Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (kodificirana različica) /* COM/2014/0667 final - 2014/0309 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. Komisija v
okviru Evrope državljanov pripisuje veliko pomembnost poenostavitvi in
pojasnitvi prava Unije, da bi to postalo jasnejše in dostopnejše državljanom, s
čimer bi slednji dobili nove priložnosti in možnost
uveljavljanja posebnih pravic, ki jim jih to pravo podeljuje. Tega cilja ni mogoče doseči, dokler
številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno,
ostanejo razpršeni, tako da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno
v poznejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil je
potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih
aktov. Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto
spremenjeni, je eden od bistvenih načinov za to, da bi bilo pravo Unije jasno in pregledno. 2. Komisija je 1. aprila 1987 sprejela odločitev[1], s
katero je svojemu osebju dala navodilo, naj bodo vsi akti kodificirani
po ne več kot desetih
spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morale
vse službe v še krajših obdobjih prizadevati za kodifikacijo besedil, za katere
so odgovorne, da bi zagotovile jasnost in razumljivost svojih predpisov. 3. To je bilo potrjeno s sklepi
Evropskega sveta, sprejetimi v Edinburgu (december 1992)[2], s poudarkom na pomembnost kodifikacije,
saj omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno
zadevo ob določenem času. Kodifikacijo je treba izvesti ob polnem
upoštevanju običajnega postopka sprejetja aktov Unije. Glede na
to, da vsebinske spremembe aktov, ki jih zadeva kodifikacija, niso
dovoljene, so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim
sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli, da se za hitro sprejetje
kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni postopek. 4. Namen tega
predloga je začeti s kodifikacijo Uredbe Sveta (ES) št.
1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav,
ki niso članice Evropske skupnosti[3].
Nova uredba bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni[4];
ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se kodificirajo in jih torej
zgolj združuje s tistimi oblikovnimi spremembami, ki so potrebne za samo
izvedbo kodifikacije. 5. Predlog za kodifikacijo je bil sestavljen na podlagi predhodnega prečiščenega besedila, v
22 uradnih jezikih, Uredbe (ES) št. 1225/2009 in aktov o njeni
spremembi, ki jo je opravil Urad za publikacije Evropske unije s pomočjo sistema za obdelavo podatkov. Kjer so bili
členi preštevilčeni, je primerjava med starimi in novimi številkami
prikazana v tabeli, navedeni v Prilogi II h kodificirani
uredbi. ê 1225/2009
(prilagojeno) 2014/0309 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz
držav, ki niso članice Evropske Ö unije Õ (kodificirana
različica) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o Ö delovanju Õ Evropske Ö unije Õ in zlasti člena Ö 207(2) Õ Pogodbe, ob upoštevanju predloga Ö Evropske Õ komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[5], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: ê 1225/2009 uv. izjava
1 (prilagojeno) (1) Uredba Sveta (ES) št. Ö 1225/2009[6] Õ je bila večkrat[7] bistveno spremenjena.
Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo
kodificirati. ê 1225/2009 uv.
izjava 3 (prilagojeno) (2) Sporazum o izvajanju
člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini 1994 (v nadaljnjem
besedilu „Protidampinški sporazum iz leta 1994“), vsebuje podrobnejša
pravila, ki se nanašajo predvsem na izračun dampinga, postopke za
začetek in izvajanje preiskav, vključno z ugotavljanjem in
obravnavanjem dejstev, uvajanjem začasnih ukrepov, uvajanjem in pobiranjem
protidampinških dajatev, trajanjem in pregledom protidampinških ukrepov in
javnim razkritjem informacij, ki se nanašajo na protidampinške preiskave. (3) Da se zagotovi primerno in
transparentno izvajanje pravil Ö iz Protidampinškega
sporazuma iz leta 1994 Õ , Ö naj se Õ besednjak sporazuma
v največji možni meri Ö odraža
v zakonodaji Unije Õ. ê 1225/2009 uv.
izjava 4 (prilagojeno) è1 Popravek UL L 7, 12.1.2010, str. 22 (4) Pri izvajanju pravil Ö Protidampinškega
sporazuma iz leta 1994 Õ je bistvenega
pomena, da Ö Unija Õ z namenom
ohranitve ravnotežja pravic in obveznosti, è1 ki
jih vzpostavlja GATT ç , upošteva,
kako jih interpretirajo glavni trgovinski partnerji Ö Unije Õ. ê 1225/2009 uv.
izjava 5 (5) Zaželeno je določiti
jasna in podrobna pravila za izračun normalne vrednosti. Taka vrednost bi
morala v vseh primerih temeljiti še posebej na reprezentativni prodaji
v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici. Primerno je
razložiti, kdaj velja, da so stranke povezane zaradi določanja dampinga.
Koristno je določiti okoliščine, v katerih se šteje domača
prodaja kot prodaja z izgubo in se jo lahko zanemari, pri čemer se je
mogoče zatekati k ostalim segmentom prodaje ali k računsko
določeni normalni vrednosti ali pa k prodaji v tretjo
državo. Prav tako je primerno poskrbeti za primerno razporeditev stroškov celo
ob zagonu in določiti smernice za opredelitev zagona in obsega ter metode
razporeditve. Prav tako je treba pri računski določitvi normalne
vrednosti navesti metodologijo, ki naj bi se uporabljala pri določanju
zneskov za prodajne, splošne in upravne stroške in stopnje dobička, ki bi
se morali vključiti v to vrednost. ê 1225/2009 uv.
izjava 6 (6) Pri določanju normalne
vrednosti za države brez tržnega gospodarstva se zdi smiselno določiti
pravila za izbiro primerne tretje države s tržnim gospodarstvom, ki naj se
uporabi za ta namen in kjer ni mogoče, najti primerno tretjo državo in
normalno vrednost določiti na kateri koli drugi razumni osnovi. ê 1225/2009 uv.
izjava 7 (7) Primerno je določiti
izvozno ceno in našteti prilagoditve, ki jih je treba izvesti v tistih
primerih, kjer se zdi potrebna rekonstrukcija te cene na osnovi prve cene na
odprtem trgu. ê 1225/2009 uv.
izjava 8 (8) Za namen zagotavljanja
poštene primerjave med izvozno ceno in normalno vrednostjo je priporočjivo
našteti dejavnike, ki lahko vplivajo na cene in primerljivost cen in
določiti posebna pravila o tem, kdaj in kako bi bilo treba izvesti te
prilagoditve, vključno z dejstvom, da se bi bilo treba izogibati
vsakršnemu podvajanju prilagoditev. Prav tako je treba poskrbeti, da je mogoče
delati primerjavo z uporabo povprečnih cen, čeprav je
mogoče primerjati posamezne izvozne cene s povprečno normalno
vrednostjo, kjer se slednja spreminja v odvisnosti od stranke, regije ali
časovnega obdobja. ê 1225/2009 uv.
izjava 9 (prilagojeno) (9) Ö Zaželeno Õ je, da se
določijo jasne in podrobne smernice glede dejavnikov, ki so lahko
relevantni pri odločanju o tem, ali je dampinški uvoz povzročil
znatno škodo oz. ali grozi, da jo bo povzročil. Pri dokazovanju, da so
obseg in ravni cen zadevnega uvoza odgovorni za škodo, ki jo je utrpela
industrija Ö Unije Õ, bi bilo treba
posvečati pozornost vplivu drugih dejavnikov in še posebej
prevladujočih tržnih pogojev v Ö Unijo Õ. ê 1225/2009 uv.
izjava 10 (prilagojeno) (10) Priporočljivo je
opredeliti pojem „industrija Ö Unije Õ “ in poskrbeti, da
so lahko stranke, ki so povezane z izvozniki, izvzete iz take industrije
in določiti pojem „povezani“. Prav tako je treba poskrbeti, da se
v imenu proizvajalcev v določeni regiji Ö Unije Õ poskrbi za dejanja
v zvezi s protidampingom in določijo smernice za opredelitev
take regije. ê 1225/2009 uv.
izjava 11 (prilagojeno) (11) Treba je določiti, kdo
lahko vloži protidampinško pritožbo, vključno z obsegom, do katerega
jo mora podpirati industrija Ö Unije Õ , in določiti
informacije o dampingu, škodi in vzročni zvezi, ki bi jih morala
vsebovati taka pritožba. Prav tako je primerno opisati postopke za
zavračanje pritožb ali začetek postopkov. ê 1225/2009 uv.
izjava 12 (prilagojeno) (12) Treba je določiti
način, na katerega bi bilo treba zainteresirane stranke obvestiti
o informacijah, ki jih zahtevajo pristojni organi. Ö Zainteresirane
stranke bi morale imeti Õ dovolj priložnosti,
da predstavijo vse relevantne dokaze in da branijo svoje interese. Prav tako je
zaželeno jasno opisati pravila in postopke, ki se jih je treba držati med
preiskavo, predvsem pravila, po katerih se morajo zainteresirane stranke
javiti, predstaviti svoje poglede in predložiti informacije znotraj
določenega časovnega roka, če naj se ti pogledi in informacije
upoštevajo. Prav tako je primerno določiti pogoje, pod katerimi ima lahko
zainteresirana stranka dostop do informacij in možnost komentarja informacij,
ki jih predstavijo druge zainteresirane stranke. Prav tako bi moralo obstajati
sodelovanje med državami članicami in Komisijo pri zbiranju informacij. ê 1225/2009 uv.
izjava 13 (prilagojeno) (13) Treba je določiti pogoje,
pod katerimi se lahko uvedejo začasne dajatve, vključno
s pogoji, da se Ö začasne
dajatve Õ ne smejo uvesti prej
kot 60 dni po začetku postopka in ne kasneje kot devet mesecev po njem. Iz
upravnih razlogov je prav tako treba poskrbeti, da lahko Komisija v vseh
primerih uvede te dajatve bodisi neposredno za devetmesečno obdobje ali
v dveh stopnjah za šest in tri mesece. ê 1225/2009 uv.
izjava 14 (14) Treba je določiti
postopke za sprejemanje zavez, ki bodo odpravile damping in škodo namesto
uvajanja začasnih in dokončnih dajatev. Prav tako je primerno
določiti posledice kršitve ali umika zavez in poskrbeti, da se lahko
začasne dajatve uvedejo v primerih domnevnega kršenja ali pa kjer je
potrebna nadaljnja preiskava, ki dopolni ugotovitve. Pri sprejemanju zavez bi
bilo treba paziti, da predlagane zaveze in njihovo izvrševanje ne vodijo do
nekonkurenčnega obnašanja. ê 1225/2009 uv.
