je treba upoštevati, da to mnenje ne obravnava podrobnosti v zvezi z naložbami s socialnim učinkom ali uredbo o evropskem skladu za socialno podjetništvo (EuSEF), čeprav je povezano s tema temama, o katerih je EESO že pripravil mnenja (9).

3.1

Kot opozarja OECD (10), trenutno obstaja neskladje v obstoječem okviru financiranja, ki ne ustreza realnosti PSE in njihovim potrebam, zaradi česar je potrebna kulturna prilagoditev finančnega, pravnega in političnega okvira za oblikovanje ustreznih instrumentov. Za vzdržno socialno financiranje je treba sprejeti celosten pristop, ki se razlikuje od tradicionalnega financiranja.

3.2

Ena ključnih težav je, da poslovni modeli PSE niso dovolj poznani in razumljeni. Dejstvo, da posebnosti teh modelov (kot so omejena ali neobstoječa razdelitev dobička, osredotočenost na uporabnika ali potrebe, skupno sprejemanje odločitev, demokratično upravljanje ali skupno lastništvo) niso v celoti priznane, PSE otežuje dostop do uveljavljenih finančnih sredstev in instrumentov, ki podpirajo MSP na splošno.

3.3

PSE se bolj kot drugi poslovni modeli soočajo s problemom, da logika finančnega trga ni namenjena podpiranju njihovega razvoja. Finančni trgi ne zajamejo in poplačajo niti socialne dodane vrednosti PSE niti njihovega poslanstva splošnega interesa. Danes se PSE pogosto povrnejo zgolj stroški za storitve, ki jih ponujajo, ne pa družbena vrednost, ki jo ustvarijo. Donosnost naložb za PSE pomeni zlasti zagotavljanje socialnega učinka in omejene finančne donose. Dejstvo, da socialno poslanstvo prevlada nad doseganjem čim večjega dobička, lahko ustvari napačen vtis, da so PSE bolj tvegana in manj zanesljiva od drugih podjetij. Raziskave, dejstva in podatki kažejo ravno nasprotno (11). Naložbe v PSE dejansko niso strošek, temveč naložba v prihodnost, ki prispeva k višjim stopnjam zaposlenosti ter krepi konkurenčnost in splošni gospodarski prispevek države članice na dolgi rok.

3.4

Izvedenih je bilo več poskusov, da bi se instrumenti socialnih naložb spodbujali na temelju strukture tradicionalnih finančnih instrumentov. Toda logika zasebnega kapitala je pogosto povezana z značilnostmi, kot so kratkoročne strategije izhoda, zahteve za lastništvo in visoka donosnost naložb, zato ti instrumenti niso primerni za PSE, saj so take značilnosti v neposrednem nasprotju z njihovimi poslovnimi modeli in dejavnostmi.

3.5

Vprašanja, kot so težave pri odprodaji (pri delu z ljudmi v stiski) in le malo ali nič možnosti na neuradnem trgu vrednostnih papirjev, pomenijo dodatne zaplete za običajne vlagatelje. Čeprav lahko ti instrumenti uspešno dosežejo nekatera podjetja (pogosto podjetja s socialnim poslanstvom, katerih namen je doseči čim večji dobiček), PSE še vedno potrebujejo posebej prilagojene finančne instrumente.

4.1

To mnenje ne zagotavlja celovitega pregleda različnih razpoložljivih finančnih instrumentov, temveč se osredotoča na značilnosti in pogoje, potrebne za izboljšanje dostopa PSE do financiranja. Njihov resnični potencial je mogoče uresničiti le, če je dostop do financiranja sestavni del posebej prilagojenega in popolnoma povezanega ekosistema, vključno z ustreznimi pravnimi okviri, ukrepi za poslovni razvoj in raznimi ukrepi podpore, kar kaže, da socialne naložbe vključujejo tako finančni kot tudi nefinančni del.

