Objava zahtevka za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2014/C 205/10)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek za spremembo.

ZAHTEVEK ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

ZAHTEVEK ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„BRA“

Št. ES: IT-PDO-0117-01048 – 19.10.2012

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—

—

—

—

—

—

—

—

—

2.   Vrsta spremembe

—

—

—

—

3.   Spremembe

Vrsta proizvoda

Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime

Za boljšo obveščenost potrošnikov sta dodani besedi „mastno ali polmastno“, ker se za proizvod Bra Tenero uporablja polnomastno mleko, medtem ko se za proizvoda Bra Duro in Bra di Alpeggio lahko uporablja bodisi polnomastno bodisi pol posneto mleko; nadalje je določeno, da morebiten dodatek ovčjega/kozjega mleka ne sme presegati deleža 20 %.

Vrednosti dimenzij in teže se nanašajo na proizvod po minimalnem obdobju zorenja, saj lahko zelo dolga obdobja zorenja povzročijo nadaljnje znatno zmanjšanje vrednosti. Da bi preprečili dvoumno razumevanje pri potrošnikih, je primerno izrecno navesti, da skorja proizvoda ni užitna. Skorja proizvoda Duro se lahko obdela z užitnimi olji, da bi preprečili nastanek plesni in povečali privlačnost proizvoda v skladu z željami potrošnika.

Območje proizvodnje

Da bi ohranili posebnost referenčnega območja ZOP v specifikaciji proizvoda Bra, se občina Villafranca Piemonte v provinci Torino, kjer mora v skladu z obstoječo specifikacijo potekati zgolj obdobje zorenja, zdaj doda v geografsko območje za vse faze.

Metoda pridobivanja

Uporabljeno mleko je polnomastno ali pol posneto, uporabljeno tekoče sirilo pa je telečje sirilo. To ni bilo izrecno navedeno v predsedniškem odloku z dne 16. decembra 1982, ker je bilo takrat na trgu izključno tekoče goveje sirilo.

Ker v obstoječi specifikaciji ni jasno, kolikšen delež živalske krme mora izvirati iz opredeljenega območja proizvodnje, je bilo zaradi poudarjanja povezave z območjem zdaj določeno, da mora več kot 50 mas. % krme izvirati z območja proizvodnje. Tipična krma molznic (krav, ovc, koz) je sveža krma in/ali silaža, ki se ji lahko doda druga ustrezna krma.

Zaradi uporabe učinkovitejših sistemov hlajenja in shranjevanja se povprečno število dnevnih molž poveča na največ 4; druge značilnosti zaradi higienskih in zdravstvenih razlogov niso bile spremenjene.

Glede delnega posnemanja mleka se opredeli, da lahko poteka bodisi mehansko, kot je bilo v navadi od začetka 20. stoletja, bodisi z naravnim posnemanjem, pri čemer sta rezultata identična. Obe metodi temeljita na istem fizikalnem principu, in sicer ločitvi dveh faz (maščobe in vode) na osnovi njunih različnih specifičnih tež.

Da bi navedli natančne podatke in – ob upoštevanju sezonskih nihanj, ki zagotovo vplivajo na značilnosti mleka – z optimalnim posnemanjem zagotovili delno posnetje smetane s čim bolj enotno vsebnostjo maščob, se poveča tudi čas počivanja za posnemanje mleka ter določi najvišja temperatura, pri kateri mora potekati ta postopek. Zato je bil čas počivanja, na katerega vpliva tudi sezona, povečan za dve uri, z 12–18 ur na 10–18 ur, in določena najvišja temperatura 18 °C.

Potem ko so bile iz mleka odstranjene nečistoče (s toplotno obdelavo, filtriranjem itd.), se lahko cepi z mlečnimi fermenti in/ali naravnim inokulumom (startersko kulturo ali sirotko).

Splošno izboljšanje mikrobioloških lastnosti mleka v zadnjih letih je privedlo do znatnega zmanjšanja števila prisotnih bakterij, ki so v nekaterih primerih povzročale težave v fazah sirjenja in zorenja. Da bi odpravili te težave, specifikacija dovoljuje uporabo mlečnih fermentov in/ali naravnega inokuluma. Poleg tega je bila v specifikaciji iz leta 1982 najvišja temperatura sirjenja mleka med 27 °C in 32 °C; ta se je povečala na temperaturo med 27 °C in 38 °C, saj se starterske kulture in naravni inokulum bolje razvijejo pri temperaturi usirjanja blizu 38 °C (tj. temperatura mleka med molžo).