izjava 15 (prilagojeno) (15) Treba je poskrbeti, da pride
do zaključka primerov, ne glede na to, ali se sprejmejo dokončni
ukrepi ali ne, običajno v 12 mesecih, v nobenem primeru pa
ne kasneje kot v 15 mesecih od začetka preiskave. (16) Preiskave ali postopke bi bilo
treba zaključiti, kjer je damping de minimis ali je škoda
zanemarljiva, in je primerno opredeliti te Ö primere Õ. Kjer se morajo
uvesti ukrepi, bi bilo treba poskrbeti za zaključek preiskav in
določiti, da morajo biti ukrepi manjši kot stopnja dampinga, če bi
tak manjši znesek odpravil škodo, kakor tudi določiti metodo izračuna
ravni ukrepov v primerih vzorčenja. ê 1225/2009 uv.
izjava 16 (17) Treba je poskrbeti za
retroaktivno pobiranje začasnih dajatev, če se to šteje za primerno,
in opredeliti okoliščine, ki lahko sprožijo retroaktivno uporabo dajatev,
s čimer se prepreči slabitev dokončnih ukrepov, ki se bodo
uporabili. Prav tako je treba poskrbeti, da se lahko dajatve uporabijo
retroaktivno v primerih kršitev ali umika zavez. ê 1225/2009 uv.
izjava 17 (prilagojeno) (18) Treba je poskrbeti, da ukrepi
prenehajo veljati po petih letih, razen če pregled ne pokaže, da jih je
treba obdržati. Prav tako je treba v primerih, kjer je predloženih dovolj
dokazov o spremenjenih okoliščinah, poskrbeti za vmesne preglede ali
za preiskave, ki naj ugotovijo, ali je utemeljeno vračilo protidampinških
dajatev. Prav tako je primerno določiti, da pri vsakem ponovnem
izračunu dampinga, ki zahteva rekonstrukcijo izvoznih cen, dajatve ne
smejo biti obravnavane kot strošek, do katerega je prišlo med uvozom in ponovno
prodajo, pri čemer se navedene dajatve odražajo v cenah izdelkov, ki
so predmet ukrepov v Ö Uniji Õ. ê 1225/2009 uv.
izjava 18 (prilagojeno) (19) Izrecno je treba določiti
ponovno ocenjevanje izvoznih cen in stopenj dampinga, če je izvoznik
absorbiral dajatev preko oblike kompenzacijskega dogovora, in se ukrepi ne
odražajo v cenah izdelkov, ki so predmet ukrepov v Ö Uniji Õ. ê 1225/2009 uv.
izjava 19 è1 Popravek UL L 7, 12.1.2010, str. 22 (20) Protidampinški sporazum iz
leta 1994 ne vsebuje določb glede izogibanja protidampinškim ukrepom,
čeprav ločeni ministrski sklep GATT prepoznava izogibanje kot problem
in ga je posredoval protidampinškemu odboru GATT v reševanje. Zaradi
neuspeha dosedanjih multilateralnih pogajanj in dokler ne bo znan izid
navedenega è1 posredovanja
problema protidampinškemu odboru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ç je potrebno, da bi
zakonodaja Skupnosti vsebovala določbe, ki se bodo ukvarjale
s prakso, vključno s sestavljanjem blaga
v Skupnosti ali tretji državi, katere glavni cilj je izogibanje
protidampinškim ukrepom. ê 1225/2009 uv.
izjava 20 (prilagojeno) è1 Popravek UL L 7, 12.1.2010, str. 22 (21) Treba bi bilo pojasniti tudi,
katera dejanja sestavljajo izogibanje veljavnim ukrepom. Izogibanja se lahko
dogajajo bodisi znotraj ali zunaj Ö Unije Õ. Zato je treba
predvideti, da se izvzetja od razširjenih dajatev, è1 ki
so jih uvozniki morda dobili, lahko dodelijo tudi izvoznikom, ç kadar se dajatve Ö uporabijo Õ zaradi izogibanja,
ki se je zgodilo zunaj Ö Unije Õ. ê 1225/2009 uv.
izjava 21 (22) Primerno je dovoliti opustitev
protidampinških ukrepov, kjer gre za začasno spremembo v tržnih
pogojih, zaradi katere je nadaljnje uvajanje takih ukrepov začasno
neprimerno. ê 1225/2009 uv.
izjava 22 (prilagojeno) (23) Treba je poskrbeti, da se
preiskovani uvoz Ö pogojuje Õ z registracijo ob
uvozu, s čimer se omogoči kasnejšo uporabo ukrepov proti
takšnemu uvozu. ê 1225/2009 uv.
izjava 23 (24) Z namenom zagotoviti primerno
izvajanje ukrepov je treba, da države članice spremljajo in poročajo
Komisiji o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave ali ukrepov, kakor tudi
znesek dajatev, pobranih v skladu s to uredbo. ê 1225/2009 uv.
izjava 26 (25) Primerno je poskrbeti za
obiske zaradi preveritve, ki naj preverjajo informacije, ki so bili posredovane
o dampingu in škodi, pri čemer pa so takšni obiski odvisni od
ustreznih odgovorov na prejete vprašalnike. ê 1225/2009 uv.
izjava 27 (26) Bistvenega pomena je poskrbeti
za vzorčenje v primerih, kjer je število strank ali transakcij
veliko, s čimer se omogoči zaključek preiskav v okviru
zastavljenih časovnih rokov. ê 1225/2009 uv.
izjava 28 (27) Treba je poskrbeti, da
v primeru, ko stranke ne sodelujejo zadovoljivo, mogoče uporabiti
druge informacije in tako priti do ugotovitev, pri čemer so take
informacije lahko za stranke manj ugodne, kakor če bi sodelovale. ê 1225/2009 uv.
izjava 29 (28) Treba bi bilo urediti ravnanje
z zaupnimi informacijami, tako da ne prihaja do razkritja poslovnih skrivnosti. ê 1225/2009 uv.
izjava 30 (prilagojeno) (29) Bistvenega pomena je, da se
določi primeren način razkritja bistvenih dejstev in premislekov
strankam, ki izpolnjujejo pogoje za tako obravnavo, in da se izvede tako
razkritje ob ustreznem upoštevanju postopka sprejemanja odločitev v Ö Uniji Õ, v roku, ki
omogoča strankam braniti svoje interese. ê 1225/2009 uv.
izjava 31 (30) Primerno je poskrbeti za
upravni sistem, v okviru katerega se lahko predstavijo argumenti
o tem, ali so ukrepi v interesu Skupnosti, vključno
z interesom potrošnikov, in določiti časovna obdobja
v okviru katerih morajo biti take informacije predstavljene, kakor tudi
pravice zadevnih strank glede razkritja informacij. ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22 (31) Za izvajanje te uredbe so
potrebni enotni pogoji za sprejetje začasnih in dokončnih dajatev ter
za zaključek preiskave brez ukrepov. Te ukrepe bi morala sprejeti Komisija
v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[8]. (32) Za sprejetje začasnih
ukrepov bi bilo glede na učinke takih ukrepov in njihovo zaporedno logiko
v zvezi s sprejetjem dokončnih ukrepov ustrezno uporabiti svetovalni
postopek. Svetovalni postopek bi bilo treba glede na učinek takih ukrepov
uporabiti tudi za sprejetje zavez, uvedbo in neuvedbo pregledov zaradi izteka
ukrepov, opustitev ukrepov, podaljšanje opustitve ukrepov ter ponovno uvedbo
ukrepov. Kadar bi zamuda pri uvedbi ukrepov povzročila škodo, ki bi jo
bilo težko popraviti, mora Komisija imeti možnost sprejeti začasne ukrepe,
ki se začnejo uporabljati takoj – ê 1225/2009
(prilagojeno) è1 Popravek UL L 7, 12.1.2010, str. 22 è2 1168/2012 čl. 1.1(a) è3 37/2014 čl. 1 in Priloga .22(1) SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Načela 1. Protidampinška dajatev se lahko Ö naloži Õ za vsak dampinški
izdelek, čigar sprostitev v prosti promet v Ö Uniji Õ povzroča škodo. 2. Izdelek šteje kot dampinški, če je
njegova izvozna cena pri izvozu v Ö Unijo Õ manjša kot
primerljiva cena podobnega izdelka, ki se pojavlja v običajnem poteku
trgovanja, uveljavljenim za državo izvoznico. 3. Država izvoznica je običajno država
porekla. Vendar je lahko tudi kaka posredniška država, razen v primeru,
če se izdelki na primer samo pretovarjajo skozi to državo, ali se zadevni
izdelki ne izdelujejo v tej državi, ali pa v tej državi zanje ni primerljive
cene. 4. V tej uredbi izraz „podoben
izdelek“pomeniizdelek, ki je identičen, se pravi v vseh pogledih enak
obravnavanemu izdelku, ali, če takega izdelka ni, kak drug izdelek, ki,
čeprav ni enak v vseh pogledih, ima značilnosti, ki zelo spominjajo
na tiste, ki jih ima obravnavani izdelek. Člen 2 Določitev dampinga A. NORMALNA VREDNOST 1. Normalna vrednost običajno temelji na
cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo
v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici. Vendar če izvoznik v državi
izvoznici ne izdeluje ali ne prodaja podobnega izdelka, se lahko normalna
vrednost ugotovi na osnovi cen drugih prodajalcev ali proizvajalcev. Cene, ki veljajo med strankami, ki se zdijo
povezane ali ki imajo medsebojni kompenzacijski dogovor, ne štejejo kot cene
v običajnem poteku trgovanja in jih ni mogoče uporabljati za
določanje normalne vrednosti, razen če je določeno, da navedena
medsebojna povezava nanje ne vpliva. Pri določanju, ali sta dve stranki
povezani, je treba upoštevati opredelitev povezanih strank, določeno
v členu 143 Uredbe Komisije (EGS) št 2454/93[9]. 2. Prodaja podobnega izdelka, namenjenega
domači potrošnji, se običajno uporablja za določanje normalne
vrednosti, če obseg takšne prodaje predstavlja 5 % ali več
obsega prodaje obravnavanega izdelka v Skupnosti. Kljub temu se nižji
obseg prodaje lahko uporablja, kadar na primer zaračunane cene veljajo kot