4.2

Čeprav je izboljšanje financiranja za PSE bistvenega pomena za njihov razvoj in vzdržnost, je treba razlikovati med financiranjem njihovih struktur in dejavnosti. Financirati je treba oba vidika, pristopi in instrumenti pa se lahko razlikujejo. Razvoj socialnega financiranja, prilagojenega PSE, mora biti zasnovan tako, da spodbuja socialne pobude in ukrepe, in ga je treba obravnavati kot sredstvo za uresničitev potenciala tega sektorja, ne pa kot cilj sam po sebi.

4.3

Treba je priznati, da je za PSE običajno značilen mešan tok prihodkov  (12), pri katerem je prodaja blaga in storitev pogosto povezana z državnim financiranjem. PSE se pogosto zanašajo na kombinacijo tokov financiranja, ki segajo od sredstev za posamezen projekt ali program na temelju ciljev politike do javnih naročil ali zbiranja sredstev za razširitev podjetja ali nove naložbe.

4.4

PSE so v nekaterih državah članicah odvisna od stalnega javnega financiranja, pri čemer tesno sodelujejo z javnimi organi v prizadevanju za skupno politiko ali cilj v splošnem interesu. Poleg tega so javna finančna sredstva še zlasti pomembna v procesu inoviranja (ki je pogosto povezan s preventivnim delom) in v zgodnjih fazah razvoja PSE. EESO zato poudarja, da ta oblika javnega sodelovanja in finančne pomoči pri iskanju zunanjih virov financiranja ne sme biti ogrožena ter da je še posebej pomembna pri spodbujanju vzpostavitve in izgradnje sektorja socialne ekonomije v nekaterih državah članicah.

4.5.1

Javna finančna sredstva ostajajo ključni vir financiranja v mnogih državah članicah in za številna PSE. Povezava med socialnim poslanstvom PSE in cilji javne politike na podlagi skupnih ciljev in zaupanja je v središču pobud javnega financiranja. V zvezi s tem želi EESO poudariti, da podpira nadaljnje izvajanje svežnja Evropske komisije za socialne naložbe (13), katerega namen je spodbujati inovacije v socialni politiki z močno vlogo PSG. V številnih državah članicah so javna naročila glavni vir dohodka za ta podjetja. Zagotavljanje storitev splošnega pomena je pogosto njihova glavna dejavnost, s katero izpolnjujejo svoje socialno poslanstvo. Ta dohodek pomembno prispeva k finančni vzdržnosti. V primeru javnih naročil mora biti eno od meril spoštovanje socialnih standardov in zlasti uporaba kolektivnih pogodb.

4.5.2

Instrumenti zasebnega financiranja vključujejo vse od tradicionalnih instrumentov, kot so komercialne banke, poslovni angeli in tvegani kapital, do donacij, tveganega kapitala v človekoljubne namene (angl. venture philanthropy) in naložb s socialnim učinkom. Medtem ko je več teh instrumentov lahko primernih za PSE, se zdi socialno financiranje, ki ga zagotavljajo specializirani ponudniki socialnih finančnih sredstev, primernejše.

4.5.3

Pozornost bi bilo treba nameniti tudi interesu posameznikov, da vlagajo v pobude PSE, zlasti na lokalni ravni. Platforme množičnega financiranja, donacije in človekoljubno udejstvovanje so ključni vir financiranja teh podjetij.

4.5.4

Sektor socialne ekonomije ustvarja sredstva v obliki zadržanega dobička, ki je pogosto podprt s sistemom davčnih olajšav. Možnost kopičenja dobičkov, ki se ne razdelijo članom (nedeljive rezerve), zadruge uporabljajo kot glavni instrument za financiranje svoje rasti. Drug instrument je možnost, da člani zadrug z zagotavljanjem prostovoljnih posojil (socialna posojila), ki jih v nekaterih državah članicah ureja specifična zakonodaja, sodelujejo pri financiranju lastne zadruge (14).

4.5.5

Specializirane finančne institucije, socialne, etične in zadružne banke ter tvegani kapital v človekoljubne namene zagotavljajo instrumente, ki so posebej zasnovani za PSE. V Italiji je bil na primer ustanovljen razvojni sklad za zadruge (15), katerega namen je podpirati in omogočati njihov razvoj. Sredstva tega sklada se zagotovijo z odmero 3 % letnega dobička zadrug pred odbitkom davka. Drug primer sta razvojni sklad CoopEst in finančni konzorcij CGM, ki sta notranja sistema financiranja, dostopna samo članom, in ki zagotavljata premostitvena posojila, na temelju pogodbene sposobnosti skupine pa tudi pomoč pri premagovanju težav pri dostopu do običajnega bančnega sistema.

