10.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 217/2

1.

OPOZARJA, da se v skladu s členom 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi ter da je dejavnost Unije, ki dopolnjuje nacionalne politike, usmerjena k izboljševanju javnega zdravja, ter da Unija spodbuja sodelovanje med državami članicami na področju javnega zdravja in, če je potrebno, podpira njihove ukrepe ter v celoti upošteva odgovornost držav članic za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe;

2.

OPOZARJA na sklepe Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov EU, ki jih je Svet sprejel 2. junija 2006 (1), ter zlasti na temeljne vrednote univerzalnosti, dostopnosti do dobrega zdravstvenega varstva, enakosti in solidarnosti;

3.

OPOZARJA na cilje za socialno zaščito in socialno vključevanje, o katerih so se v okviru odprte metode koordinacije dogovorili na zasedanju Evropskega sveta marca 2006, da bi zagotovili dostopno, visokokakovostno in vzdržno zdravstvo ter dolgotrajno oskrbo (2);

4.

OPOZARJA na listino iz Talina o zdravstvenih sistemih za zdravje in blaginjo, ki je bila pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) (3) podpisana 27. junija 2008;

5.

OPOZARJA na sklepe Sveta o enakosti in zdravju v vseh politikah: solidarnost na področju zdravja, z dne 8. junija 2010 (4);

6.

OPOZARJA na Direktivo 2011/24 z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (5), vključno s poglavjem IV, ki se nanaša na sodelovanje v zdravstvenem varstvu;

7.

OPOZARJA na sklepe Sveta o sodobnih, odzivnih in vzdržnih zdravstvenih sistemih, sprejete 6. junija 2011 (6);

8.

OPOZARJA na sklepe Sveta o „razmisleku o sodobnih, odzivnih in vzdržnih zdravstvenih sistemih“, sprejete 10. decembra 2013 (7);

9.

SE SEZNANJA s sporočilom Komisije z naslovom „Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020“ ter zlasti z delovnim dokumentom služb Komisije z naslovom „Vlaganje v zdravje“, sprejetim 20. februarja 2013, v katerem so poudarjeni različni načini, kako vlaganje v zdravje lahko pomaga pri obravnavanju sedanjih in prihodnjih izzivov, s katerimi se soočajo zdravstveni sistemi ter socialno področje na splošno (8);

10.

SE SEZNANJA z dejstvom, da je v letnem pregledu rasti za leto 2014 (9) poudarjena potreba po izboljšanju učinkovitosti in finančne vzdržnosti zdravstvenih sistemov, sočasno s spodbujanjem njihove učinkovitosti in ustreznosti pri izpolnjevanju socialnih potreb in zagotavljanju osnovnih socialnih varnostnih mrež. V pregledu je tudi opozorjeno, da bi bilo treba razviti strategije dejavnega vključevanja, vključno s splošnim dostopom do cenovno dostopnih in kakovostnih zdravstvenih storitev;

11.

PRIZNAVA, da je zdravje vrednota samo po sebi in predpogoj za gospodarsko rast ter da vlaganje v zdravje prispeva k boljšemu zdravju, gospodarski blaginji in socialni koheziji;

12.

MENI, da so zdravstveni sistemi osrednji del visoke stopnje socialne zaščite v Evropi ter pomembno prispevajo k socialni koheziji, socialni pravičnosti in gospodarski rasti;

13.

PRIZNAVA, da je zaradi izzivov za zdravstvene sisteme, kot so staranje prebivalstva, povezano z naraščanjem kroničnih bolezni in polimorbidnostjo, hitro širjenje tehnologije, pomanjkanje in neenakomerna porazdelitev zdravstvenih delavcev, vedno večja pričakovanja državljanov in vedno dražje zdravstvo glede na proračunske omejitve, do katerih prihaja zlasti zaradi gospodarske krize, potrebno izvajanje politik in ukrepov, katerih cilj je izboljšanje stroškovne učinkovitosti in omejevanje stroškov ob hkratnem zagotavljanju vzdržnosti zdravstvenih sistemov, varnosti pacientov in enakovrednega dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva;

14.

UGOTAVLJA, da staranje prebivalstva, vedno večje koriščenje oskrbe in naraščajoči stroški ob upoštevanju proračunskih omejitev vplivajo na povpraševanje in ponudbo zdravstvenega osebja, zato je učinkovito načrtovanje zdravstvenega osebja pomemben element vzdržnega zdravstvenega sistema;

15.

PRIZNAVA, da je splošen dostop do zdravstvenih storitev odločilnega pomena pri reševanju neenakosti na področju zdravja;

16.

MENI, da sta spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni ključna dejavnika za boljše zdravje, in PRIZNAVA pomen vlaganja v spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni pri izboljševanju zdravja prebivalstva;

17.