reprezentativne za obravnavani trg. 3. Če ni, ali pa ni dovolj, prodaje
podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali če zaradi
posebne situacije na trgu taka prodaja ne dovoljuje ustrezne primerjave, se
normalna vrednost podobnega izdelka izračuna na osnovi proizvodnih
stroškov v državi porekla, h katerim se doda razumen znesek za
prodajne, splošne in upravne stroške in za dobiček, ali pa na osnovi izvoznih
cen pri običajnem poteku trgovanja v primerno tretjo državo, pod
pogojem, da so te cene reprezentativne. Med drugim se šteje, da v smislu prvega
pododstavka obstajajo posebne tržne razmere za zadevni izdelek, kadar so cene
umetno nizke, kadar obstajajo pomembni barter posli ali kadar obstajajo
ne-trgovinski dogovori o oplemenitenju. 4. Prodaja podobnega izdelka na notranjem trgu
države izvoznice ali izvozna prodaja v tretjo državo po cenah, ki so pod
proizvodnimi stroški na enoto (stalnimi in spremenljivimi), h katerim
se dodajo še zneski za prodajne, splošne in upravne stroške, se lahko
obravnava, kot da ne nastopa v običajnem poteku trgovanja zaradi cene
in jo je mogoče zanemariti pri določanju normalne vrednosti samo, če
se ugotovi, da se taka prodaja izvaja znotraj daljšega časovnega obdobja
v znatnih količinah in pri cenah, ki ne zagotavljajo kritja vseh
stroškov v razumnem časovnem obdobju. Če so cene, ki so v času
prodaje nižje od stroškov, v obdobju preiskave nad tehtanim
povprečjem stroškov, šteje, da take cene zagotavljajo kritje stroškov
v okviru razumnega časovnega obdobja. Daljše časovno obdobje je običajno
eno leto, vendar ni v nobenem primeru krajše od šestih mesecev; in šteje
se, da se prodaja pod stroški na enoto izvaja v znatnih količinah
v teku takega obdobja, če se ugotovi, da je tehtano povprečje
prodajne cene nižje od tehtanega povprečja stroškov na enoto, ali da obseg
prodaje pri cenah pod stroški na enoto ni manjši kot 20 % prodaje, ki se
uporablja pri določanju normalne vrednosti. 5. Stroški se običajno izračunavajo
na osnovi evidenc, ki jih hrani stranka v preiskavi, pod pogojem da so te
evidence v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi
načeli v zadevni državi in da se dokaže, da te evidence razumno
odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka. Če stroški, ki so povezani
s proizvodnjo in prodajo izdelka, ki se preiskuje, niso ustrezno izraženi
v evidencah zadevne stranke, jih je treba prilagoditi ali
določiti na podlagi stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov
v isti državi, kadar pa takšnih informacij ni na voljo oziroma jih ni
mogoče uporabiti, pa na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno
z informacijami iz drugih reprezentativnih trgov. Upoštevajo se predloženi dokazi
o ustrezni razporeditvi stroškov, pod pogojem, da se pokaže, da so se take
razporeditve uporabljale tradicionalno. Če ni na voljo primernejše metode,
se da prednost razporeditvi stroškov na osnovi prihodka od prodaje. Če že
ni upoštevano pri razporeditvi stroškov v okviru tega pododstavka, se
stroški primerno prilagodijo za tiste neperiodične stroškovne postavke, ki
koristijo bodoči in/ali sedanji proizvodnji. Če na stroške v delu obdobja,
predvidenega za kritje stroškov, vpliva uporaba novih proizvodnih zmogljivosti,
ki zahtevajo znatno dodatno investiranje, in nizke stopnje izkoriščanja
zmogljivosti, ki so posledica zagonskih dejavnosti v teku ali le delu
obdobja preiskave, štejejo kot povprečni stroški za začetno fazo
tisti stroški, ki veljajo v skladu z zgoraj navedenimi razporeditvenimi
pravili ob koncu take faze in se vključijo na tej ravni za ustrezno
obdobje v tehtanem povprečju stroškov, o katerem govori drugi
pododstavek odstavka 4. Dolžina zagonske faze se določi glede na
okoliščine zadevnega proizvajalca ali izvoznika, vendar ne presega
ustreznega začetnega dela obdobja, predvidenega za pokritje stroškov. Za
to prilagoditev za stroške, ki veljajo v teku obdobja preiskave, se
upoštevajo le informacije, ki se nanašajo na zagonsko fazo, ki se razteza preko
tega obdobja, če so predložene pred obiski zaradi preveritve in najkasneje
tri mesece po začetku preiskave. 6. Zneski za prodajne, splošne in upravne
stroške in za dobičke temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na
proizvodnjo in prodajo pri običajnem poteku trgovanja podobnega izdelka
s strani obravnavanega izvoznika ali proizvajalca. Če teh zneskov ni
mogoče določiti na tej osnovi, se lahko zneski določijo na
osnovi: (a) tehtanega povprečja dejanskih
zneskov, ugotovljenih za druge izvoznike ali proizvajalce, ki so predmet
preiskave glede proizvodnje in prodaje podobnega izdelka na notranjem trgu
države porekla; (b) dejanskih zneskov, ki veljajo za
proizvodnjo in prodajo pri običajnem poteku trgovanja za enako splošno
kategorijo izdelkov za obravnavanega izvoznika ali proizvajalca na notranjem
trgu države porekla; (c) katere koli druge razumne metode,
pod pogojem, da znesek za tako ugotovljeni dobiček ne presega
dobička, ki ga običajno dosežejo drugi izvozniki ali
proizvajalci izdelkov enake splošne kategorije na notranjem trgu države
porekla. 7.(a) V primeru uvoza iz držav brez tržnega
gospodarstva[10]
se določi normalna vrednost na podlagi cene ali računsko
določene vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom ali
cene, ki velja pri izvozu iz te tretje države v druge države,
vključno Ö z Unijo Õ , ali, kjer to ni
mogoče, na kateri koli drugi razumni osnovi, vključno s ceno, ki
se je dejansko plačevala ali se plačuje v Ö Uniji Õ za podoben proizvod,
po potrebi primerno prilagojeni, tako da vsebuje razumno profitno maržo. Primerna tretja država s tržnim gospodarstvom
se izbere na smiseln način, pri čemer se ustrezno upoštevajo vse
zanesljive informacije, ki so dostopne v času izbire. Upoštevajo se
tudi roki. Kjer je to primerno, se uporabi tretja država s tržnim
gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave. Strani, udeležene v preiskavi, se obvesti
kmalu po začetku preiskave za predvideno tretjo državo s tržnim
gospodarstvom, pri čemer imajo 10 dni časa za pripombe. (b) Pri protidampinških preiskavah
v zvezi z è1 uvozom
iz Ljudske republike Kitajske, Vietnama in Kazahstana ter katere koli države,
ki nima tržnega gospodarstva ç in je članica
WTO na dan začetka preiskave, se normalna vrednost določi
v skladu z odstavki 1 do 6, če se na podlagi ustrezno
utemeljenih zahtevkov enega ali več proizvajalcev, vključenih
v preiskavo, in v skladu z merili in postopki,
določenimi v Ö točki Õ (c), pokaže, da za
tega proizvajalca ali proizvajalce prevladujejo pogoji tržnega gospodarstva
glede proizvodnje in prodaje zadevnega podobnega proizvoda. Kadar ni tako, se
uporabljajo pravila, določena v skladu s Ö točko Õ (a). (c) Zahtevek pod Ö točko Õ (b) mora biti vložen
pisno in vsebovati zadostne dokaze, da proizvajalec deluje v pogojih
tržnega gospodarstva, to je, če: –
se odločitve podjetij glede cen,
stroškov in vložkov, vključno npr. s surovinami, stroški
tehnologije in dela, obsegom proizvodnje, prodajo in vlaganji sprejemajo kot
odziv na tržne signale, ki odražajo ponudbo in povpraševanje, in brez
večjega vmešavanja države s tem v zvezi, stroški za glavne
vložke pa v glavnem odražajo tržne vrednosti, –
imajo podjetja jasno določeno zbirko
računovodskih evidenc, ki se pregledujejo neodvisno, v skladu
z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo
v vse namene, –
proizvodni stroški in finančna situacija
podjetij niso podvrženi bistvenemu izkrivljanju, ki se prenaša še iz
predhodnega sistema netržnega gospodarstva, zlasti v zvezi
z amortizacijo sredstev, druge vrste odpisov, blagovne menjave in
plačila preko kompenzacij dolgov, –
za zadevna podjetja velja stečajno pravo in
pravo lastninskih razmerij, ki zagotavlja pravno varnost in stabilnost za
delovanje podjetij, in –
se pretvorbe glede menjalnega tečaja izvajajo
po tržnem tečaju. Ocena ali proizvajalec izpolnjuje gornja merila,
je sprejeta è2 običajno
v sedmih mesecih, vendar v nobenem primeru ne pozneje kot v osmih mesecih
po sprožitvi preiskave ç , è3 po
tem, ko je dobila industrija Unije ç priložnost podati
svoje pripombe. Ta ocena ostane v veljavi ves čas preiskave. è3 Komisija
informacije o analizi zahtevkov, vloženih skladno s Ö točko Õ (b), državam
članicam običajno posreduje v 28 tednih od dneva začetka
preiskave. ç ê 1168/2012 čl.
1.1(b) (prilagojeno) (d) Ko Komisija omeji preiskavo v skladu
s členom 17, se odločanje o zahtevkih v skladu s Ö točkama Õ (b) in (c) tega
odstavka omeji na strani, vključene v preiskavo, in na vse
proizvajalce, ki imajo individualno obravnavo v skladu s členom
17(3). ê 1225/2009
(prilagojeno) B. IZVOZNA CENA 8. Izvozna cena je cena, ki se je dejansko
plačala ali se plačuje za izdelek, ko se ta izvozi iz države
izvoznice v Ö Unijo Õ . 9. V primerih, ko izvozne cene ni ali se
zdi, da je izvozna cena nezanesljiva zaradi kake povezave ali kompenzacijskega
dogovora med izvoznikom in uvoznikom iz tretje države, se izvozna cena lahko
računsko določi na osnovi cene, po kateri so uvoženi izdelki
prvič preprodani neodvisnemu kupcu ali, če se izdelki ne preprodajajo
neodvisnemu kupcu ali se ne preprodajajo v enakem stanju, kot so bili
uvoženi, na kateri koli razumni osnovi. V teh primerih se naredi prilagoditev za vse
stroške, vključno s dajatvami in davki, plačanimi med
uvozom in preprodajo, kakor tudi za nastale dobičke, na ta način, da
se ugotovi zanesljiva izvozna cena na ravni meja Ö Unije Õ . Postavke, za katere se delajo prilagoditve,
vsebujejo tiste, ki jih običajno nosi uvoznik, vendar plačuje katera
koli stran, bodisi znotraj ali zunaj Ö Unije Õ , ki se zdi, da je
povezana z uvoznikom ali izvoznikom ali ima z njim kompenzacijski
dogovor; sem sodijo: običajni prevoz, zavarovanje, manipuliranje,
natovarjanje in drugi tozadevni stroški, carine, protidampinške dajatve in
drugi davki, ki se plačujejo v državah uvoznicah zaradi uvoza ali
prodaje blaga, in razumna stopnja za prodajne, splošne in upravne stroške in
dobiček. C. PRIMERJAVA 10. Izvede se poštena primerjava med izvozno
ceno in normalno vrednostjo. Ta primerjava se izvede na isti trgovinski
ravni in glede na prodajo, opravljeno v kolikor je mogoče istem
času, pri čemer se upoštevajo druge razlike, ki vplivajo na
primerljivost cen. Kadar normalna vrednost in izvozna cena, ne temeljita na
taki primerljivi osnovi, se v obliki prilagoditev, ustrezno upoštevajo,
v vsakem primeru, odvisno od pomena, razlike v dejavnikih, za katere
se ugotovi in dokaže, da vplivajo na cene in s tem na primerljivost
cen. Pri izvajanju prilagoditev se bo izogibalo vsem podvajanjem, predvsem
glede na popuste, rabate, količine in ravni trgovanja. Če so
predpisani pogoji izpolnjeni, so dejavniki, za katere se lahko delajo
prilagoditve, naslednji: (a) Fizikalne značilnosti Izvede se prilagoditev normalne vrednosti zaradi
razlik v fizikalnih značilnostih zadevnega izdelka. Znesek
prilagoditve ustreza razumni oceni tržne vrednosti razlike. (b) Uvozne dajatve in posredni davki Izvede se prilagoditev normalne vrednosti za
znesek, ki ustreza kakršnim koli uvoznim dajatvam ali posrednim davkom, ki
bremenijo podoben izdelek in materiale, ki so vanj fizično vgrajeni,
če so namenjeni za potrošnjo v državi izvoznici in ki se ne
pobirajo ali se vrnejo za izdelek, ki se izvozi v Ö Unijo Õ . (c) Popusti, rabati in
količine Izvede se prilagoditev za razlike v popustih
in rabatih, tudi tistih, ki se odobrijo zaradi razlik v količinah,
če so ustrezno količinsko opredeljeni in so direktno povezani
z obravnavano prodajo. Prilagoditev se lahko izvede tudi za preložene popuste
in rabate, če temelji zahteva na ustaljeni praksi v prejšnjih
obdobjih, vključno s podrejanjem pogojem, potrebnim za popuste in
rabate. (d) Raven trgovanja (i) Prilagoditev zaradi razlik v ravneh
trgovanja, vključno s kakršnimi koli razlikami, do katerih lahko
pride pri prodajah proizvajalca originalne opreme (OEM – Original Equipment
Manufacturer), se opravi, kadar se v zvezi z distribucijsko verigo na
obeh trgih pokaže, da je izvozna cena, vključno s konstruirano
izvozno ceno, na drugačni stopnji trgovine kot normalna vrednost in je
razlika vplivala na primerljivost cen, kar se kaže v doslednih in
izrazitih razlikah v funkcijah in cenah prodajalca za različne
stopnje trgovine na notranjem trgu izvozne države. Znesek prilagoditve temelji
na tržni vrednosti razlike. (ii) Vendar pa se v okoliščinah, ki
niso predvidene v točki (i), kadar obstoječe razlike
v ravni trgovanja ni mogoče količinsko opredeliti, ker ni
ustreznih stopenj na notranjem trgu izvoznih držav, ali kadar je jasno, da se
nekatere funkcije navezujejo na stopnje trgovine, ki niso stopnje, ki naj bi se
uporabile v primerjavi, odobri posebna prilagoditev. (e) Prevoz, zavarovanje,
manipuliranje, natovarjanje in drugi tozadevni stroški Prilagoditev se izvede zaradi razlik
v neposredno povezanih stroških, ki nastajajo zaradi prenašanja zadevnega
izdelka iz poslovnih prostorov izvoznika k neodvisnemu kupcu, pri
čemer so taki stroški vsebovani v zaračunanih cenah. Ti stroški
vsebujejo: prevoz, zavarovanje, manipuliranje, natovarjanje in druge tozadevne
stroške. (f) Pakiranje Prilagoditev se izvede zaradi razlik
v neposredno povezanih stroških pakiranja za obravnavani izdelek. (g) Kredit Prilagoditev se izvede zaradi razlik
v stroških katerega koli kredita, ki se daje za obravnavano prodajo, pod
pogojem, da je ta dejavnik upoštevan pri določanju zaračunanih cen. (h) Poprodajni stroški Izvede se prilagoditev zaradi razlik
v neposrednih stroških za zagotavljanje jamstev, garancij, tehnične
podpore in servisa, kot je to določeno s pravnimi in/ali prodajnimi
pogodbami. (i) Provizije Prilagoditev se izvede zaradi razlik
v provizijah, ki se plačujejo v zvezi z obravnavano
prodajo. Izraz „provizije“ se razume tako, da
vključuje pribitek, ki ga je prejel trgovec izdelka ali podobnega izdelka,
če so funkcije takšnega trgovca podobne funkcijam zastopnika, ki dela na
podlagi provizije. (j) Pretvorba valut Če primerjava cen zahteva pretvorbo valut, se
ta pretvorba izvede z uporabo menjalnega tečaja na dan prodaje,
vendar pa se v primeru, če je z zadevnim izvozom direktno
povezana prodaja tuje valute na terminskih trgih, uporabi menjalni tečaj
iz terminske prodaje. Običajno je datum prodaje kar datum računa,
vendar se lahko uporabi datum pogodbe, nabavnega naloga ali potrditve
naročila, če so s temi datumi bistveni pogoji prodaje bolj
ustrezno opredeljeni. Nihanja v menjalnih tečajih se zanemarijo in
izvoznikom je dano 60 dni, da se prilagodijo pomembnejšim premikom menjalnih
tečajev med obdobjem preiskave. (k) Drugi dejavniki Prilagoditev je možna tudi za razlike v drugih
dejavnikih, ki niso določeni v Ö točkah Õ od (a) do (j),
če se pokaže, da ti dejavniki vplivajo na primerljivost cen, kakor se
zahteva v skladu s tem odstavkom, in predvsem, da stranke dosledno
plačujejo različne cene na notranjem trgu zaradi razlike
v takšnih dejavnikih. D. STOPNJA DAMPINGA 11. Ob upoštevanju zadevnih določb, ki
urejajo pošteno primerjavo, se obstoj stopenj dampinga v teku obdobja
preiskave običajno ugotavlja na osnovi primerjave tehtanega povprečja
normalne vrednosti s tehtanim povprečjem cen vseh izvoznih transakcij
pri izvozu v Ö Unijo Õ ali pa
s primerjavo posameznih normalnih vrednosti in posameznih izvoznih
cen pri izvozu Ö v Unijo Õ od transakcije do
transakcije. Vendar pa se normalna vrednost, ugotovljena na osnovi tehtanega
povprečja, lahko primerja s cenami vseh posameznih izvoznih
transakcij v Ö Unijo Õ , če obstaja
vzorec izvoznih cen, ki se znatno razlikuje od kupca do kupca, po regijah ali
časovnih obdobjih, in če metode, navedene v prvem stavku tega
odstavka, ne bi pokazale celotnega obsega dampinga, ki se izvaja. Ta odstavek
ne izključuje uporabe vzorčenja v skladu s členom 17. 12. Stopnja dampinga je znesek, za katerega
normalna vrednost presega izvozno ceno. Kjer se stopnje dampinga spreminjajo,
se lahko določi tehtano povprečje stopnje dampinga. Člen 3 Določanje škode 1. V zvezi s to uredbo pomeni izraz
„škoda“, če ni drugače določeno, znatno škodo, povzročeno
industriji Ö Unije Õ , grožnjo znatne
škode industriji Ö Unije Õ ali znatno zaviranje
izgradnje te industrije in se razlaga v skladu z določbami tega
člena. 2. Določanje škode temelji na pozitivnih
dokazih in vključuje objektivno preverjanje: (a) obsega dampinškega uvoza in
učinka dampinškega uvoza na cene na trgu Ö Unije Õ za podobne izdelke Ö in Õ (b) posledičnega vpliva tega uvoza
na industrijo Ö Unije Õ. 3. V zvezi z obsegom dampinškega uvoza se
ugotavlja, ali je prišlo do pomembnega povečanja dampinškega uvoza, bodisi
v absolutnem smislu ali pa relativno glede na proizvodnjo in potrošnjo
v Ö Uniji Õ . V zvezi
z učinkom dampinškega uvoza na cene se ugotavlja, ali je prišlo do
znatnega nelojalnega nižanja cen zaradi dampinškega uvoza, če to ceno
primerjamo s ceno podobnega izdelka industrije Ö Unije Õ , oziroma, ali tak
uvoz kako drugače v pomembni meri pritiska na cene ali
v pomembni meri preprečuje zvišanja cen, do katerih bi sicer prišlo.
