30.12.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 466/8 |
Objava zahtevka za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil
(2014/C 466/06)
V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek za spremembo.
ZAHTEVEK ZA SPREMEMBO
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)
ZAHTEVEK ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9
„AGNELLO DI SARDEGNA“
Št. ES: IT-PGI-0205-01227-6.5.2014
ZGO ( X ) ZOP ( )
1. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša
—
—
—
—
—
—
—
—
—
2. Vrsta spremembe
—
—
—
—
3. Spremembe
Opis proizvoda
— |
Največja vsebnost beljakovin je bila črtana. Glede na novo besedilo bo lahko potrošnik kupil meso „Agnello di Sardegna“ z višjo vsebnostjo beljakovin, kot jo ima proizvod zdaj. |
— |
Vrednost etrskega ekstrakta iz specifikacije je bila spremenjena z „< 3 %“ na „< 3,5 %“. Ker se zadevne živali pasejo v prosti ali polprosti reji v popolnoma naravnem okolju, se lahko ta vrednost pri trupih razlikuje glede na posamezne podnebne in okoljske razmere, zato je treba to dejstvo upoštevati, da meso „Agnello di Sardegna“, proizvedeno po metodi iz specifikacije, ne bi bilo neupravičeno izključeno s trga. |
Metoda pridobivanja
— |
Razpon teže za „sesna“ in „lahka“ jagnjeta je bil povečan. Razpon za „sesna“ jagnjeta je bil spremenjen s „5–7 kg“ na „4,5–8,5 kg“. Najmanjša teža je bila zmanjšana na zahtevo ovčerejcev, ki vzrejajo ovce na gorskih in/ali neravnih območjih, saj so te živali običajno manjše od tistih, ki se vzrejajo na ravninah. Po drugi strani je povečanje največje teže potrebno zaradi genetskih izboljšav pasem ter izboljšanih tehnik/praks ovčereje in boljšega zdravja ovac, zaradi česar so sesna jagnjeta nekoliko težja od sesnih jagnjet iz specifikacije. Zato je bila tudi najmanjša teža za „lahka“ jagnjeta spremenjena s „7 kg“ na „8,5 kg“. |
Priprava
— |
Za boljše izpolnjevanje zahtev velikih verig veleblagovnic, ki vse pogosteje želijo predelovati proizvode v lastnih maloprodajnih prostorih, so bile vse geografske povezave s pripravo kosov proizvoda „Agnello di Sardegna“ na Sardiniji črtane. |
— |
Dodana je bila „skrajšana sprednja četrt“, ki se dobi po odstranitvi glave in drobovja. Na ta način so boljše opisani kosi, ki jih je mogoče dobiti po odstranitvi glave in drobovja. |
ENOTNI DOKUMENT
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (3)
„AGNELLO DI SARDEGNA“
Št. ES: IT-PGI-0205-01227-6.5.2014
ZGO ( X ) ZOP ( )
1. Ime
„Agnello di Sardegna“
2. Država članica ali tretja država
Italija
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila
3.1 Vrsta proizvoda
Skupina 1.1 Sveže meso (in drobovina)
3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1
Proizvod z ZGO „Agnello di Sardegna“ ima pri sprostitvi na trg naslednje lastnosti: belo meso fine teksture, čvrsto, vendar mehko pri kuhanju, in rahlo marmorirano; mehka mišičnina ter pravo ravnovesje med okostjem in mišičnino.
Organoleptični preskus mora poudariti lastnosti, kot so mehkost, okusnost, nežna aroma in prisotnost posebnih vonjev, značilnih za mlado in sveže meso.
Poleg tega mora meso imeti naslednje fizične in kemijske lastnosti:
pH |
> 6 |
beljakovine (pri bruto teži) |
≥ 13 % |
etrski ekstrakt (pri bruto teži) |
< 3,5 % |
Meso z ZGO „Agnello di Sardegna“ izvira iz jagnjeta, skotenega in vzrejenega na Sardiniji, ki izhaja iz ovac sardinske pasme, dobljenih brez križanja ali s križanjem v prvi generaciji z mesnima pasmama „Île-de-France“ in „Berrichon-du-Cher“ ali drugimi visoko specializiranimi in znanimi mesnimi pasmami.
3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)
—
3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)
Prehrana jagnjet temelji izključno na materinem mleku (naravno dojenje) pri „sesnih“ jagnjetih (4,5–8,5 kg) ter na materinem mleku ter naravni sveži ali suhi hrani (krma in žita) in divjih rastlinah, značilnih za otoški habitat Sardinije, pri „lahkih“ jagnjetih (8,5–10 kg) in jagnjetih „za razsek“ (10–13 kg).
3.5 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju
Zaščitena geografska označba „Agnello di Sardegna“ je predvidena izključno za jagnjeta, skotena, vzrejena in zaklana na Sardiniji.
3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.
Za prodajo celih trupov jagnjet, načeloma na območju proizvodnje, ni predlaganega posebnega pakiranja, pri čemer se trupi lahko tržijo celi v skladu z veljavnimi predpisi o higieni in zdravju ter z uporabo ustreznih prevoznih sredstev za prevoz zamrznjenih proizvodov.
Proizvod z ZGO „Agnello di Sardegna“ se lahko da na trg cel ali v kosih v skladu z naslednjimi razseki:
(a)
1. |
celo; |
2. |
polovica trupa (dobljena s sagitalnim prerezom celega trupa na dva simetrična dela); |
3. |
sprednja in zadnja četrt (cela ali v kosih); |
4. |
glava in drobovje; |
5. |
skrajšana sprednja četrt, dobljena po odstranitvi glave in drobovja; |
6. |
pleče, stegno, zarebrnica (anatomski deli, celi ali v kosih); |
7. |
mešani kosi (mešana sestava iz zgoraj opisanih anatomskih delov). |
(b)
1. |
celo; |
2. |
polovica trupa (dobljena s sagitalnim prerezom celega trupa na dva simetrična dela); |
3. |
sprednja in zadnja četrt (cela ali v kosih); |
4. |
glava in drobovje; |
5. |
skrajšana sprednja četrt, dobljena po odstranitvi glave in drobovja; |
6. |
zadnja četrt: obe celi stegni in križni del (levi in desni); |
7. |
angleški kos: zgornji hrbtni del in zadnji dve rebri ter trebušna stena; |
8. |
zarebrnica: zgornji hrbtni del – sprednji; |
9. |
hrbet z ledji: dvojna zarebrnica; |
10. |
sprednja četrt: vključuje vrat, pleče, kite in kotlete sprednjega dela; |
11. |
vrat in pleče; |
12. |
celo stegno: parkelj, stegno, del črevnice in križne kosti ter zadnji del ledij; |
13. |
skrajšano stegno: zadnji deli dela črevnice in križne kosti ter zadnji del ledij. |
14. |
križni del: del črevnice in križne kosti z zadnjim ledvenim vretencem ali brez njega; |
15. |
file: ledveni del; |
16. |
hrbet: zgornji hrbtni del, ki vključuje prvo in drugo rebro; |
17. |
podplečje: sprednji del, ki ga sestavlja prvih pet hrbtnih vretenc; |
18. |
pleče: celo; |
19. |
vrat: del vratu; |
20. |
kotleti: spodnji prsni del; |
21. |
pleče, stegno, zarebrnica (anatomski deli, celi ali v kosih); |
22. |
mešani kosi (mešana sestava iz zgoraj opisanih anatomskih delov). |
3.7 Posebna pravila za označevanje
Proizvod z ZGO „Agnello di Sardegna“ je treba tržiti celega in/ali v kosih, na pakiranjih s celimi trupi ali trupi v kosih, na katerih je navedena ZGO, ali na etiketah, nalepljenih na ta pakiranja, pa je treba z jasnimi in neizbrisnimi črkami navesti informacije, določene z zadevnimi predpisi.
Zlasti na vakuumskih pakiranjih ali pakiranjih, pripravljenih z drugimi zakonsko odobrenimi sistemi, je treba navesti:
(a) |
ZGO „Agnello di Sardegna“ in logotip; |
(b) |
vrsto mesa; |
(c) |
vrsto razseka. |
Logotip predstavlja stilizirano jagnje s poudarjeno glavo in eno vidno nogo. Zunanja obroba spominja na obliko Sardinije. Tipografija, uporabljena za označbo „Agnello di Sardegna“, je Block.
Obroba žiga in jagnjeta je v barvi Pantone 350 (zelenomodra 63 %, rumena 90 % in črna 63 %); ozadje žiga je v barvi Pantone 5763 (zelenomodra 14 %, rumena 54 % in črna 50 %).
Zaščiteni označbi porekla je prepovedano dodajati kakršen koli drug opis, ki ni izrecno določen v specifikaciji proizvoda, vključno s pridevniki „fine“ (fino), „scelto“ (izbrano), „selezionato“ (izbrano) „superiore“ (odlično) ali „genuino“ (pristno).
Vendar se lahko uporabljajo dodatne pristne geografske označbe, kot so zgodovinska/geografska imena ali imena občin, območij, kmetijskih gospodarstev in posestev, ki se nanašajo na rejo in zakol živali ter pakiranje proizvoda, če ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo potrošnikov. Te morebitne navedbe morajo biti na etiketi v skladu z dimenzijami, ki ustrezajo tretjini velikosti črk ZGO.
4. Jedrnata opredelitev geografskega območja
Jagnjeta, iz katerih se proizvaja proizvod „Agnello di Sardegna“, se vzrejajo po vsej Sardiniji.
5. Povezava z geografskim območjem
5.1 Značilnosti geografskega območja
Sardinija je otok s sredozemskim podnebjem, za katerega so značilni mile in razmeroma deževne zime ter suha in vroča poletja.
Ker morje vpliva praktično na ves otok, so temperature v povprečju dokaj mile, pri čemer je letno povprečje med 14 in 18 °C. Največ dežja pade novembra in decembra, medtem ko ga julija in avgusta skoraj ni, v preostalem delu leta pa so padavine razporejene zelo neenakomerno. Padavin je na splošno veliko (povprečne vrednosti med 500 in 800 mm/leto).
Med značilnimi podnebnimi dejavniki Sardinije je treba poudariti predvsem mistral, tj. mrzel in močan veter s severozahoda, ki piha večinoma pozimi, vendar občasno tudi v drugih letnih časih. Medtem ko konec jeseni prevladujejo vlažni vetrovi z Atlantskega oceana, so na začetku pomladi bolj prisotni vroči in suhi vetrovi iz Afrike (tj. z juga).
Na Sardiniji so se predvsem zaradi maloštevilnega prebivalstva in otoške narave, zaradi katerih je izolirana od območij, ki jo obdajajo, do danes ohranile številne prvinske naravne značilnosti, ki so večinoma specifične za to območje. Pokrajina je pogosto videti divja, neprijazna in neobljudena, kar ji ponekod daje lepoto in čar, ki nista značilna za območje Sredozemlja. Prav zato so se v rastlinstvu Sardinije večinoma ohranile nekatere zelo stare rastlinske vrste, ki so se drugod spremenile ali izginile. Večji del otoka, kjer je bila vzreja na prostem in s selitvami običajno glavna dejavnost, prekrivajo pašniki v obliki travnatih step in grmičastih površin. Najbogatejše, najbolj razširjeno in najbolj bujno rastlinstvo je makija, ki v pokrajini Sardinije raste do približno 800 m nadmorske višine in ki včasih tvori slikovite osamljene goščave na pustih obalnih pečinah. Makija je tipično zimzeleno grmičevje in vključuje tudi visoke grme, ki lahko na globljih in bolj vlažnih tleh zrastejo 4 do 5 m, pri čemer je v tem primeru znana kot „visoka makija“. To so predvsem oleastri (divje oljke), mastike, rožičevci, mirte, oleandri, brinje in brškin. Gosti oleandri pogosto rastejo na prodnatih nabrežjih ob potokih. Revnejša makija z grmi do višine 50 cm, običajno imenovana „gariga“, vključuje žajbelj, rožmarin, resje, timijan, košeničico itd. Zanimive so tudi skupine pritlikavih palm.
5.2 Posebnosti proizvoda
Za proizvod z ZGO „Agnello di Sardegna“ so značilne predvsem manjše dimenzije: obstaja jasna razlika med mesom, namenjenim za proizvod z ZGO „Agnello di Sardegna“, in ovčjim mesom, ki izvira iz težjih večnamenskih pasem in za katero je pogosto značilen izrazit okus, ki potrošnikom ni vedno všeč. Proizvod z ZGO „Agnello di Sardegna“ pa se od slednjega razlikuje po vedno prijetnem okusu, ker ima v svoji bolj prebavljivi in sočnejši plasti maščobe malo nasičenih maščob, ki spodbujajo nenasičene vezi (kar je povezano s tem, da se jagnjeta, rejena na prostem, prehranjujejo z materinim mlekom).
Maščoba v trupih je naravno dopolnilo mesnega dela, pri čemer se večina med kuhanjem stopi, kar da mesu sočnost in okus, predvsem pa zaradi tega postane bolj mehko in slastno. Proizvod z ZGO „Agnello di Sardegna“ je namreč razpoznaven po svojem mehkem in belem mesu, močni aromi, visoki prebavljivosti in nemastnosti mesa.
Proizvod z ZGO „Agnello di Sardegna“ je idealno živilo ne samo zaradi okusa, temveč tudi zaradi hranilne vrednosti, saj vsebuje veliko plemenitih beljakovin. Zaradi tega se to meso priporoča zlasti za prehrano oseb, ki potrebujejo lahko hrano, vendar z visoko energijsko vrednostjo.
Jagnjeta, iz katerih se proizvaja proizvod z ZGO „Agnello di Sardegna“, so biološko zdrava ter popolnoma brez kemičnih ali bioloških onesnaževalnih snovi. Zaradi mladosti niso podvržena prisilnemu hranjenju ali okoljskemu stresu niti se jim ne dajejo hormonski dodatki, saj se vzrejajo na prostem v popolnoma naravnem okolju.
5.3 Vzročna povezava med geografskim okoljem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)
Značilnosti proizvoda „Agnello di Sardegna“ popolnoma odražajo njegovo povezavo z območjem porekla.
Izrazit in naraven okus je značilen za vzrejo na prostem, pri kateri se jagnjeta hranijo z materinim mlekom in naravno hrano. Jagnjeta, iz katerih se proizvaja proizvod „Agnello di Sardegna“, se namreč vzrejajo po metodi ekstenzivne in proste hlevske reje, torej v popolnoma naravnem okolju, za katero so značilne obsežne močno osončene površine, izpostavljene vetrovom in podnebju Sardinije.
Reja na prostem je skoraj izključni vir prehrane jagnjet, iz katerih se proizvaja proizvod z ZGO „Agnello di Sardegna“, pri čemer se sesna jagnjeta hranijo izključno z materinim mlekom, ko pa zrastejo, sledijo materi na travnike, njihova prehrana pa se dopolni z naravno hrano, kot so trava, divje rastline in dišavnice, značilne za otoški habitat. Skozi leta se je biološki in razmnoževalni cikel ovac sardinske pasme prilagodil okoljskim razmeram, zaradi česar se mladiči skotijo predvsem pozno jeseni, ko začne deževati in rastline znova začnejo poganjati. Zaradi tega je njihovo meso z organoleptičnega vidika še posebej cenjeno. Poleg tega prehranjevanje z materinim mlekom ne vpliva samo na količino maščob, ampak tudi na kakovost. Maščobe, ki se dovajajo med dojenjem, namreč določajo sestavo telesnih maščob v celotnem obdobju rasti. Poleg tega reja na prostem zagotavlja, da so jagnjeta zdrava in dovolj fizično dejavna, zlasti v naravnem okolju, kot je okolje Sardinije, za katero so značilne obširne površine ter odsotnost vpliva industrijskih dejavnosti in posegov človeka v okolje. Pokrajina Sardinije ima edinstveno skupno značilnost, ki ji daje osupljivo enotnost, pri čemer nezastrta obzorja brez dreves nenehno spominjajo na pretežno pastirsko življenje. Ta videz ni zavajajoč, saj je Sardinija otok pastirjev, na katerem je ovčereja daleč najpomembnejša gospodarska dejavnost. Na Sardiniji je namreč 40 % vseh ovac v Italiji, pri čemer se na 16 410 kmetijskih gospodarstvih, porazdeljenih po vsem otoku, vzreja 3 294 044 glav teh živali.
Sardinija je še danes otok pastirjev, kot je bila skozi stoletja. Ovčereja sega v obdobje pred kamnitimi konstrukcijami, v katerih so našli ostanke prvih predmetov, ki so se uporabljali za proizvodnjo mleka. Poleg tega je tudi pogosto omenjena v zapisih iz rimske dobe. Ovce sardinske pasme so se skozi stoletja ustalile na otoku zaradi stalnega prilagajanja, kar je rezultat selektivne reje, ki jo izvajajo ovčerejci. Predvsem pa je to rezultat dolgega postopka vzajemnega delovanja med ljudmi in zemljo oziroma med ljudmi, zemljo in živalskimi pasmami.
Ovčerejci so danes enako skrbni in pozorni kot pred stoletji, pri čemer so z ohranjanjem starih navad zagotovili, da sta kakovost in okus proizvoda „Agnello di Sardegna“ ravno tako edinstvena in naravna kot nekoč.
Sklic na objavo specifikacije proizvoda
(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (4))
Ministrstvo je z objavo zahtevka za spremembo zaščitene geografske označbe „Agnello di Sardegna“ v Uradnem listu Italijanske republike št. 61 z dne 14. marca 2014 začelo nacionalni postopek za ugovor.
Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletnem mestu: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335
ali
neposredno na domači strani Ministrstva za kmetijsko, prehrambno in gozdarsko politiko (www.politicheagricole.it), kjer v desnem zgornjem kotu zaslona izberete „Qualità e sicurezza“ (kakovost in varnost) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“ (specifikacije, predložene EU v proučitev).
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.
(3) Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.
(4) Glej opombo 3.