PRIZNAVA, da lahko povezovalni modeli oskrbe med primarno, sekundarno in bolnišnično oskrbo ter med zdravstvenim in socialnim varstvom skupaj z izvajanjem inovacij IKT in rešitev e–zdravja izboljšajo odpornost zdravstvenih sistemov, ob upoštevanju varnosti pacientov in kakovostnega zdravstvenega varstva;

18.

Z ZASKRBLJENOSTJO UGOTAVLJA, da finančna kriza in proračunske omejitve bistveno vplivajo na glavne ekonomske kazalnike, kot so prihodki in brezposelnost, ki so socialne determinante zdravja, pri čemer obširno zmanjševanje zdravstvenega varstva lahko vpliva na dostop do oskrbe in ima lahko dolgoročne zdravstvene in ekonomske posledice zlasti za najranljivejše skupine v družbi;

19.

Z ZASKRBLJENOSTJO UGOTAVLJA, da so se v nekaterih državah članicah zmanjšali socialni izdatki, povečalo pa se je število ljudi, ki jih ogroža revščina, in ljudi, ki živijo v gospodinjstvih brez dohodka ali z nizkim dohodkom, kar prispeva k povečanju neenakosti na področju zdravstva in ogroža socialno kohezijo;

20.

Z ZASKRBLJENOSTJO UGOTAVLJA, da so se v mnogih državah članicah od leta 2009 odhodki za zdravstvo zmanjšali, in OPOZARJA, da bi bilo treba ohraniti vlaganje v spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, s posebnim poudarkom na prikrajšanih skupinah, zlasti v času gospodarske krize, saj kratkoročno in dolgoročno pozitivno vpliva na izboljšanje zdravja prebivalstva in zmanjšanje neenakosti na področju zdravja;

21.

Z ZASKRBLJENOSTJO UGOTAVLJA, da so cene mnogih novih inovativnih zdravil zelo visoke glede na zmogljivosti javne porabe v zdravstvu v večini držav članic in da bi takšno oblikovanje cen lahko destabiliziralo zdravstvene sisteme v državah članicah, ki so že oslabljene zaradi finančne krize;

22.

Z ZASKRBLJENOSTJO UGOTAVLJA, da čeprav ima večina držav članic univerzalen dostop do zdravstvenih storitev, veliko ljudi v praksi naleti na težave pri dostopu do zdravstvenih storitev, takrat ko jih potrebujejo (10), in da se je v času gospodarske krize (11) v več državah članicah povečal delež ljudi, ki poročajo o nerešenih zdravstvenih potrebah zaradi stroškov, razdalje do zdravstvene oskrbe ali čakalnih vrst;

23.

PRIZNAVA, da gospodarske krize vplivajo na zdravstveno stanje prebivalstva, zlasti na psihično zdravje, ter

24.

UGOTAVLJA, da bodo vsi vplivi, ki jih imata gospodarska kriza in zmanjševanje izdatkov za javno zdravstvo na zdravje, lahko postali očitni šele v prihodnjih letih;

25.

POZDRAVLJA sporočilo Komisije, sprejeto 4. aprila 2014, o učinkovitih, dostopnih in odpornih zdravstvenih sistemih (12);

26.

OPOZARJA na razpravo o gospodarski krizi in zdravstvenem varstvu, ki so jo imeli ministri za zdravje na neuradnem srečanju 28. in 29. aprila 2014 v Atenah, kjer so poudarili pomen zdravstvenih reform, da se kriza preseže in izmenjajo najboljše prakse ter izmenjajo informacije med državami članicami na področjih skupnega interesa, vključno s stroški zdravstvenega varstva, košaro zdravstvenih storitev, farmacevtskimi izdelki, ocenjevanjem uspešnosti zdravstvenih sistemov in vlaganjem v preventivo, da bi zagotovili odpornost zdravstvenih sistemov; strinjali so se, da bi bilo treba še dodatno izboljšati dostop do zdravstvenega varstva, zlasti za najranljivejši del prebivalstva, izpostavili pa so tudi vprašanje vključenosti ministrov za zdravje v proces evropskega semestra –

27.