Ne eden ali več teh dejavnikov skupaj, ni oz. niso odločujoči. 4. Če je uvoz izdelka iz več držav
istočasno predmet protidampinških preiskav, se učinki takšnega uvoza
ocenjujejo kumulativno samo, če se ugotovi, da: (a) je stopnja dampinga, ugotovljena za
uvoz iz vsake od teh držav, večja kot de minimis, kot ga
opredeljuje člen 9(3), in da obseg uvoza iz vsake od teh držav ni
zanemarljiv; in (b) kumulativna ocena učinkov uvoza
ustreza konkurenčnim pogojem med uvoženimi izdelki in
konkurenčnimi pogoji med uvoženimi izdelki na eni strani in podobnimi
izdelki Ö Unije Õ na drugi strani. 5. Preiskava učinka dampinškega uvoza na
zadevno industrijo Ö Unije Õ vsebuje oceno vseh
gospodarskih dejavnikov in pokazateljev, ki vplivajo na stanje industrije,
vključno z dejstvom, da je kaka industrija morda še vedno
v procesu okrevanja zaradi učinkov dampinga ali subvencioniranja
v preteklosti, nadalje velikost dejanske stopnje dampinga,
dejanski in potencialni padec prodaje, dobičke, obseg proizvodnje,
tržni delež, produktivnost, donosnost investicij, stopnjo izkoriščenosti
zmogljivosti, dejavnike, ki vplivajo na cene v Ö Uniji Õ , dejanske in
potencialne negativne učinke na denarni tok, zalogo, zaposlovanje,
plače, rast, sposobnost zbiranja kapitala ali investicij. Ta seznam ni
izčrpen, niti ni eden ali več teh dejavnikov skupaj
odločujočih. 6. Na osnovi vseh zadevnih dokazov,
predstavljenih v zvezi z odstavkom 2, je treba dokazati, da dampinški
uvoz povzroča škodo v smislu te uredbe. Konkretno to pomeni, da je
treba dokazati, da so obseg in/ali ravni cen, ugotovljeni v skladu
s odstavkom 3, odgovorni za učinek na industrijo Ö Unije Õ , kot ga predvideva
odstavek 5, in da je ta učinek tako velik, da ga je mogoče
označiti kot znatnega. 7. Razen dampinškega uvoza se preiščejo
še drugi znani dejavniki, ki istočasno povzročajo škodo industriji Ö Unije Õ , s čimer
se zagotovi, da se škoda, ki jo ti drugi dejavniki povzročajo, ne
pripisuje dampinškemu uvozu v skladu s odstavkom 6. Dejavniki, ki jih
je mogoče upoštevati v tem okviru, vključujejo obseg in uvozne
cene, ki se ne prodaja po dampinških cenah, zmanjševanje povpraševanja ali
spremembe v potrošniških navadah, konkurenco med proizvajalci tretjih
držav in Ö Uniji Õ in njihove trgovinske
omejitvene prakse, razvoj tehnologije in izvozno sposobnost ter produktivnost
industrije Ö Unije Õ . 8. Učinek dampinškega uvoza se ocenjuje
glede na proizvodnjo industrije Ö Unije Õ podobnega izdelka,
kadar podatki, ki so na voljo, omogočajo ločeno ugotavljanje te
proizvodnje na osnovi takih kriterijev, kot je proizvodni proces, prodaja
proizvajalcev in njihovi dobički. Če tako ločeno
ugotavljanje te proizvodnje ni mogoče, se učinki dampinškega uvoza
ugotavljajo s preiskavo proizvodnje najbližje skupine ali palete izdelkov,
ki vsebuje podoben izdelek, za katerega je mogoče dobiti potrebne
informacije. 9. Določitev grožnje znatne škode temelji
na dejstvih in ne le na obtožbah, domnevah ali oddaljeni možnosti. Sprememba
okoliščin, ki bi ustvarila razmere, v katerih bi damping
povzročil škodo, mora biti jasno predvidena in neposredno grozeča. Pri odločanju glede obstoja grožnje
znatne škode se upoštevajo takšni dejavniki, kot so: (a) znatno povečana stopnja
dampinškega uvoza na trgu Ö Unije Õ, ki nakazuje
verjetnost znatno povečanega uvoza; (b) dovolj prosto dostopnih zmogljivosti
izvoznika ali neizbežno in znatno povečanje takih zmogljivosti, ki
nakazuje verjetnost znatno povečanega dampinškega izvoza v Ö Unijo Õ, pri čemer pa
se upošteva tudi dostopnost drugih izvoznih trgov, ki lahko absorbirajo dodaten
izvoz; (c) ali uvoz vstopa po cenah, ki bi
v znatni meri pritiskale na cene ali preprečile povečanja cen,
do katerih bi sicer prišlo, verjetno pa tudi povečale povpraševanje po
nadaljnjem uvozu; (d) zaloge izdelkov v preiskavi. Nobeden od zgoraj naštetih dejavnikov sam po
sebi ni odločujoč, toda vsi obravnavani dejavniki skupaj morajo
voditi do sklepa, da je nadaljnji dampinški izvoz neizbežen in da bo nastopila
znatna škoda, če se ne izvedejo zaščitni ukrepi. Člen 4 Opredelitev
industrije Ö Unije Õ 1. Za namene te
uredbe se izraz „industrija Ö Unije Õ“ nanaša na vse
proizvajalce podobnih izdelkov v Ö Uniji Õ ali na tiste od
njih, katerih skupna proizvodnja izdelkov predstavlja večji delež, kot ga
določa člen 5(4), celotne proizvodnje teh izdelkov
v Skupnosti, razen: (a) če
so proizvajalci povezani z izvozniki ali uvozniki ali pa so sami
uvozniki domnevno dampinških izdelkov, se lahko izraz „industrija Ö Unije Õ “ razlaga, kot da se
nanaša na preostale proizvajalce; (b) v izjemnih okoliščinah se lahko
ozemlje Ö Unije Õ za zadevno
proizvodnjo razdeli na dva ali več konkurenčnih trgov in
proizvajalci znotraj vsakega takega trga se štejejo za ločeno industrijo,
če: (i) proizvajalci znotraj takega trga prodajo
vso ali skoraj vso svojo proizvodnjo zadevnega izdelka na ta trg, in (ii) povpraševanja na tem trgu ne oskrbujejo,
v upoštevanja vredni meri, proizvajalci zadevnega izdelka, ki se nahajajo
kje drugje v Ö Uniji Õ. V takih okoliščinah je mogoče
ugotoviti škodo celo, če večji del skupne industrije Ö Unije Õ ni oškodovan, pod
pogojem, da obstaja koncentracija dampinškega uvoza na tak izoliran trg, in pod
dodatnim pogojem, da povzroča dampinški uvoz škodo vsem ali skoraj vsem
proizvajalcem na takem trgu. 2. Za namene odstavka 1 se šteje, da so
proizvajalci povezani z izvozniki ali uvozniki samo v primeru,
če: (a) eden od njih neposredno ali posredno
nadzira drugega; ali (b) oba neposredno ali posredno nadzira
tretja oseba; ali (c) vsi skupaj posredno ali neposredno
nadzirajo tretjo osebo, pod pogojem, da obstajajo razlogi za domnevo ali sum,
da je učinek te povezave tak, da se zaradi nje zadevni proizvajalec obnaša
drugače kot se obnašajo nepovezani proizvajalci. Za namene tega odstavka bo štelo, da eden
nadzira drugega, kadar je prvi pravno ali operativno v položaju, da izvaja
omejitve nad drugim ali ga usmerja. 3. Kjer se industrija Ö Unije Õ razlaga
v smislu proizvajalcev v določeni regiji, se izvoznikom da
priložnost, da za zadevno regijo ponudijo zaveze v smislu
člena 8. V takih primerih se bo pri ocenjevanju interesa Ö Unije Õ glede ukrepov še
posebej upošteva interes regije. Če se ustrezna zaveza ne ponudi takoj ali
pa se uporabijo situacije, določene v členu 8(9) in
(10), se lahko uvede začasna ali dokončna dajatev za Ö Unijo Õ kot celoto.
V takih primerih se lahko dajatve, če je to izvedljivo, omejijo na
določene proizvajalce ali izvoznike. 4. Za navedeni člen se uporabljajo
določbe člena 3(8). Člen 5 Začetek postopkov 1. Razen če gre za primer, ki ga
predvideva odstavek 6, se začne preiskava za določitev obstoja,
stopnje in učinka kakršnega koli domnevnega dampinga na pisno pritožbo
katere koli v imenu industrije Ö Unije Õ delujoče
fizične ali pravne osebe ali katerega koli združenja, ki ni pravna oseba,
ki deluje v imenu industrije Skupnosti. Pritožba se lahko predloži Komisiji ali
državi članici, ki jo posreduje Komisiji. Komisija pošlje državam
članicam izvod vsake pritožbe, ki jo prejme. Štelo bo, da je pritožba
vložena prvi delovni dan po tem, ko jo Komisija prejme s priporočeno
pošto, ali po tem, ko Komisija izda potrdilo o prejemu. Če ni nobene pritožbe, država
članica pa poseduje dovolj dokazov o dampingu in
o posledični škodi za industrijo Ö Unije Õ , nemudoma posreduje
te dokaze Komisiji. 2. Pritožba iz odstavka 1 mora vsebovati
dokaze o dampingu, škodi in vzročni zvezi med domnevno
dampinškim uvozom in domnevno škodo. Pritožba mora vsebovati vse, pritožniku
pod razumnimi pogoji dostopne informacije o naslednjem: (a) identiteta pritožnika in opis obsega
in vrednosti proizvodnje pritožnikovega podobnega izdelka v Ö Uniji Õ. Kjer se pisna
prošnja vlaga v imenu industrije Ö Unije Õ , pritožba konkretno
navede industrijo, v imenu katere je vložena pritožba, tako da navede
seznam vseh znanih proizvajalcev podobnega izdelka v Ö Uniji Õ (ali združenj
proizvajalcev podobnega izdelka v Ö Uniji Õ), in, kolikor je to
mogoče, opis obsega in vrednosti proizvodnje podobnega izdelka v Ö Uniji Õ, ki jo je pripisati
tem proizvajalcem; (b) popoln opis domnevno dampinškega
izdelka, imena zadevne države ali držav porekla ali izvoza, identiteto vsakega
znanega izvoznika ali tujega proizvajalca in seznam znanih oseb, ki uvažajo
zadevni izdelek; (c) cene, po katerih se zadevni izdelek
prodaja, kadar je namenjen potrošnji na notranjih trgih države ali držav
porekla ali izvoza (ali, kjer je to primerno, cene, po katerih se izdelek
prodaja iz države ali držav porekla ali izvoza tretji državi ali državam,
ali pa informacije o računsko določeni vrednosti
izdelka) in podatek o izvoznih cenah ali, kjer je to primerno,
o cenah, po katerih se izdelek prvič preproda neodvisnemu kupcu
v Ö Uniji Õ; (d) spremembe v obsegu domnevno
dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Ö Unije Õ in posledičnem
učinku tega uvoza na industrijo Ö Unije Õ , kot se ta odraža
v ustreznih dejavnikih in indeksih, ki kažejo stanje industrije Ö Unije Õ , kakršni so našteti
v členu 3(3) in (5). 3. Komisija, kolikor je to le mogoče,
razišče točnost in primernost v pritožbi dostavljenih dokazov,
da ugotovi, ali obstaja dovolj dokazov, da lahko opraviči začetek
preiskave. 4. Preiskava po odstavku 1 se ne začne,
če se na osnovi ustrezne preiskave o stopnji podpore oz.
