27.9.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 338/18 |
SPOROČILO KOMISIJE
Posodobitev podatkov, ki se uporabljajo za izračun pavšalnih zneskov in denarnih kazni, ki jih Komisija predlaga Sodišču v postopkih za ugotavljanje kršitev
2014/C 338/02
I. UVOD
V Sporočilu Komisije o izvajanju člena 228 Pogodbe ES (1) (zdaj člen 260(1) in (2) PDEU) iz leta 2005 je določena osnova, ki jo Komisija uporablja za izračun višine finančnih sankcij, tako pavšalnih zneskov kot denarnih kazni, katerih naložitev zahteva preko Sodišča, ko pred njim vloži tožbo v skladu s členom 260 PDEU v okviru postopkov za ugotavljanje kršitev proti državi članici.
V poznejšem sporočilu iz leta 2010 (2) o posodabljanju podatkov, uporabljenih za ta izračun, je Komisija ugotovila, da je treba te makroekonomske podatke prilagoditi vsako leto, da se upoštevajo inflacija in gibanja BDP.
Letna posodobitev iz tega sporočila temelji na gibanju inflacije in BDP posameznih držav članic (3). Uporabijo se stopnja inflacije in statistični podatki o BDP, ki so bili ugotovljeni dve leti pred posodobitvijo („pravilo n-2“), saj sta dve leti minimalno obdobje, ki je potrebno za zbiranje relativno stabilnih makroekonomskih podatkov. To sporočilo zato temelji na ekonomskih podatkih o nominalnem BDP in deflatorju BDP za 2012 (4) ter trenutnem ponderiranju glasov države članice v Svetu.
Komisija je s soglasjem člana, pristojnega za gospodarske in monetarne zadeve, pooblastila predsednika Komisije, da sprejme zgoraj navedene ukrepe (5).
II. ELEMENTI POSODOBITVE
Spremeniti je treba naslednja ekonomska merila:
— |
enotna pavšalna osnova denarne kazni (6), ki zdaj znaša 650 EUR na dan in jo je treba prilagoditi glede na inflacijo, |
— |
enotna pavšalna osnova pavšalnega zneska (7), ki zdaj znaša 220 EUR na dan in jo je treba prilagoditi glede na inflacijo, |
— |
posebni faktor „n“ (8), ki ga je treba prilagoditi glede na BDP zadevne države članice ob upoštevanju njenega števila glasov v Svetu; za izračun pavšalnega zneska in dnevnih denarnih kazni se uporablja isti faktor „n“, |
— |
najnižji pavšalni zneski (9), ki jih je treba prilagoditi glede na inflacijo. |
III. POSODOBITVE
Komisija bo uporabila naslednje posodobljene vrednosti za izračun višine finančnih sankcij (pavšalnega zneska ali denarne kazni), ko pred Sodiščem vloži tožbo v skladu s členom 260(2) in (3) PDEU:
1. |
enotna pavšalna osnova za izračun denarne kazni se določi v višini 660 EUR na dan; |
2. |
enotna pavšalna osnova za izračun pavšalnega zneska se določi v višini 220 EUR na dan; |
3. |
posebni faktor „n“ in najnižji pavšalni znesek (v EUR) sta za 28 držav članic EU določena, kot sledi:
|
4. |
Komisija bo od datuma sprejetja tega sporočila ob vložitvi tožbe pred Sodiščem v skladu s členom 260 PDEU uporabljala posodobljene vrednosti. |
(1) SEC(2005) 1658; UL C 126, 7.6.2007, str. 15.
(2) SEC(2010) 923/3. Navedeno sporočilo je bilo posodobljeno leta 2011 (SEC(2011) 1024 final), leta 2012 (C(2012) 6106 final) in leta 2013 (C(2013) 8101 final) za letno prilagoditev ekonomskih podatkov.
(3) V skladu s splošnimi pravili, določenimi v sporočilih iz leta 2005 in leta 2010.
(4) Deflator cen BDP se uporablja kot merilo inflacije. Enotni zneski za pavšalne zneske in denarne kazni se zakrožijo na najbližji večkratnik števila deset. Najnižji pavšalni zneski se zaokrožijo na najbližjo tisočico. Faktor „n“ se zaokroži na dve decimalni mesti.
(5) Pooblastilo z dne 13. decembra 2005 za sprejemanje odločitev o posodobitvi nekaterih podatkov, ki se uporabljajo za izračun pavšalnih zneskov in denarnih kazni v skladu s politiko Komisije o uporabi člena 228 Pogodbe ES; SEC(2005) 1616.
(6) Standardna ali enotna pavšalna stopnja za dnevne denarne kazni je opredeljena kot fiksni osnovni znesek, za katerega so uporabijo določeni multiplikacijski ponderji. Ti ponderji so koeficienta resnosti in trajanja kršitve ter posebni faktor „n“ za zadevno državo članico, ki se uporabijo v izračunu dnevne denarne kazni.
(7) Za izračun pavšalnega zneska je treba uporabiti pavšalno osnovo. Ob upoštevanju člena 260(2) PDEU se pavšalni znesek izračuna tako, da se dnevni (pavšalni) znesek (ki se izračuna tako, da se pavšalna osnova za pavšalne zneske pomnoži s koeficientom resnosti, zmnožek pa se pomnoži s posebnim faktorjem „n“) pomnoži s številom dni trajanja kršitve od datuma prve sodbe do datuma, ko kršitev preneha, ali datuma izreka sodbe na podlagi člena 260(2) PDEU. Ob upoštevanju člena 260(3) PDEU, v skladu s točko 28 Sporočila Komisije o „izvajanju člena 260(3) Pogodbe“ (SEC(2010) 1371 final; UL C 12, 15.1.2011, str. 1), se pavšalni znesek izračuna tako, da se dnevni (pavšalni) znesek (ki se izračuna tako, da se pavšalna osnova za pavšalne zneske pomnoži s koeficientom resnosti, zmnožek pa se pomnoži s posebnim faktorjem „n“) pomnoži s številom dni trajanja kršitve od dneva po izteku roka za prenos, določenega v direktivi, do datuma prve sodbe na podlagi člena 258 in člena 260(3) PDEU. Če rezultat zgoraj navedenega izračuna presega najmanjši fiksni pavšalni znesek, bo (dnevni) pavšalni znesek predlagala Komisija.
(8) Posebni faktor „n“ upošteva plačilno zmožnost države članice (bruto družbeni proizvod (BDP)) in število glasov, ki jih ima ta država v Svetu.
(9) Najnižji fiksni pavšalni znesek je določen za vsako državo članico v skladu s posebnim faktorjem „n“. Če seštevek dnevnih pavšalnih zneskov ne preseže najmanjšega fiksnega pavšalnega zneska, bo Sodišču predlagan najmanjši fiksni pavšalni znesek.