14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 183/18

1.

Gospodarska kriza, s katero se spopadamo od druge polovice zadnjega desetletja naprej, je najbolj ogrozila predvsem današnjo mlado generacijo. Brezposelnost med mladimi je še vedno na eni najvišjih stopenj doslej – po podatkih iz decembra 2013 je v EU-28 znašala 23,2 %, v euroobmočju pa 23,8.

2.

Tako visoka stopnja brezposelnosti potiska mlade v vse hujšo revščino in socialno izključenost, zato je med njimi čedalje več takih, ki se v iskanju boljših možnosti odpravijo iz svoje države, včasih pa celo iz Evrope. Ta beg možganov, s katerim se zdaj spopadajo v nekaterih državah članicah, bo morda težko spreobrniti.

3.

Evropska unija podpira podjetništvo s strategijo Evropa 2020 in njenimi vodilnimi pobudami „Nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“, „Evropska digitalna agenda“, „Unija inovacij“ ter „Mladi in mobilnost“, pri čemer spodbuja podjetniški duh ter ustrezna znanja, spretnosti in kompetence, s katerimi je mogoče povečati konkurenčnost in rast, ki bi bila pametna, trajnostna in vključujoča.

4.

Podjetništvo je pomemben dejavnik gospodarske rasti in spodbujanja zaposlovanja, saj ustvarja nova podjetja in delovna mesta, prodira na nove trge, povečuje konkurenčnost in ustvarja blaginjo. Podjetniški duh izboljšuje možnosti zaposlovanja mladih. Gospodarstvo EU sloni na podjetništvu, zlasti pa na malih in srednjih podjetjih (MSP), kjer se ustvari največ delovnih mest (1).

5.

V družbah, v katerih podjetniški duh nekaj velja in v katerih se splača premišljeno tvegati in razmišljati neodvisno, je tudi veliko lažje razvijati nove rešitve za družbene probleme. Zato je treba več pozornosti nameniti javni podobi podjetnikov; spodbujati je treba izobraževanje v podjetnike in biti pri tem zlasti pozoren na skupine, v katerih se jih razmeroma malo odloči za to pot, ter jih podpirati pri ustanavljanju, vodenju in razvijanju družb ali podjetij.

6.

Podjetništvo ne stremi zgolj k dobičku. Veliko akterjev iz javnega in zasebnega sektorja, civilne družbe in organizacij socialnega gospodarstva (2), ki združujejo socialno in podjetniško razsežnost, se loteva reševanja naših najpomembnejših družbenih izzivov. Tej usmeritvi se reče „socialno podjetništvo“, novim vrstam organizacij pa „socialna podjetja“.

7.

V obnovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine sta med področji ukrepanja na področju mladinske politike navedeni ustvarjalnost in kultura. Kulturni in ustvarjalni sektor (3) lahko nudita veliko priložnosti za preoblikovanje ustvarjalnosti mladih in človeškega kapitala v pametno rast in delovna mesta. V digitalni dobi je kulturno udejstvovanje močan instrument za spodbujanje socialnega vključevanja in družbene angažiranosti zlasti med mladimi.

8.

Strokovna skupina za spodbujanje kreativnosti in inovativnosti mladih prek ugotavljanja sposobnosti in spretnosti, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim izobraževanjem, je v končnem poročilu obravnavala vprašanje, kako povečati zaposljivost mladih.

9.

Podjetništvo je lahko pomemben element v prizadevanjih za večjo avtonomijo, osebni razvoj in blaginjo mladih. Podjetništvo je mogoče razumeti tudi kot eno od možnosti za obvladovanje brezposelnosti mladih.

10.

Evropa bi morala spodbujati podjetniško izobraževanje in usposabljanje ter ustvarjanje ugodnega okolja za razcvet in razvoj podjetništva, ter pritegniti tudi specifične skupine, podjetniki pa bi morali biti postavljeni za zgled.

11.

Zlasti model socialnega podjetništva, katerega glavni cilj je prispevati k splošni blaginji družbe, lahko posebej pritegne mlade in jih usmeri v iskanje novih odgovorov na aktualne gospodarske, socialne in okoljske izzive. Ideja socialnega podjetništva, ki je blizu ljudem in lokalnim skupnostim, prek udeležbe mladih, tudi tistih, iz ranljivih skupin, krepi socialno kohezijo.

12.

Socialno podjetništvo (4) prispeva k pametni rasti, saj se na nove potrebe odziva s socialnimi inovacijami, poleg tega z dolgoročnimi vizijami in upoštevanjem vpliva svojih dejavnosti na okolje utira pot trajnostni rasti, nadalje pa s tem, ko za svoj glavni cilj postavlja ljudi in socialno kohezijo, ustvarja trdno podlago za vključujočo rast.

13.

Mladinska politika ima lahko pomembno vlogo pri medsektorskem sodelovanju, ki lahko pripomore k premagovanju ovir. Tako kot tudi za mnoga druga področja je za razvoj podjetništva potrebnega veliko časa in zaupanja v sposobnost mladih. Da bi dosegli ta cilj, je treba mlade spodbujati in jim že zgodaj vcepiti podjetniški duh, za katerega so značilni podjetnost, samozavest, odločanje za pretehtano tveganje, ustvarjalnost, organiziranost in vztrajnost, ker bodo lahko šele tako razvili svoje zmožnosti in uspešno vstopili na trg dela. Za spodbujanje podjetništva pri mladih, s posebnim poudarkom na socialnem podjetništvu, je treba izpostaviti predvsem naslednje prednostne naloge:

14.