nasprotovanja pritožbi, izražene s strani proizvajalcev podobnega izdelka
v Ö Uniji Õ, ne ugotovi, da je
pritožbo dejansko vložila industrija Ö Unije Õ oz. je bila pritožba
vložena v njenem imenu. Šteje se, da je pritožbo vložila industrija Ö Unije Õ oz. da je bila
prošnja vložena v njenem imenu, če jo podpirajo tisti proizvajalci
v Ö Uniji Õ, katerih skupna
proizvodnja predstavlja več kot 50 % celotne proizvodnje podobnega
izdelka v tistem delu industrije Ö Unije Õ, ki izraža bodisi
podporo ali pa nasprotovanje pritožbi. Vendar pa se preiskava ne začne,
če je delež proizvodnje tistih proizvajalcev Ö Unije Õ, ki izrecno
podpirajo pritožbo, manjši kot 25 % celotne proizvodnje podobnega izdelka
s strani industrije Ö Unije Õ. 5. Razen če je bila sprejeta
odločitev, da se začne preiskava, se pristojni organi izognejo
vsakršnemu objavljanju pritožbe, ki zahteva začetek preiskave. Vendar pa
se, po prejemu ustrezno dokumentirane pritožbe in še pred postopkom v zvezi
z začetkom preiskave, uradno obvesti vlado zadevne države izvoznice. ê 37/2014 čl. 1 in Priloga 22(2) (prilagojeno) 6. Če se Ö Komisija Õ v posebnih
okoliščinah odloči za uvedbo preiskave, ne da bi bila s strani ali v
imenu industrije Unije prejeta pisna pritožba z namenom uvedbe takšne
preiskave, se to stori na podlagi zadostnih dokazov o dampingu, škodi in
vzročni zvezi, kot je opredeljeno v odstavku 2, ki upravičujejo
takšno uvedbo. Ko Komisija ugotovi, da je takšna preiskava potrebna, državam
članicam posreduje informacije. ê 1225/2009
(prilagojeno) 7. Dokazi tako o dampingu kakor tudi
o škodi se pri odločanju o tem, ali naj se začne preiskava
ali ne, proučujejo sočasno. Pritožba se zavrne, kjer ni dovolj
dokazov bodisi o dampingu ali o škodi, ki bi opravičevali
začetek postopka. Postopki se ne začnejo proti državam, katerih uvoz
predstavlja tržni delež, ki je manjši od 1 %, razen če take države
skupaj predstavljajo 3 % ali več potrošnje Ö Unije Õ . 8. Pritožba se lahko pred začetkom
umakne; v tem primeru se bo štelo, da ni bila vložena. ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(2) 9. Kadar je očitno, da obstajajo zadostni
dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, ga Komisija začne v 45
dneh od datuma vložitve pritožbe in objavi obvestilo v Uradnem listu
Evropske unije. Kadar so predloženi dokazi nezadostni, je pritožnik o tem
obveščen v 45 dneh od datuma vložitve pritožbe pri Komisiji. Komisija
informacije o analizi pritožbe državam članicam običajno posreduje v
21 dneh od datuma vložitve pritožbe pri Komisiji. ê 1225/2009
(prilagojeno) è1 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(3) 10. Obvestilo o začetku postopka
naznani začetek preiskave, navede izdelek in vpletene države, poda
povzetek prejetih informacij in zahteva, da se vse pomembne informacije
sporočijo Komisiji. V njem se navede roke, v katerih se lahko
zainteresirane stranke javijo, predstavijo svoja stališča v pisni
obliki in posredujejo informacije, če naj se taka stališča in
informacije tekom preiskave upoštevajo. Prav tako se navede rok, znotraj
katerega lahko zainteresirane stranke zaprosijo pri Komisiji za zaslišanje
v skladu s členom 6(5). 11. Komisija obvesti izvoznike, uvoznike in
predstavniška združenja uvoznikov ali izvoznikov, za katere je znano, da
jih to zadeva, kakor tudi predstavnike države izvoznice in pritožnike,
o začetku postopka in ob primernem upoštevanju zaščite zaupnih
informacij, dostavi popolno besedilo pisne pritožbe, ki jo je prejela
v skladu z odstavkom 1, znanim izvoznikom in pristojnim organom
države izvoznice, na zahtevo pa jih da na razpolago tudi drugim vpletenim
zainteresiranim strankam. Če je število vpletenih izvoznikov zelo veliko,
se lahko namesto tega popolno besedilo pisne pritožbe posreduje samo pristojnim
organom države izvoznice ali ustreznemu trgovinskemu združenju. 12. Protidampinška preiskava ne sme ovirati
postopkov carinjenja. Člen 6 Preiskava 1. Po začetku postopka Komisija
v sodelovanju z državami članicami prične preiskavo na
ravni Ö Unije Õ. Ta preiskava
pokriva tako damping kakor tudi škodo Ö in Õ oba pojava se preiskujeta sočasno. Da bi prišli do reprezentativnih ugotovitev,
se določi obdobje preiskave, ki v primeru dampinga običajno
pokriva obdobje najmanj šest mesecev neposredno pred začetkom postopka. Informacije, ki se nanašajo na obdobje, ki
sledi obdobju preiskave, se običajno ne upoštevajo. 2. Stranke, ki prejmejo vprašalnike, ki se
uporabljajo v protidampinški preiskavi, dobijo za odgovor na razpolago
vsaj 30 dni časa. Časovni rok za izvoznike se prične šteti
z dnem prejema vprašalnika, za tega pa se šteje, da je bil prejet en teden
po dnevu, ko je bil poslan izvozniku ali posredovan ustreznemu diplomatskemu
predstavniku države izvoznice. Dovoliti je mogoče podaljšanje navedenega
30-dnevnega obdobja, pri čemer se ustrezno upošteva časovne roke
preiskave, pod pogojem, da stranka za tako podaljšanje prikaže ustrezne razloge
v smislu svojih konkretnih okoliščin. 3. Komisija lahko zahteva od držav
članic, da priskrbijo informacije, države članice pa storijo vse
potrebno, da takim zahtevam ugodijo. Komisiji pošljejo informacije, ki jih ta
zahteva, skupaj z rezultati vseh pregledov, preverjanj ali preiskav, ki so
bile izvedene. Če so te informacije splošnega pomena ali
če je njihovo posredovanje zahtevala kaka država članica, jih
Komisija posreduje naprej državam članicam pod pogojem, da te informacije
niso zaupne; če pa so informacije zaupne, posreduje njihov povzetek, ki ni
zaupne narave. 4. Komisija lahko zahteva od držav
članic, da izvedejo vse potrebne preglede in preverjanja, predvsem med
uvozniki, trgovci in proizvajalci Ö Unije Õ, in da izvedejo
preiskave v tretjih državah, pod pogojem, da zadevna podjetja dajo svoje
soglasje in da je bila vlada zadevne države uradno obveščena in ni vložila
nobenega ugovora. Države članice ukrenejo vse potrebno, da
ugodijo takim zahtevam Komisije. Uradniki Komisije bodo pooblaščeni,
če Komisija ali kaka država članica tako zahteva, da pomagajo
uradnikom držav članic pri izvajanju njihovih nalog. 5. Zainteresirane stranke, ki so se javile
v skladu s členom 5(10), bodo zaslišane, če so
v roku, ki ga predpisuje obvestilo, objavljeno v Uradnem listu
Evropske unije, vložile pisni zahtevek za zaslišanje, v katerem
dokažejo, da so zainteresirane stranke, na katere bodo rezultati postopka
verjetno vplivali, in da obstajajo posebni razlogi, zaradi katerih bi morale
biti zaslišane. 6. Na zahtevo bodo dane uvoznikom, izvoznikom,
predstavnikom vlade države izvoznice in pritožnikom, ki so se javili
v skladu s členom 5(10), priložnosti, da se sestanejo
s tistimi strankami, ki imajo nasprotne interese, tako da se lahko
predstavijo nasprotna stališča in argumenti, ki jih izpodbijajo. Ponujanje takih priložnosti mora upoštevati
potrebo po ohranjanju zaupnosti in koristi strank. Nobena stranka ni prisiljena prisostvovati
takemu srečanju in neudeležba ne škoduje primeru te stranke. Ustne informacije, ki se dajejo v zvezi
z določbami tega odstavka, se upoštevajo, če so kasneje potrjene
še v pisni obliki. 7. Pritožniki, uvozniki in
izvozniki in njihova predstavniška združenja, uporabniki in
organizacije potrošnikov, ki so se javili v skladu s členom 5(10),
kakor tudi predstavniki države izvoznice, lahko na pisno zahtevo pregledajo vse
v preiskavi uporabljene informacije, ki jih je katera koli stranka dala na
razpolago za preiskavo, za razliko od internih dokumentov, ki jih pripravijo
pristojni organi Ö Unije Õ ali njenih držav
članic in ki so pomembni za predstavitev njihovih primerov in
niso zaupni v smislu člena 19 in da so uporabljeni
v preiskavi. Takšne stranke se lahko odzovejo na te
informacije in njihove pripombe se upoštevajo, če so dovolj utemeljene. 8. Razen v okoliščinah,
o katerih govori člen 18, se v kar največji možni
meri preverja natančnost informacij, ki jih dostavijo zainteresirane stranke
in na katerih temeljijo ugotovitve. 9. Pri postopkih, ki se začnejo
v skladu s členom 5(9), se preiskava, če je le
mogoče, zaključi v roku enega leta. Vsekakor pa se ta preiskava
v vseh primerih zaključi v 15 mesecih po njenem začetku
z ugotovitvami, ki jih v primeru vloženih zavez v skladu
z členom 8, v primeru dokončnih ukrepov pa
člen 9. Člen 7 Začasni ukrepi 1. Ö Začasne
dajatve se lahko uvedejo, če: Õ (a) se postopek Ö začne Õ v skladu
s členom 5; (b) je bilo o tem objavljeno
obvestilo, in so zainteresirane stranke dobile è1 ustrezno
priložnost ç, da predložijo svoje
informacije in dajo pripombe v skladu s členom 5(10); (c) je prišlo do začasne pozitivne
ugotovitve, da gre za damping in posledično škodo za industrijo Ö Unije Õ; in (d) interes Ö Unije Õ kliče po
intervenciji, da se prepreči taka škoda. Začasne dajatve se uvedejo ne prej kot 60
dni po začetku postopkov, vendar ne kasneje kot devet mesecev po
začetku postopkov. 2. Znesek začasne protidampinške dajatve
ne sme presegati začasno določene stopnje dampinga, vendar bi moral
biti manjši od navedene stopnje, če bi že taka manjša dajatev bila
zadostna, da odstrani škodo, ki jo ima industrija Ö Unije Õ. 3. Začasne dajatve se zavarujejo
z jamstvom in sprostitev zadevnih izdelkov v prosti promet Ö Unije Õ je pogojena
z zagotovitvijo takega jamstva. ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(3) 4. Komisija sprejme začasne ukrepe v
skladu s postopkom iz člena 15(4). ê 1225/2009 5. Če kaka država članica zahteva
takojšnje posredovanje Komisije in če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1,
Komisija najkasneje v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka,
odloči ali naj se uvede začasna protidampinška dajatev. 6. Začasne dajatve se lahko uvedejo za
šest mesecev, pri čemer se lahko to obdobje podaljša še za nadaljnje tri
mesece, lahko pa se uvedejo za devet mesecev. Vendar pa se lahko začasne
dajatve podaljšajo ali uvedejo za devetmesečno obdobje samo
v primeru, če tako zahtevajo izvozniki, ki predstavljajo pomemben
delež vpletene trgovine, ali če ne ugovarjajo po tem, ko jih Komisija
o tem uradno obvesti. Člen 8 Zaveze ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(4) 1. Komisija lahko pod pogojem, da je iz
začasne pozitivne ugotovitve razviden obstoj dampinga in škode, v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 15(2) sprejme zadovoljive ponudbe
prostovoljnih zavez izvoznika, da bo popravil svoje cene ali prenehal izvažati
po dampinških cenah, če ugotovi, da je škodljivi učinek dampinga s
tem odpravljen. Začasne dajatve, ki jih je uvedla
Komisija v skladu s členom 7(1), oziroma dokončne dajatve, uvedene v
skladu s členom 9(4), se v takšnem primeru in dokler veljajo takšne
zaveze, ne uporabljajo za ustrezni uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo
podjetja iz sklepa Komisije o sprejetju zavez, kot je bil naknadno spremenjen. Zvišanja cen v skladu s takšnimi zavezami niso
večja, kot je potrebno za odpravo stopnje dampinga, hkrati pa bi morala
biti nižja od stopnje dampinga, če bi zadostovala za odpravo škode
industriji Unije. ê 1225/2009 2. Zaveze lahko predlaga Komisija, vendar
noben izvoznik ni prisiljen dati take zaveze. Dejstvo, da izvozniki ne ponudijo
takih zavez ali ne sprejmejo vabil, da bi tako naredili, ne sme na noben
način vplivati na obravnavo primera. Vendar pa se lahko ugotovi, da se bo grožnja
škode bolj verjetno uresničila, če se dampinški uvoz nadaljuje.
Zaveze se ne zahtevajo ali sprejemajo od izvoznikov, razen če ni prišlo do
začasne pozitivne ugotovitve, da gre dejansko za damping in škodo. Razen v izjemnih okoliščinah se
morajo zaveze ponuditi najkasneje ob koncu obdobja, v teku katerega se
v skladu s členom 20(5) lahko vlagajo stališča. 3. Zaveze se ne sprejmejo, če se šteje,
da bi bilo njihovo sprejemanje nepraktično, kot na primer, kjer je število
dejanskih ali potencialnih izvoznikov preveliko, ali zaradi drugih razlogov,
vključno zaradi razlogov splošne politike. Zadevnemu izvozniku se lahko
sporočijo razlogi, zaradi katerih je bilo predlagano, da se zavrne njegova
ponudba, da ponudi zavezo, in se mu lahko da priložnost, da poda na to
pripombe. Razlogi za zavrnitev se razložijo v dokončnem sklepu. 4. Od strank, ki ponujajo zavezo, se zahteva,
da dostavijo verzijo take zaveze, ki ni zaupne narave, tako da jo bo
mogoče dati na razpolago v preiskavi zainteresiranim strankam. ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(4) 5. Kadar se zaveze sprejmejo, se preiskava
zaključi. Komisija preiskavo zaključi v skladu s postopkom pregleda
iz člena 15(3). ê 1225/2009 6. Če se zaveze sprejmejo, se preiskava
o dampingu in škodi običajno zaključi. V takem primeru,
če se izda negativna ugotovitev glede dampinga ali škode, zaveza
avtomatično zapade, razen v primerih, kjer je taka ugotovitev
v veliki meri posledica obstoja zaveze. V takih primerih se lahko
zahteva, da se zaveza za določeno smiselno obdobje zadrži. V primeru, če pride do pozitivne
ugotovitve, da damping in škoda dejansko obstajata, zaveza ostane
v veljavi v skladu s svojimi pogoji in določbami te
uredbe. 7. Komisija zahteva od vsakega izvoznika, od
katerega je prejela zavezo, da dostavi občasno informacije, ki se nanašajo
na izpolnjevanje take zaveze, in da dovoli preverjanje zadevnih informacij.
Neizpolnjevanje takih zahtev se tolmači kot kršenje zaveze. 8. Če so bile zaveze prejete od
določenih izvoznikov v teku preiskave, se za namene
člena 11 šteje, da te zaveze veljajo od datuma, ko se preiskava za
ustrezno državo izvoznico zaključi. ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(4) 9. Če katera koli stranka krši ali umakne
zavezo ali če Komisija prekliče sprejetje zaveze, se sprejetje zaveze
prekliče bodisi s sklepom Komisije bodisi z uredbo Komisije in se
avtomatično uporablja začasna dajatev, ki jo Komisija uvede v skladu
s členom 7, ali dokončna dajatev, uvedena v skladu s členom
9(4), če je imel zadevni izvoznik možnost predložiti pripombe, razen
če izvoznik zavezo umakne. Ko se Komisija odloči umakniti zavezo,
državam članicam posreduje informacije. ê 1225/2009 Katera koli stran ali država članica
lahko posreduje prima facie dokaze, iz katerih je razvidna kršitev
zaveze. Naknadno ugotavljanje, ali je bila zaveza res kršena, se običajno
zaključi v šestih mesecih, nikakor pa ne kasneje kot v devetih
mesecih po ustrezno utemeljeni zahtevi. Komisija pri nadzoru nad izvajanjem zavez
lahko zahteva pomoč pristojnih organov držav članic. ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(4) 10. Začasna dajatev se lahko uvede v
skladu s členom 7 na podlagi najboljših razpoložljivih informacij, kadar
obstaja razlog za domnevo, da se zaveza krši, ali ob kršitvi ali umiku zaveze,
če preiskava, ki je privedla do zaveze, še ni zaključena. ê 1225/2009
(prilagojeno) Člen 9 Zaključek brez ukrepov; uvedba
dokončnih dajatev 1. Kjer se pritožba umakne, se lahko postopek
zaključi, razen če tak zaključek ne bi bil v interesu Ö Unije Õ. ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(5) 2. Kadar zaščitni ukrepi niso potrebni,
se preiskava ali postopek ustavi. Komisija zaključi preiskavo v skladu s
postopkom pregleda iz člena 15(3). ê 1225/2009 3. Za postopek, ki se začne v skladu
s členom 5(9), običajno velja, da je škoda zanemarljiva,
če je zadevni uvoz manjši kot obseg, opisan v členu 5(7).
Isti postopek se takoj zaključi, kjer se ugotovi, da je stopnja dampinga,
izražena kot odstotek izvozne cene, manjša kot 2 %, pod pogojem, da se
zaključi samo preiskava, kjer je stopnja manjša kot 2 % za
individualne izvoznike, da pa ti sami ostanejo predmet postopka in morebitne
ponovne preiskave pri kakršnem koli kasnejšem pregledu, ki se za zadevno državo
izvaja v skladu s členom 11. ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(5) 4. Kadar končno ugotovljena dejstva
kažejo na obstoj dampinga in s tem povzročene škode ter interes Unije
zahteva intervencijo v skladu s členom 21, Komisija uvede dokončno
protidampinško dajatev v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3). Kadar
veljajo začasne dajatve, Komisija začne ta postopek najpozneje en
mesec pred iztekom veljavnosti takih dajatev. Znesek protidampinške dajatve ne presega
ugotovljene stopnje dampinga, moral pa bi biti manjši od te stopnje, če bi
taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, povzročene industriji
Unije. ê 765/2012
čl. 1 5. Protidampinška dajatev se v ustreznih
zneskih uvede v vsakem primeru in brez razlikovanja za vse uvoze izdelka iz
vseh virov, za katere se ugotovi, da so pod ceno in povzročajo škodo,
razen za uvoze iz tistih virov, iz katerih so bila podjetja izvzeta pod pogoji
te uredbe. Uredba, ki uvaja protidampinške ukrepe,
določi dajatev za posameznega dobavitelja, če to ni izvedljivo, pa za
zadevno državo dobaviteljico. Proizvajalci, ki so pravno ločeni od drugih
proizvajalcev ali so pravno ločeni od države, se lahko vseeno štejejo kot
enoten subjekt za namen določitve dajatve. Za uporabo tega pododstavka je
treba upoštevati dejavnike, kot so obstoj strukturnih ali podjetniških povezav
med državo in izvozniki ali med izvozniki, nadzor ali dejanski vpliv države
glede oblikovanja cen in proizvodnje ali gospodarska struktura države
dobaviteljice. ê 1225/2009
(prilagojeno) è1 1168/2012
čl. 1.2 è2 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(6) è3 37/2014 čl. 1 in Priloga 22(7) 6. è1 Ko
Komisija omeji preiskavo v skladu s členom 17, nobena protidampinška
dajatev na uvoz od izvoznikov ali proizvajalcev, ki so se javili v skladu s
členom 17, vendar niso bili vključeni v preiskavo, ne presega
tehtanega povprečja stopnje dampinga, ki je bilo ugotovljeno za strani v
vzorcu, ne glede na to, ali je normalna vrednost za te strani izračunana
na podlagi člena 2(1) do (6) ali Ö točke Õ (a) člena
2(7). ç Za namene tega odstavka Komisija zanemari vse
ničelne in de minimis stopnje in stopnje, ki se ugotovijo
v okoliščinah, navedenih v členu 18. Individualne dajatve se uporabijo pri uvozu od
katerega koli izvoznika ali proizvajalca, za katerega velja individualna
obravnava, kot jo določa člen 17. Člen 10 Retroaktivnost 1. Začasni ukrepi in dokončne
protidampinške dajatve se uporabijo samo za izdelke, ki vstopajo v prosti
promet od trenutka, ko prične veljati Ö ukrep Õ , sprejet
v skladu s členi 7(1) ali 9(4), kar je odvisno od
konkretnega primera, pri čemer veljajo izjeme, določene v tej
uredbi. è2 2.