4.5.6

Oblikovanje trga ali platforme za te instrumente je treba ustrezno obravnavati ter oceniti spodbude za privabljanje kapitala. Medtem ko je lahko zagotavljanje javnega kapitala politično motivirano, se lahko zasebni kapital privablja na podlagi sheme davčnih olajšav, delitve tveganja in sodelovanja s sektorjem socialne ekonomije. Ne glede na to bi morale biti kakršne koli spodbude za ponudnike zasebnega kapitala v ustreznem sorazmerju s pričakovanim finančnim in socialnim donosom kot tudi z uporabo finančnih dobičkov. Na ta način bi bilo treba zagotoviti, da javni interes, splošni interes in učinkovita poraba sredstev (če so javna) ostanejo v središču pobude.

4.6.1

Oblikovanje finančnega ekosistema za PSE temelji na vzpostavitvi pristopa z več deležniki, ki združuje vire in instrumente. Ta oblika sistemov, ki vključujejo več deležnikov, ali socialni in solidarnostni finančni sistem, združuje denarne in nedenarne vire. Temelji na zaupanju in finančni podpori, pri čemer več akterjev (PSE, varčevalci, javni viri, pokojninski skladi in finančne institucije itd.) vzpostavlja odnose (finančno posredništvo, socializacija in podpora) s skupnimi cilji in pravili. Ta pristop je bil uspešno uveden v Quebecu in bi ga bilo treba dodatno preučiti v evropskem kontekstu (16).

4.6.2

Ključno je, da se za finančno podporo uporabi pristop na podlagi življenjskega cikla. Nepovratna sredstva ali financirani pilotni projekti v drugi fazi pogosto niso uspešni zaradi pomanjkanja ustreznih instrumentov, ki bi povečali rast in vzdržnost PSG. Oblikovati je treba posebne instrumente in podporne okvire politik za vsako fazo razvoja: fazo priprave, fazo ustanovitve/pilotno fazo, konsolidacijo in rast, ki bodo upoštevali posebne potrebe v posamezni fazi.

4.6.3

Tradicionalni tvegani kapital temelji na hitri donosnosti naložb, ki je običajno povezana z vplivom preko lastništva. Socialna ekonomija tak kapital težko izkorišča, poleg tega pa je to v nasprotju s poslovnimi modeli in dejavnostmi PSE. Zato je zagotavljanje jamstvenih shem in mehanizmov sovlaganj za delitev odgovornost in tveganj v tem kontekstu ključnega pomena. Pri razvoju programov za zmanjševanje začetnih tveganj financiranja bi bilo treba preučiti dobre prakse že obstoječih jamstvenih shem (ki se pogosto financirajo z javnimi sredstvi).

4.6.4

Ponudniki financiranja za socialno ekonomijo so pogosto v najboljšem položaju za zagotavljanje finančne in nefinančne podpore, kot so programi spodbujanja pripravljenosti za naložbe ter splošne smernice in podpora za razvoj podjetja. Ta oblika podpore je ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za neuspeh. Pri tem je treba upoštevati splošno mentorstvo na področju financiranja ter finančno izobraževanje.

4.6.5

Bistvenega pomena je, da so v samem jedru socialnega financiranja meritve socialnega učinka  (17), da se poleg finančnega donosa prikaže tudi socialni učinek. To je edini način, da se zajame celotna vrednost, ki jo ustvarjajo PSE, ter celoten obseg donosnosti naložb s socialnega in finančnega vidika.