še naprej izboljšujejo dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev za vse, še posebno pa za najranljivejše skupine;

28.

dodatno okrepijo politike za spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni ter strategije, katerih cilj je izboljšati zdravje ljudi in tako zmanjšati potrebo po kurativni oskrbi;

29.

preučijo inovativne načine povezovanja primarne in bolnišnične oskrbe ter zdravstvenega in socialnega varstva;

30.

spodbujajo izvajanje inovacij IKT in rešitev e–zdravja, da se zagotovita kakovost oskrbe in zdravstvena pismenost ter izboljšata učinkovitost in uspešnost zdravstvenih sistemov ter nadzor nad izdatki;

31.

pri oblikovanju politik bolje uporabljajo ocenjevanje uspešnosti zdravstvenih sistemov (HSPA) ter izboljšajo preglednost in odgovornost na nacionalni ravni;

32.

nadalje sodelujejo pri izmenjavi informacij o strategijah za učinkovito upravljanje izdatkov za farmacevtske izdelke in medicinske pripomočke, hkrati pa zagotovijo enakovreden dostop do učinkovitih zdravil v okviru vzdržnih nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva ter v okviru obstoječih skupin, kjer je to ustrezno, še naprej razpravljajo o vprašanjih, povezanih s cenovno dostopnostjo, uporabo generičnih zdravil, zdravili sirotami, medicinskimi pripomočki in majhnimi trgi;

33.

iz krize pridobijo izkušnje in spodbujajo univerzalen dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva, hkrati pa upoštevajo njegove različne elemente, tako da se lahko izvedejo potrebne zdravstvene reforme, ne da bi bilo ogroženo delovanje zdravstvenih sistemov kot dela mrež socialne varnosti;

34.

izmenjavajo informacije o zdravstvenih storitvah, ki so zajete v zdravstvene sisteme držav članic, med drugim v okviru Delovne skupine na višji ravni za javno zdravje;

35.

podpirajo učinkovito izvajanje cilja EU, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi pri opredeljevanju in izvajanju vseh dejavnosti in politik Unije;

36.

nadaljujejo dialog z namenom izboljšanja učinkovite uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIF) za zdravstvene naložbe v upravičene regije držav članic; ter naj si nadalje prizadevajo za spodbujanje uporabe finančnih instrumentov Unije, vključno z ESIF, za vlaganje na področju zdravja, zlasti da se dosežejo cilji teh sklepov;

37.

preučijo obstoječe informacije, da se oceni vloga, ki jo imajo zdravstvene ugodnosti pri zmanjševanju neenakosti na področju zdravja in nevarnosti revščine prebivalstva;

38.

si prizadevajo, da bi dosegle skupno razumevanje o najučinkovitejših dejavnikih odpornosti, vključno s tistimi, ki jih je predlagala Komisija v svojem nedavnem sporočilu o učinkovitih, dostopnih in odpornih zdravstvenih sistemih, Delovno skupino na višji ravni za javno zdravje pa pozovejo, naj opiše najboljše prakse o tem, kako jih izvajati v različnih zdravstvenih sistemih;

39.

okrepijo sodelovanje na naslednjih področjih, dogovorjenih v direktivi o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu: čezmejno sodelovanje na regionalni ravni, evropske referenčne mreže, e-zdravje in ocenjevanje zdravstvene tehnologije (HTA);

40.

na podlagi rezultatov Akcijskega načrta za zdravstveno osebje EU in posebej pozorne na priporočila iz skupnega ukrepanja za načrtovanje in napovedovanje zdravstvenega osebja še naprej sodelujejo pri tem, kako okrepiti politike za zdravstveno osebje v državah članicah, da se zagotovi trajnostno zdravstveno osebje s potrebnimi spretnostmi za zagotovitev dostopnosti, varnosti in kakovosti oskrbe;

41.

še naprej krepijo učinkovitost zdravstvenih sistemov z opredeljevanjem orodij in metodologij za ocenjevanje zdravstvene tehnologije (HTA), izmenjavo najboljših praks in boljšo uporabo obstoječih podatkov, kot so statistični podatki Eurostata in OECD;

42.

okrepijo sodelovanje in boljše usklajevanje med Odborom za socialno zaščito in Delovno skupino na višji ravni za javno zdravje, tako da lahko ministri za zdravje dejavno sodelujejo v okviru evropskega semestra;

43.

spodbuja izmenjavo informacij in najboljših praks na področju dostopnosti, ob upoštevanju različnih elementov in podpornih projektov za spodbujanje in oblikovanje občasnega zbiranja informacij in za pripravo znanstvenih dokazov o enakovrednem dostopu do oskrbe, da bi se obravnavali problemi pri doseganju splošnega in enakovrednega dostopa;

44.

po potrebi podpira izmenjavo informacij med državami članicami o politikah, povezanih s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi pripomočki, s posebno pozornostjo na majhnih trgih;

45.

spodbuja sodelovanje za izboljšanje dopolnilnosti zdravstvenih storitev za tiste, ki živijo blizu meja držav članic in bi morda potrebovali dostop do čezmejnega zdravstvenega varstva;

46.

zagotovi informacije o zdravstvenih storitvah, ki so zajete v zdravstvene sisteme držav članic, pri tem pa uporabi informacije nacionalnih kontaktnih točk, ustanovljenih v skladu z direktivo o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu.