5.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 436/2

1.

je Svet v sklepih z dne 26. novembra 2013 o prispevku športa h gospodarstvu EU ter zlasti k reševanju problema brezposelnosti mladih in socialnemu vključevanju ugotovil, da lahko šport pomembno prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest in podpira lokalni gospodarski razvoj ter pozitivno vpliva na druge sektorje (1);

2.

je Svet 21. maja 2014 sprejel drugi delovni načrt Evropske unije za šport za obdobje 2014–2017, v katerem je poudarjen pomemben prispevek športa pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, saj ima ta sektor velik potencial za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, in je zato v ta načrt vključil vidik gospodarskih koristi športa in inovacij kot eno od prednostnih tem (2);

3.

je šport gospodarski sektor, ki je zelo pomemben za Evropsko unijo, saj ustvari 1,76 % skupne bruto dodane vrednosti EU (BDV) (3); njegov delež v nacionalnih gospodarstvih je primerljiv s skupnim deležem kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Poleg teh neposrednih učinkov se 1,22 % skupne BDV EU ustvari posredno z multiplikacijskimi učinki. Z vidika trga dela znaša delež s športom povezanih delovnih mest 2,12 % vseh delovnih mest v EU; poleg tega se je pokazalo, da je gospodarstvo, ki je povezano s športnim sektorjem, izredno odporno v gospodarski krizi (4).

4.

Šport, ki je največje nevladno gibanje v Evropi, je pomembno gonilo za inovacije. Ker temelji na intenzivnem tekmovanju, je v športu vgrajen notranji izziv, ki spodbuja udeležence k nenehnim prizadevanjem za večjo uspešnost in odličnost.

5.

Številne športne panoge so privlačne za pridobivanje pomembnih finančnih virov v okviru sponzorstva in prodaje pravic za predvajanje in lahko zato pomembno prispevajo k naložbam v razvoj inovativne opreme in materialov, ki zagotavljajo udeleženim posameznikom in skupinam konkurenčno prednost.

6.

Zaradi te prepletenosti intenzivnega tekmovanja in dostopnosti finančnih virov je za športno industrijo značilen stalen in hiter dotok inovacij. Zaradi inovacij je športna tehnologija vodilna na nekaterih področjih uporabnih znanosti: v tekstilni tehnologiji ter na področju mehanike gibanja človeškega telesa, novih materialov, senzorjev, aktuatorjev, k človeku usmerjenega oblikovanja in drugih področjih.

7.

Poleg tega je tudi jasno, da lahko inovacije v športu pozitivno vplivajo na druge gospodarske sektorje. Obstajajo dobri primeri prenosa inovacij iz športnega v druge sektorje, kjer so postale dostopne večjemu številu potrošnikov, in sicer, na primer, na naslednjih področjih: proizvodnja, elektronika, IT/programska oprema, zdravje in zdravstveno varstvo, hrana in pijača, turizem, izobraževanje, zabava in avtomobilski sektor.

8.

Šport je zelo intenziven raziskovalni in inovacijski sektor, ker njegov razvoj usmerjajo vse številnejše zahteve v zvezi z večjo učinkovitostjo, preprečevanjem poškodb, posamezniku prilagojenim oblikovanjem in posamezniku prilagojeno množično proizvodnjo ter potreba po vključitvi trajnosti v celotno dobavno verigo. Poleg tega v okviru oblikovanja in analize uporablja in združuje številne znanstvene discipline, med drugim znanost in inženiring materialov, aerodinamiko, hidrodinamiko, termodinamiko, biomehaniko, elektroniko, računalništvo in druge.

9.

Pomembnejši športni dogodki lahko pomembno prispevajo k lokalnemu, regionalnemu in nacionalnemu gospodarstvu, zato so lahko platforma za lansiranje in razvoj novih izdelkov in storitev, vključno s socialnimi inovacijami (5).

10.

Šport lahko prispeva k prizadevanjem EU za premagovanje sedanjih gospodarskih težav, ker je to razvijajoča se industrija, ki je zelo odporna na gospodarski cikel.

11.

Pomanjkljivosti v raziskovalnem in inovacijskem sistemu EU lahko zavirajo potencialno rast, šport pa bi lahko bil pomembno gonilo pri zmanjševanju vrzeli na področju inovacij v EU.

12.

V pobudi Obzorje 2020, novem programu EU za raziskave in inovacije, s katerim se izvaja Unija inovacij (vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020, katere cilj je zaščititi konkurenčnost EU na svetovni ravni), je priznan ključni pomen strateških naložb v tehnologijo in napredne materiale (6). Zato je koristen instrument na področju športa. Poleg tega lahko COSME, program EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja, prispeva k ustanavljanju podjetij in rasti, med drugim s podpiranjem ustvarjanja grozdov in internacionalizacije na področju športa (7).

13.

Grozdi na področju športa lahko zagotavljajo ugodno okolje, ki ne bo spodbujalo samo športa in fizične dejavnosti, ampak tudi inovacije pri izdelkih in ustanavljanje podjetij (8).

14.

Pomemben vir dohodka v športu so pravice, ki izhajajo iz intelektualne lastnine na tem področju. Kršitve teh pravic bi lahko negativno vplivale na naložbe v inovacije (9).

15.