4.7.1

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti hibridnim oblikam financiranja, ki naj bi bile za PSE primernejše, saj združujejo elemente za oceno skupnega dobrega in finančne spodbude. Hibridni kapital združuje subvencije (javna nepovratna sredstva, dobrodelna sredstva, donacije) z lastniškim kapitalom ter instrumenti dolžniškega kapitala/delitve tveganja. Finančni instrumenti hibridnega kapitala vključujejo povračljive subvencije, nevračljiva posojila, zamenljive subvencije in dogovore o delitvi dobička. Pri hibridnem kapitalu gre pogosto za tesno vzajemno učinkovanje javnega in zasebnega kapitala ter skupni cilj politike, pa tudi za usklajevanje interesov med deležniki.

4.7.2

Druge finančne rešitve, primerne za PSE, so oblike potrpežljivega kapitala. Na primer v Franciji in kanadski provinci Québec (18) socialni/solidarnostni jamstveni in investicijski skladi združujejo kapital različnih virov in deležnikov, kot so posamezniki, javni skladi in pokojninski skladi, ki zagotavljajo dolžniške in lastniške instrumente, ki temeljijo na načelu nižjih donosov (v primerjavi z običajnim tveganim kapitalom) v daljšem časovnem obdobju (sedem let in več). Slednje je še posebej pomembno, saj dejavnosti PSE pogosto temeljijo na neprekinjenosti njihovih storitev.

5.1

Glede na razlike v Evropi in širok razpon potreb v sektorju socialne ekonomije so naslednja priporočila razvrščena na podlagi pristojnosti različnih ravni oblikovalcev politik.

5.2.1

Institucije EU bi morale imeti podporno, spodbujevalno in omogočitveno vlogo ter mobilizirati vse deležnike v finančnem ekosistemu PSG. Poleg tega morajo še naprej ostati zavezane razvoju socialne ekonomije v Evropi tako, da s preoblikovanjem načrta SBI zagotovijo ugoden okvir politike za splošen razvoj socialne ekonomije.

5.2.2

Komisija bi morala prek posrednikov nadalje usmerjati sredstva v PSG, da se podprejo oblikovanje, preskušanje in inovacije na področju novih instrumentov ter pri tem zagotovi, da bo finančna uredba ta razvoj omogočala, ne pa ga ovirala.

5.2.3

Evropska komisija bi morala razmisliti tudi o manj strogi regulativni ureditvi, da bi se kapital usmeril v sektor socialne ekonomije.

5.2.4

Evropska komisija bi morala preučiti, kako lahko množično financiranje ali instrumenti sodelovalnega gospodarstva podprejo PSE. Organizirala bi lahko predstavitev množičnega financiranja in participativnih pobud, namenjenih tem podjetjem. Na ravni držav članic obstajajo primeri, ki bi jih lahko povezali s platformo za socialne inovacije ter programom Obzorje 2020.

5.2.5

Komisija bi morala spodbujati raziskave o družbeni dodani vrednosti naložb v PSE. Pri tem bi bilo mogoče analizirati, kako je mogoče ustvariti in zajeti socialno in ekonomsko vrednost ter kako učinkoviti so različni finančni instrumenti.

5.2.6

EESO pozdravlja dejstvo, da je socialna ekonomija prednostna naložba v okviru sedanjega naložbenega načrta za Evropo, in poziva Evropsko komisijo, naj v celoti izkoristi to določbo. Zlasti bi bilo treba obravnavati kapitalsko intenzivne naložbe, kot sta zdravstveno in socialno varstvo. Pri izbiri in oceni naložb je treba vedno upoštevati merilo splošnega interesa, da bi se bolje zajela socialna dodana vrednost.

5.2.7

V okviru unije kapitalskih trgov so vse bolj pomembne naložbe v okolje, socialo in upravljanje podjetij kot tudi dejstvo, da je mogoče s povezavo javnih in zasebnih naložb izboljšati ponudbo naložb. Komisija mora pri svoji regulativni dejavnosti zagotoviti povezavo med spodbujanjem razvoja PSE in predlogi unije kapitalskih trgov.