Natančneje je bila določena tudi faza, ki je v predsedniškem odloku iz leta 1982 na kratko opisana v stavku „Pri proizvodnji sira se mora uporabljati značilna metoda dvojnega rezanja sirnine“.

Zlasti trajanje sirjenja (15–25 minut) mora biti določeno pri prvem rezanju, tako da dobimo objektivno določen in izmerljiv časovni okvir. Cilj pravilno določenega časa sirjenja je, da dobimo homogeno velikost zrn, kar omogoča boljše ločevanje sirotke. Ker je bil prejšnji časovni okvir preveč nenatančen, je zdaj navedena najvišja možna vrednost.

Poleg tega sta prva in druga faza rezanja opisani, kot sledi:

Po prvem rezanju je skuta za proizvod Bra Tenero v velikosti oreha, za proizvod Bra Duro pa v velikosti zrna koruze; skuta nato počiva v sirotki največ 8 minut.

Po drugem rezanju je skuta za proizvod Bra Tenero v velikosti zrna koruze, za proizvod Bra Duro pa v velikosti riževega zrna. Po drugem rezanju sledi mešanje, potem pa se skuta pusti v sirarskem kotlu ali merici, kjer se lahko predhodno stisne, da se odcedi del sirotke. Najdaljši možni čas počivanja je 10 minut, najvišja temperatura skute, ko jo vzamemo iz kotla, pa je 44 °C.

Fazi oblikovanja in stiskanja sta podrobno opisani.

Skuta se da v modele, pri čemer po možnosti uporabimo bombažno krpo. Samo pri proizvodu Bra Duro se lahko skuta, če se ni dovolj dobro odcedila, ponovno premeša, da v modele in nato ustrezno stisne. Stisnjen sir se nato pusti počivati, dokler ni dosežena pH vrednost med 5,0 in 5,4.

Določena je pH vrednost in ne čas, saj je to bolj natančno in zanesljivo ter prinaša boljše rezultate. Potem se lahko sir položi neposredno v slano vodo ali pa se nekaj ur pusti počivati v hladilnici z najvišjo temperaturo 10 °C.

Specifikacija proizvoda je bila dopolnjena z naslednjim stavkom:

„Zorenje poteka na primerni lokaciji z najvišjo temperaturo 15 °C in največjo vlažnostjo 95 %.“

Ta dopolnitev upošteva zahteve proizvajalcev, da se postopek zorenja sira ne omeji zgolj na hladilnice in ohlajene prostore.

Zaradi te dopolnitve je bila trenutna temperatura zorenja s 6–9 °C povečana na največ 15 °C, relativna vlažnost pa je bila z 80–85 % za proizvod Bra Duro in z 90 % za proizvod Bra Tenero povečana na največ 95 % za obe različici.

To omogoča bolj učinkovito izvajanje postopka zorenja tudi v prostorih, kjer ni nenaravnih pogojev.

Povezava

Ta del je bil preoblikovan, tako da je v skladu z enotnim dokumentom.

Označevanje

Navedena so pojasnila glede različnih načinov prodaje proizvoda za potrošnjo in glede rezanja ter predhodnega pakiranja, ki lahko poteka izven geografskega območja proizvodnje.

Za proizvod Bra Duro je dodana možnost prodaje predhodno pakiranega ribanega sira, da bi ustregli zahtevam potrošnikov, ki želijo proizvode, pripravljene za takojšnjo uporabo.

Da bi zagotovili avtentičnost proizvoda in enostavno prepoznavnost pri potrošnikih, se označi obod hlebca sira, na zgornjo stran pa se doda okrogla papirnata etiketa z logotipom proizvoda ZOP Bra.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (3)

„BRA“

Št. ES: IT-PDO-0117-01048 – 19.10.2012

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime

„Bra“

2.   Država članica ali tretja država

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 – Sir

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Opis: „Bra“ je masten ali polmasten stisnjen sir iz kravjega mleka; za proizvoda Bra d’Alpeggio in Bra Duro se lahko uporabi pol posneto mleko. Doda se lahko ovčje/kozje mleko; ta dodatek ne sme presegati 20 %.

Končni proizvod mora imeti naslednje lastnosti:

Oblika: cilindrična z ravnima osnovnima ploskvama.

Dimenzije: premer 30–40 cm, rahlo izbočen obod za 6–10 cm, z manjšimi odstopanji najnižjih in najvišjih vrednosti v skladu s tehničnimi pogoji proizvodnje.

Teža: 6 do 9 kg.

Mere in teža se nanašajo na sir po minimalnem obdobju zorenja.