Z boljšim razumevanjem neposrednih in posrednih vplivov s športom povezanih dejavnosti na evropsko gospodarstvo bi lahko omogočili boljše izkoriščanje potenciala športa za prispevek k rasti in zaposlovanju ter spodbujanje inovacij, pa tudi optimalno izkoriščanje pozitivnih učinkov porabe in naložb v športu na drugih področjih, ter v največji možni meri izkoristili obstoječo športno infrastrukturo z inovativnimi in stroškovno učinkovitimi pristopi.

16.

Tudi ukrepi za izboljšanje dostopa do mednarodnih trgov bodo koristili športnemu sektorju v EU.

17.

po potrebi spodbujajo ustanavljanje in razvoj medsektorskih in čezmejnih grozdov, ki vključujejo lokalne uprave, univerze, raziskovalna središča, industrijo in športne organe, specializirane za raziskave in razvoj ter prenos tehnologije in inovativne rešitve v športu, ki dejavno prispevajo k celotnemu gospodarstvu, in tako poenostavljajo prenos učinkov na druga področja. Takšno sodelovanje bi lahko podpirali zlasti v čezmejnih programih, ki se financirajo s sredstvi iz evropskih strukturnih skladov;

18.

spodbujajo pobude, ki bi lahko prispevale k večji rasti in boljšemu izkoriščanju potenciala inovacij s področja športa v širšem gospodarstvu ter povečale njihove učinke, med drugim s spodbujanjem in poenostavljanjem prenosa tehnoloških inovacij iz športnega sektorja v druge gospodarske sektorje in njihovega prevzema v teh sektorjih. S tem bi lahko športnemu sektorju omogočili dostop do širšega spektra finančnih virov, kot sta inovativno financiranje in tvegani kapital, da bi zagotovili finančno samozadostnost;

19.

spodbujajo in pospešujejo inovacije, dostop do trajnostnega financiranja in poslovno okolje za šport in industrije, ki so povezane s športom;

20.

na evropski ravni medsebojno razširjajo informacije ter izmenjujejo dobre izkušnje in najboljše prakse glede vzpostavljanja in podpiranja strateških partnerstev med ključnimi interesnimi skupinami na različnih področjih, katerih cilj je podpreti vlogo športa kot gonilne sile za inovacije in gospodarsko rast;

21.

spodbujajo pogoje za vzpostavitev okolja, ki bo ugodno za razvoj tehnoloških inovacij v športu, in spodbujajo šport kot vir rasti in zaposlovanja v drugih sektorjih;

22.

si prizadevajo za razvoj strategij in medsektorskih politik za spodbujanje raziskav in inovacij v športu ter preučujejo možnosti za spodbujanje javno-zasebnih partnerstev pri projektih v zvezi s športno infrastrukturo s podpiranjem izmenjave najboljših praks na ravni EU;

23.

ozaveščajo o potencialu športa kot „novega vira za rast in zaposlovanje v Evropi“ z informacijami in usklajevanjem na nacionalni ravni in na ravni EU;

24.

po potrebi spodbujajo uporabo finančnih instrumentov EU, vključno s pobudo Obzorje 2020, programom Erasmus+, Evropskim skladom za regionalni razvoj in programom EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), da bi razvijali inovativne rešitve v zvezi z gospodarsko razsežnostjo športnega sektorja (10) in zagotovili dolgoročni učinek na socialno-gospodarskem področju; hkrati naj preučijo, ali bi lahko izboljšali vključevanje s športom povezanih raziskav in inovacij v sedanje programe EU za financiranje;

25.

spodbuja sodelovanje med grozdi v športnem sektorju v vseh državah članicah, na primer v okviru programa COSME (11);

26.

v okviru dela Skupine strokovnjakov za gospodarsko razsežnost (12) preuči možnosti za pregled sedanjih raziskav in zbiranje primerov najboljših praks na področju inovacij v športu ter povezanost športa in gospodarske rasti, da bi zagotovili zbiranje in izmenjavo uspešnih izkušenj o tistih vidikih športa, ki so povezani z inovacijami in gospodarstvom;

27.

nadaljuje zbiranje statistik in analiz o gospodarskem pomenu športa;

28.

organizira medsektorski dogodek na visoki ravni o prispevku športa k inovacijam in gospodarski rasti, ob upoštevanju njegovih pozitivnih učinkov na širše gospodarstvo, na podlagi opredeljenih nadnacionalnih ukrepov, ki bi jih lahko spodbujali in bi lahko bili osnova za ustrezno oceno;

29.

v okviru evropskega tedna športa spodbuja pobude akterjev, udeleženih v poslovnih dejavnostih in raziskavah, povezanih s športom, da bi lahko delili informacije o svojem napredku na tem področju;

30.

po potrebi vključi vprašanja o industriji, povezani s športom, in inovacijah na tem področju v izmenjavo, ki poteka v okviru njenih dvostranskih stikov in odnosov z zadevnimi tretjimi državami, da bi industriji EU omogočili boljše izkoriščanje možnosti v prihodnosti;

31.

spodbuja nadnacionalne pobude (npr. izmenjavo dobrih praks, študije, mreže, projekte), usmerjene v izvajanje nacionalnih in mednarodnih strateških ukrepov, s katerimi se lahko zagotovi boljše izkoriščanje potenciala inovacij s področja športa v širšem gospodarstvu, v okviru programov EU za financiranje, usmerjenih v zagotavljanje vse večjega vpliva športa v drugih sektorjih.