5.2.8

Evropski skladi imajo posebno vlogo pri podpori PSE. S sredstvi Evropskih strukturnih in investicijskih skladov bi se lahko podprli ukrepi držav članic tako, da se zagotovijo jamstva ali finančni vzvod za spodbuditev oblikovanja skladov socialnega varstva po Evropi. Evropska komisija bi morala s programom Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) ter programom za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME) spodbuditi naložbene zmogljivosti finančnih posrednikov in pripravljenost PSE za naložbe. Poleg tega bi morala zagotoviti uravnoteženo sodelovanje v programu Obzorje 2020, ki PSE omogoča sodelovanje pri projektih, ki povezujejo različna področja. Komisija bi morala tudi pozorno spremljati uporabo teh skladov za PSE s političnega in tehničnega vidika ter o njej poročati.

5.2.9

Evropska komisija in Evropska investicijska banka (EIB) oziroma Evropski investicijski sklad (EIS) morajo zagotoviti, da bodo finančni mehanizmi na ravni EU, vključno z akcijskim načrtom za financiranje MSP, dostopni PSE, in sicer tako, da se ta podjetja sistematično vključijo v politiko in finančne instrumente MSP ter da se poenostavijo postopki. Pri tem je ključnega pomena, da se posebej navede izraz „podjetja socialne ekonomije“, s čimer se zagotovi obravnava različnih podjetij ter poveča prepoznavnost.

5.2.10

Komisija bi morala proučiti, če in kako so lahko naložbe s socialnim učinkom sestavni del finančnega ekosistema za PSE in pod kakšnimi pogoji. Pri tem bodo izkušnje EIS in njegovi poskusi pospeševanja socialnih naložb ter nedavna uvedba jamstvenih shem Evropske komisije (19) zagotovili zanimive izkušnje. Poleg tega nedavna poročila OECD (20) in Evropske raziskovalne mreže (EMES) (21) vsebujejo pomembne podatke o tem, ali obveznice s socialnim učinkom in politike, na katerih temeljijo, dejansko podpirajo razvoj PSE.

5.2.11

Finančni predpisi Basel III ogrožajo finančni ekosistem socialne ekonomije. Predpisi morajo ohraniti „biotsko raznovrstnost“ finančnega sistema in ne uvajati samovoljnih pravil. Obravnavati je treba vprašanje posojil socialni ekonomiji v skladu s sedanjimi bonitetnimi pravili (Basel III, CRD IV/CRR). Trenutno za posojila socialnim podjetjem ni predvidena nobena olajšava v okviru bilance stanja, čeprav ta sektor ne velja za tveganega niti se ne spodbujajo posojila sektorju. Toda EU je v skladu s faktorjem ravnotežja MSP iz CRR EU predvidela kapitalske olajšave za banke, ki posojajo MSP in gospodinjstvom. EU mora priznati tudi vlogo PSG tako, da zagotovi faktor za podporo podjetij socialne ekonomije, na primer s spremembo sedanjega člena 501(1) uredbe CRR. To bi zelo spodbudilo bančna posojila PSE in ne bi imelo nikakršnega vpliva na javne finance.

5.2.12

Finančne inovacije za socialno ekonomijo potekajo predvsem na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, zato je Evropska komisija v idealnem položaju, da zbira in izmenjuje inovativne instrumente in rešitve za zagotavljanje dokazov za politične odločitve. Pri tem bi bilo koristno, če bi se na ravni EU sintetizirala in spremljala izmenjava novih finančnih pobud in instrumentov na ravni držav članic.

5.2.13

Finančno podporo na ravni EU je treba podkrepiti z ukrepi Evropske komisije na področju zagotavljanja smernic, usposabljanja in krepitve zmogljivosti vlad in ključnih deležnikov. Zato EESO poziva k pripravi priročnika s smernicami o tem, kako vzpostaviti finančni ekosistem ter kako oblikovati in izvajati finančne instrumente za socialno ekonomijo. Podobno bi bilo treba razširjati in nadgraditi dobre prakse na področju splošnih smernic na ravni držav članic, kot so programi spodbujanja naložb.

5.2.14

EESO pozdravlja zanimanje Evropske komisije, da se v sodelovanju s skupino strokovnjakov Evropske komisije za socialno podjetništvo (GECES) ustanovi delovna skupina za socialno financiranje, ki bi lahko delovala kot baza virov za razvoj politike in spremljanje razmer in dejavnosti v državah članicah.

5.2.15

Razmisliti bi bilo treba o medsebojnem strokovnem pregledu financiranja dejavnosti in struktur PSE, da se spodbudi izmenjava instrumentov in dobrih praks med državami članicami.

5.2.16

Evropska komisija bi morala pregledati prednosti in izzive držav članic, ki zagotavljajo davčne spodbude. To je pomembno tako za PSE na splošno, pa tudi kot spodbuda za privabljanje kapitala zasebnih varčevalcev in ponudnikov socialnega financiranja. To vprašanje bi bilo treba znova preučiti na podlagi dejstva, da so PSE danes pri dostopanju do finančnih sredstev (javnih ali zasebnih) v slabšem položaju v primerjavi z drugimi podjetji.

5.3

5.3.1

Države članice imajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni osrednjo vlogo pri zagotavljanju stimulativnih politik in podpore za razvoj in rast socialne ekonomije. Le malo držav članic ima vzpostavljen ustrezen sistem podpore, zaradi česar je treba države članice pozvati k razvoju in izvajanju nacionalnih sistemov podpore za socialno ekonomijo v skladu s SBI. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti dostopu do prilagojene finančne podpore na nacionalni in lokalni/regionalni ravni. Te pobude bi se lahko predstavile v okviru skupine GECES.

5.3.2

Države članice bi lahko delovale kot sovlagateljice, da se podpre ustanavljanje etičnih skladov, skladov za socialne inovacije in skladov socialnega tveganega kapitala. Ključni element je zagotavljanje javnih jamstvenih shem ali oblikovanje politike za usmerjanje kapitala iz pokojninskih skladov, kreditnih zadrug itd.

5.3.3

Države članice bi morale oceniti možnosti za zagotavljanje finančnih sredstev prek jamstvenih skladov v državni lasti, da bi socialni ekonomiji omogočile dostop do tradicionalnega financiranja.

5.3.4

Države članice morajo razmisliti o kapitalizaciji socialnih investicijskih skladov tako, da preučijo možnosti vračila davka na dohodek (za posameznike in podjetja) ter druge davčne spodbude za varčevalce in vlagatelje, ki bi privabile naložbe v PSE. Vendar bi moral biti cilj teh davčnih ugodnosti ustvarjanje družbene vrednosti s strani PSE.

5.3.5

EESO poziva države članice, naj oblikujejo primerne predpise na področju socialne ekonomije v zvezi z mikrofinanciranjem, kot je že poudarila Evropska komisija (22).

5.3.6

Finančni posredniki imajo pri razvoju socialne ekonomije ključno vlogo. Države članice bi morale z zagotavljanjem ugodnega regulativnega okolja spodbujati nastanek posrednikov socialnega financiranja, bodisi zadrug ali etičnih bank ali komercialnih bank s posebno hčerinsko družbo, usmerjeno v socialno ekonomijo, ki zagotavljajo sklade in instrumente socialnega financiranja.

5.3.7

Lokalne in regionalne oblasti imajo ključno vlogo pri zagotavljanju lokalne infrastrukture in izvajanju pobud. Poleg tega bi jih bilo treba pozvati, da sprejmejo pobudo za sodelovanje več deležnikov, da se podpre lokalni/regionalni razvoj. Pri tem ESRR zagotavlja ključno podporo.

5.4

5.4.1

PSE morajo sama prevzeti pobudo pri razvoju instrumentov, kot so lastna kapitalizacija in množično financiranje, ter sodelovati v partnerstvih socialnega financiranja, pri čemer zbirajo lastna sredstva in spodbujajo partnerstva.

5.4.2

PSE morajo razmisliti tudi o okrepljenem sodelovanju z zunanjimi partnerji, kot so zasebne komercialne banke in različni posredniki. To morda ni primerno za vse okoliščine, lahko pa je koristno na nekaterih stopnjah razvoja. Osrednjega pomena je, da se v finančni skupnosti pod ustreznimi pogoji vzbudi interes za PSE in poveča njihovo poznavanje.