Priznajo pomembno vlogo podjetništva in podjetij v boju proti brezposelnosti mladih ter razvijajo in krepijo prizadevanja za poglabljanje znanja mladih o različnih vidikih podjetništva.

15.

Upoštevajo pomen podjetniškega izobraževanja že v zgodnji starosti in opozarjajo na vlogo neformalnega in priložnostnega izobraževanja, da bi zagotovile celosten pristop k osebnemu razvoju mladih in olajšale njihovo uspešno vključitev na trg dela.

16.

Podpirajo mladinsko in prostovoljno delo kot ključno orodje za razvoj naddisciplinarnih in socialnih spretnosti, potrebnih za vodenje podjetij in podjetniško delovanje. V tem smislu naj še bolje uredijo priznavanje oziroma potrjevanje neformalnega in priložnostnega izobraževanja in opozarjajo nanj, tudi ob upoštevanju področij, ki so pomembna za podjetništvo.

17.

razmislijo o tem, da bi priznali vlogo mladinskih organizacij kot enih od glavnih ponudnikov neformalnega in priložnostnega izobraževanja, ki spodbujajo podjetniški duh ter znanje in spretnosti. Države članice bi lahko v zvezi s tem preučile možnost povečanja podpore mladinskim organizacijam pri usmerjanju, mentorstvu in kakovostnem usposabljanju.

18.

Spodbujajo in podpirajo zagonska in socialna podjetja, da bi lahko uspešno premagala precejšnje ovire in pridobivala finančna sredstva, službe podpore in možnosti za mentorstvo (vključno z učinkovito uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kadar je skladna s partnerskimi sporazumi).

19.

po potrebi nudijo pomoč pri odpravljanju morebitnih ovir glede na raven družbenega in okoljskega vpliva.

20.

Povečajo prepoznavnost socialnega podjetništva in razvijajo možnosti za boljše razumevanje tega sektorja. S tem v zvezi naj izboljšajo seznanjenost z različnimi oblikami podjetništva, socialnimi podjetji (vključno z zadrugami) ter kulturnimi in ustvarjalnimi podjetji, ter jih spodbujajo.

21.

Olajšajo možnosti za pripravništva in izmenjave, izmenjave izkušenj ter organizacijo drugih učnih dejavnosti za širjenje podjetniške naravnanosti in spretnosti (npr. vključitev mladih v neposredno pridobivanje podjetniških izkušenj, usposabljanje na delovnem mestu, omrežja, poglabljanje specializiranih znanj) in podpirajo prizadevanja za določitev učnih ciljev takšnih dejavnosti. Spodbujajo razvoj orodij, ki bi mladim omogočili, da sami ocenijo in predstavijo svoje podjetniške spretnosti in sposobnosti.

22.

Spodbujajo mala podjetja in mlade podjetnike k inovativnosti in izkoriščanju vseh možnosti notranjega trga EU, tako da jih spodbujajo k poslovanju na mednarodni ravni ter vključevanju v čezmejne prenose znanja in čezmejno sodelovanje. Da bi dosegli te cilje, bi bilo treba spodbujati mreže mladih socialnih podjetnikov in potencialnih partnerjev.

23.

Spodbujajo mlade podjetnike iz različnih držav članic pri izmenjavi priložnosti in sodelovanju; krepijo vzajemno medgeneracijsko solidarnost prek izmenjave znanja med izkušenejšimi in mladimi ambicioznimi podjetniki; spodbujajo podjetniške mentorske programe na nacionalni ravni in na ravni EU.

24.

Razširijo medsektorsko sodelovanje in poskrbijo za dostop do informacij in služb podpore, da bi izboljšali možnosti za mlade podjetnike in jim zmanjšali upravno breme.

25.

Povečajo dostop za vse ustrezne deležnike in spodbujajo udeležbo v evropskih programih (kot so npr. Erasmus+, Erasmus za mlade podjetnike v okviru programa COSME, Evropski socialni sklad in drugi finančni programi za socialna podjetja in mikrofinanciranje v okviru evropskega programa za zaposlovanje in socialne inovacije), za hitrejše pridobivanje podjetniških spretnosti med mladimi, spodbujanje, kjer je to ustrezno, specializirane podpore za mlade podjetnike in razvijanje zmožnosti tistih, ki delajo z mladimi, da bi ti razvili vse svoje potenciale.

26.

Naj dejavno opozarja na podjetništvo mladih, npr. na Evropskem mladinskem portalu, in prikaže primere dobrih praks s področja podjetništva mladih (po možnosti v povezavi z evropskim tednom MSP).

27.

Naj začne raziskavo ali študijo in poglobi znanje o podjetništvu mladih, pri čemer se osredotoči na mlade podjetnike, socialno podjetništvo in zelene zaposlitve ter vlogo mladinskega dela pri tem.

28.

Naj okrepi dejavno sodelovanje med mladimi podjetniki ter ustreznimi poslovnimi in socialnimi partnerji ter drugimi deležniki, tudi prek programov Erasmus+ in Erasmus za mlade podjetnike.