Skorja: za proizvod Bra Tenero: svetlo siva, elastična, prožna in gladka, neužitna; za proizvod Bra Duro: čvrsta, od zlato rjave do temno sive, po možnosti obdelana z užitnimi olji, da se prepreči nastanek plesni, neužitna.

Tekstura jedra sira: Bra Tenero: srednje čvrsta in elastična, z redkimi majhnimi luknjami; Bra Duro: redke majhne luknje.

Barva jedra sira: Bra Tenero: bela ali slonokoščena; Bra Duro: svetlo slamnata barva do oker barve.

Okus: prijetno aromatičen, srednje začinjen za proizvod Bra Tenero, začinjen do pikanten za proizvod Bra Duro.

Vsebnost maščob v suhi snovi: vsaj 32 %.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Kravje mleko, ki se mu lahko doda (največ 20 %) ovčjega/kozjega mleka, po možnosti pol posnetega za proizvod Bra Duro. Za proizvod Bra d’Alpeggio se za različici Tenero in Duro lahko uporabi pol posneto mleko; sol, tekoče goveje sirilo.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Večji del osnovne krme molznic (krav, lahko tudi ovc ali koz) mora sestavljati sveža krma in/ali silaža, ki se ji lahko doda druga ustrezna krma. Več kot 50 % (glede na težo) te krme mora izvirati iz opredeljenega območja proizvodnje.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Kmetije, ki vzrejajo živali, katerih mleko se uporablja za proizvodnjo sira „Bra“, morajo biti znotraj opredeljenega geografskega območja.

Pridobivanje mleka, obdelava in zorenje sira morajo potekati znotraj opredeljenega geografskega območja.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Sir se lahko prodaja v kosu, rezinah, po delih ali predpakiran. Proizvod Bra Duro se lahko prodaja tudi v obliki predpakiranega ribanega sira. Rezanje, predhodno pakiranje in ribanje lahko potekajo izven geografskega območja proizvodnje.

3.7   Posebna pravila za označevanje

Po oblikovanju sira se uporabijo posebni odlitki, s katerimi se nanese oznaka porekla, ki vsebuje stilizirano črko B, različico (Duro ali Tenero) in številko proizvajalca, sestavljeno iz kratice pokrajine in dvomestne številke.

Oznaka skladnosti se navede na okrogli papirnati oznaki premera 20–28 cm, na slamnato rumenem ozadju za normalni proizvod in na zelenem ozadju za proizvod Bra d’Alpeggio ter na znamki, ki je odtisnjena na obodu. Oznaka skladnosti je sestavljena iz etikete, na kateri so besede BRA TENERO ali BRA DURO, BRA TENERO D’ALPEGGIO ali BRA DURO D’ALPEGGIO, kot tudi značilen logotip majhnega moža z brki in klobukom, ki v rokah drži sir, od katerega je en kos že bil odrezan, ter logotip EU. Šele po tovrstnem označevanju se lahko proizvod trži z zaščiteno označbo porekla „Bra“.

Za pričvrstitev papirnate oznake se lahko uporabi lepilo za živila.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje in zorenja zajema celotno pokrajino Cuneo in občino Villafranca Piemonte v pokrajini Torino. Proizvodoma Bra Tenero in Duro se lahko doda pripona „di Alpeggio“, če sta proizvodnja in zorenje potekala v goratih občinah Brondello, Castellar, Crissolo, Gambasca, Martiniana Po, Oncino, Ostana, Paesana, Pagno, Rifreddo, Sanfront, Bellino, Brossasco, Casteldelfino, Frassino, Isasca, Melle, Piasco, Pontechianale, Rossana, Sampeyre, Valmala, Venasca, Acceglio, Canosio, Cartignano, Celle Macra, Dronero, Elva, Macra, Marmora, Prazzo, Roccabruna, S. Damiano Macra, Stroppo, Villar S. Costanzo, Bernezzo, Castelmagno, Cervasca, Montemale, Monterosso Grana, Pradleves, Valgrana, Cignolo, Aisone, Argentera, Demonte, Gaiola, Moiola, Pietraporzio, Rittana, Roccasparvera, Sambuco, Valloriate, Vinadio, Chiusa Pesio, Entracque, Limone Piemonte, Roaschia, Robilante, Roccavione, Valdieri, Vernante, Briaglia, Frabosa Soprana, Frabosa Sottana, Monasterolo Casotto, Monastero di Vasco, Montaldo Mondovì, Pamparato, Roburent, Roccaforte Mondovì, S. Michele Mondovì, Torre Mondovì, Vicoforte Alto, Bagnasco, Battifollo, Briga Alta, Caprauna, Castelnuovo Ceva, Garessio, Lisio, Mombasiglio, Montezemolo, Nucetto, Ormea, Perlo, Priero, Priola, Sale S. Giovanni, Scagnello, Viola in delih naslednjih območij, ki so z zakonom št. 991 z dne 25. julija 1952, kakor je bil spremenjen, opredeljena kot gorata: Barge, Bagnolo Piemonte, Envie, Revello, Costigliole Saluzzo, Verzuolo, Busca, Caraglio, Borgo S. Dalmazzo, Boves, Peveragno, Villanova Mondovì, Ceva, Lesegno, Pianfei in del območja Magliano Alpi, ki meji na občino Ormea.

5.   Povezava z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje proizvodnje leži med Primorskimi in Kotijskimi Alpami, ki obdajajo pokrajino Cuneo od juga do zahoda. Na vzhodu meji na visoke griče Langhe in Roero. Za to območje so značilni proizvodnja dobre krme in velikih količin mleka ter podnebne razmere, ki so posebej primerne za vzrejo molznega goveda. Majhna količina megle pozimi in vlažnosti poleti zagotavlja odlično kakovost vzrejenih živali in pridelanih krmnih rastlin. Za pokrajino Cuneo so značilne hladnejše in bolj suhe zime ter relativno mrzla poletja v primerjavi z bolj vzhodnimi deli Padske nižine. Zahvaljujoč tem okoljskim dejavnikom so se na območju proizvodnje razvili idealni pogoji za proizvodnjo sira Bra.

Vetrovi, ki tekom dneva pihajo iz različnih smeri z gora v okolici, poskrbijo za nizko vlažnost, ki ustvarja najboljše pogoje za zorenje sirov.

Območje na pobočjih Alp in gričevij je rodovitna planota, ki jo prečkata reki Pad in Tanaro s številnimi pahljačasto oblikovanimi pritoki.

Bra je stisnjen sir, ki je s svojima različicama Tenero in Duro zelo pomemben tako za proizvajalce kot tudi za potrošnike. Zahvaljujoč znanju proizvajalcev, ki so ob koncu poletja prihajali v dolino, je ta sir zaradi svoje visoke hranilne in kulturne vrednosti že več kot stoletje dobro poznan tudi po nižinah, čeprav prvotno izvira iz alpskih regij. Pri proizvodnji sira Bra so pomembni zlasti postopki predelave, oblikovanja in stiskanja sira.

5.2   Posebnosti proizvoda

Ta sir je prepoznaven po svoji skorji, ki je pri različici Tenero svetle barve in elastična, pri različici Duro pa bolj rjava, trša in včasih tudi naoljena. Pri rezinah takoj zaznamo posebno aromo sira. Bra Tenero ima prefinjeno in privlačno aromo ter razločno sladek okus, medtem ko je okus proizvoda Bra Duro polnejši in močnejši, s sladkimi in slanimi odtenki. Uporablja se v solatah in pečenih jedeh, ki poudarjajo njegove posebne značilnosti. Ribani proizvod Bra Duro se lahko v kuhinji uporablja na številne različne načine.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)

Vzajemno učinkovanje pedoklimatskih in proizvodnih dejavnikov daje proizvodu Bra njegove posebne značilnosti. Razlog za to je, da se je skozi stoletja med postopkom zorenja razvila izjemna lokalna mikroflora, zaradi katere je proizvod Bra edinstven med stisnjenimi siri.

Bra je ključni del zgodovine in kulture pokrajine Cuneo. Za ime sira je bilo izbrano mesto Bra, ki je bilo nekoč glavno zgodovinsko tržišče tega proizvoda. Sir Bra je ohranil svojo značilno aromo in okus. Te komercialne značilnosti lahko pripišemo geografskemu območju proizvodnje, saj so se tu razvile in od tod nato prenašale naprej. Poleg tega so za obstoj dveh različic, Tenero in Duro, zaslužni proizvajalci sira s svojimi spretnostmi, da uporabijo zelo podobne tehnike in obenem spreminjajo čas zorenja ter tako proizvedejo sir z drugačnim okusom, ki je čvrst, a nikoli suh, in se lahko uporablja tudi riban.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (4))

Pristojna uprava je z objavo predloga za priznanje ZOP „Bra“ v Uradnem listu Italijanske republike št. 51 z dne 1. marca 2012 začela nacionalni postopek ugovora.

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletnem naslovu: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali:

neposredno na domači strani Ministrstva za kmetijsko, prehrambno in gozdarsko politiko (www.politicheagricole.it), kjer v desnem zgornjem kotu zaslona izberete „Qualità e sicurezza“ in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(4)  Glej opombo 3.