Kadar se uporablja začasna dajatev, dokončno ugotovljena dejstva pa
kažejo na obstoj dampinga in škode, Komisija ne glede na to, ali se bo uvedla
dokončna protidampinška dajatev, določi, kakšen delež začasne
dajatve naj se dokončno pobere. ç V ta namen
beseda „škoda“ ne vsebuje znatne Ö zamude Õ pri izgradnji
industrije Ö Unije Õ , niti grožnje
materialne škode, razen, kjer se ugotovi, da bi se navedeno v odsotnosti
začasnih ukrepov razvilo v znatno škodo. V vseh ostalih
primerih, tudi, ko gre za omenjeno grožnjo ali Ö zamudo Õ , se vsi
začasni zneski sprostijo, dokončne dajatve pa se lahko uvedejo samo
od datuma, ko se dokončno ugotovi omenjena grožnja ali znatna Ö zamuda Õ. 3. Če je dokončna protidampinška
dajatev višja kot začasna dajatev, se razlika ne pobere. Če je
dokončna dajatev nižja kot začasna dajatev, se dajatev ponovno
izračuna. Kjer je končna ugotovitev negativna, se začasna
dajatev ne potrdi. 4. Dokončne protidampinške dajatve se
lahko zaračuna za izdelke, ki so vstopili za potrošnjo ne več kot 90
dni pred dnevom začetka uporabe začasnih ukrepov, vendar ne pred
začetkom preiskave, pod pogojem, da: (a) je bil ta uvoz registriran
v skladu s členom 14(5); (b) je Komisija dala prizadetim
uvoznikom priložnost, da dajo svoja pojasnila; (c) Ö je bilo Õ v zvezi
z zadevnim izdelkom opaziti damping preko daljšega obdobja ali pa se je
uvoznik zavedal ali pa bi se bil moral zavedati dampinga, kar zadeva obseg
dampinga in domnevno ali ugotovljeno škodo; in (d) poleg ravni uvoza, ki je
povzročal škodo v teku obdobja preiskave, obstaja nadaljnja znatna
rast uvoza, ki bo zaradi svoje časovne opredeljenosti in obsega in
drugih okoliščin verjetno resno ogrozil popravljalni učinek
dokončne protidampinške dajatve, ki se bo uporabila. 5. V primerih kršitve ali umika zaveze se
lahko obračunajo dokončne dajatve za blago, ki vstopa v prosti
promet ne več kot 90 dni pred uporabo začasnih ukrepov, pod pogojem,
da je bil ta uvoz registriran v skladu s členom 14(5), in
da se nobeno tako retroaktivno ocenjevanje ne bo nanašalo na uvoz, ki je
vstopil pred kršitvijo ali umikom zaveze. Člen 11 Trajanje, pregledi in
vračila 1. Protidampinški ukrep ostane v veljavi
samo tako dolgo in samo v takem obsegu, kot je treba, da se prepreči
damping, ki povzroča škodo. 2. Dokončni protidampinški ukrep preneha
veljati pet let po svoji uvedbi ali pet let od datuma zaključka
zadnjega pregleda, ki je obravnaval tako damping kot tudi škodo, razen če
je v tem pregledu določeno, da bo po izteku ukrepov verjetno prišlo
do nadaljevanja ali do ponovnega pojava dampinga in škode. Tak pregled zaradi
izteka ukrepa se začne na pobudo Komisije ali pa na zahtevo, ki jo vložijo
proizvajalci Ö Unije Õ ali pa se vloži
v njihovem imenu, in ukrep ostane v veljavi, dokler ni znan rezultat
takega pregleda. Pregled ob izteku ukrepa se začne,
če zahtevek zanj vsebuje dovolj dokazov, da bi konec ukrepov verjetno imel
za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga ali škode. Na tako
verjetnost lahko na primer kažejo dokazi o nadaljevanju dampinga in škode
ali dokazi, da je odstranitev škode deloma ali v celoti posledica obstoja
ukrepov ali dokazi, da so okoliščine, v katerih se nahajajo
izvozniki, ali pa okoliščine na trgu take, da kažejo na verjetnost
nadaljevanja škodljivega dampinga. Pri izvajanju preiskav, po tem odstavku, se
izvoznikom, uvoznikom, predstavnikom države izvoznice in proizvajalcem Ö Unije Õ da možnost, da
podrobneje razložijo, spodbijajo ali komentirajo zadeve, opisane
v zahtevku po pregledu, in sklepi se sprejmejo ob primernem upoštevanju
vseh relevantnih in ustrezno dokumentiranih dokazov, predloženih v zvezi
z vprašanjem, ali je verjetno oziroma ni verjetno, da bi konec ukrepov
povzročil nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga in škode. Obvestilo o bližajočem se koncu
ukrepov se objavi v Uradnem listu Evropske unije ob primernem
času v zadnjem letu obdobja uporabe ukrepov, kot je opredeljeno
v tem odstavku. Po tem imajo proizvajalci Ö Unije Õ najkasneje tri
mesece pred koncem petletnega obdobja pravico vložiti zahtevek za pregled
v skladu z drugim pododstavkom. Prav tako se objavi obvestilo, ki
naznani dejansko prenehanje ukrepov v skladu s tem odstavkom. 3. Potrebo po nadaljevanju izvajanja ukrepov
je mogoče pregledati, kjer je to upravičeno, na pobudo Komisije ali
na zahtevo države članice ali pa, pod pogojem, da je minilo smiselno dolgo
časovno obdobje vsaj enega leta od uvedbe dokončnega ukrepa, na
zahtevo katerega koli izvoznika ali uvoznika ali proizvajalcev Ö Unije Õ, če ta zahteva
vsebuje dovolj dokazov, ki utemeljujejo potrebo po takšnem vmesnem pregledu. Vmesni pregled se začne, če zahteva
vsebuje dovolj dokazov, da nadaljnje izvajanje ukrepa ni več potrebno za
preprečevanje dampinga in/ali da bi se škoda verjetno ne nadaljevala oz.
se ne bi spet pojavljala, če se ukrep odstrani ali spremeni, ali pa,
da obstoječi ukrep ni ali pa ni več zadosten, da prepreči
damping, ki povzroča škodo. Pri izvajanju preiskave, o kateri govori
ta odstavek, Komisija med drugim oceni, ali so se okoliščine glede
dampinga in škode bistveno spremenile, ali če obstoječi ukrepi
dosegajo želene rezultate pri odstranjevanju škode, ki je bila prej ugotovljena
v zvezi s členom 3. V tem pogledu se pri končnem
odločanju upoštevajo vsi relevantni in ustrezno dokumentirani dokazi. 4. Pregled se izvede tudi v namene
določanja individualnih stopenj dampinga za nove izvoznike
v obravnavani državi izvoznici, ki niso izvažali izdelka v času
obdobja preiskave, na osnovi katerega so bili ukrepi določeni. Pregled se začne, če lahko novi
izvoznik ali proizvajalec pokaže, da ni povezan z nobenim od
izvoznikov ali proizvajalcev v državi izvoznici, ki so predmet
protidampinških ukrepov za ta izdelek, in da je dejansko izvažal v Ö Unijo Õ po obdobju
preiskave, ali pa, če lahko dokaže, da je prevzel nepreklicno pogodbeno
obveznost, da izvozi znatno količino v Ö Unijo Õ. è3 Pregled
za novega izvoznika se začne in se pospešeno izvaja po tem, ko so imeli
proizvajalci Unije možnost predložiti pripombe. ç Z uredbo Komisije,
ki začenja pregled, se prekliče obstoječa veljavna dajatev za
novega zadevnega izvoznika, tako da se spremeni uredba, ki je to obstoječo
dajatev uvedla, hkrati pa podredi uvoz registraciji v skladu
s členom 14(5) z namenom, da zagotovi, da se lahko v primeru,
če bi pregled ugotovil v zvezi s tem izvoznikom pojav dampinga,
protidampinške dajatve obračunajo tudi za nazaj do dne začetka
pregleda. Določbe tega odstavka se ne uporabljajo,
kjer so bile dajatve uvedene v skladu s členom 9(6). 5. Ustrezne določbe te uredbe
v zvezi s postopki in vodenjem preiskav razen tistih, ki se
nanašajo na roke, se uporabljajo za vsak pregled, ki se opravlja v skladu
z odstavki 2, 3 in 4. Pregledi, ki se opravljajo v skladu
z odstavkoma 2 in 3, se izvedejo čim hitreje in se običajno
zaključijo v 12 mesecih od datuma začetka pregleda.
V vsakem primeru pa se pregledi v skladu z odstavkoma 2 in
3 zaključijo v 15 mesecih od začetka. Pregledi v skladu z odstavkom 4 se
v vseh primerih zaključijo v devetih mesecih od datuma
začetka. Če se pregled, ki se izvaja v skladu
z odstavkom 2, začne med tem, ko v istem postopku poteka že
pregled v skladu z odstavkom 3, se pregled v skladu
z odstavkom 3 zaključi istočasno, kot pregled v skladu
z odstavkom 2. Če preiskava ni zaključena
v rokih, navedenih v Ö drugem, tretjem
in četrtem Õ pododstavku, potem
ukrepi: –
prenehajo veljati v primeru preiskav
v skladu z odstavkom 2, –
prenehajo veljati v primeru preiskav, ki se
vzporedno opravljajo v skladu z odstavkoma 2 in 3, bodisi kadar
se je začela preiskava v skladu z odstavkom 2 med tem, ko je
v istem postopku potekal že pregled v skladu z odstavkom 3, ali
kadar sta se taka pregleda začela istočasno, ali –
ostanejo nespremenjeni v primeru preiskav
v skladu z odstavkoma 3 in 4. Obvestilo o dejanskem prenehanju
veljavnosti ali ohranitvi ukrepov v skladu s tem odstavkom se
nato objavi v Uradnem listu Evropske unije. ê 37/2014 čl.
1 in Priloga 22(7) 6. Komisija začne preglede v skladu s tem
členom. Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 15(2)
odloči, ali bo začela preglede v skladu z odstavkom 2 tega člena
ali ne. Poleg tega državam članicam zagotovi informacije, ko posamezni
gospodarski subjekt ali država članica predloži zahtevek, v katerem
utemelji začetek pregleda v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega
člena, ter ko Komisija dokončno preuči ta zahtevek ali sama
ugotovi, da je treba preučiti potrebo po nadaljnjem uvajanju ukrepov. Kadar je to upravičeno s pregledi, se
ukrepi v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) prekličejo ali
ohranijo v skladu z odstavkom 2 tega člena oziroma prekličejo,
ohranijo ali spremenijo v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena. Kadar se ukrepi prekličejo za posamezne
izvoznike, ne pa za državo kot celoto, za take izvoznike še vedno velja
postopek in se jih lahko avtomatično ponovno pregleda pri vsakem
naslednjem pregledu, ki se izvaja za navedeno državo v skladu s tem
členom. ê 1225/2009
(prilagojeno) 7. Kjer pregled ukrepov v skladu
z odstavkom 3 poteka ob koncu obdobja uporabe ukrepov, kot je to
opredeljeno v odstavku 2, tak pregled obravnava tudi okoliščine,
določene v odstavku 2. 8. Ne glede na odstavek 2 lahko uvoznik
zaprosi za vračilo pobranih dajatev, kjer se pokaže, da je bila stopnja
dampinga, na osnovi katere so bile dajatve plačane, odstranjena ali pa
zmanjšana na raven, ki je nižja kot raven veljavne dajatve. Ko zahteva vračilo protidampinških
dajatev, mora uvoznik Komisiji predložiti prošnjo. Prošnja se posreduje preko
države članice z ozemlja, na katerem so bili izdelki sproščeni
v prosti promet, v šestih mesecih od datuma, ko so pristojni organi
na ustrezen način določile znesek dokončnih dajatev, ki naj se
zaračunajo, ali od datuma, ko je bila dokončno sprejeta
odločitev, da se poberejo zneski zavarovanja dani v obliki
začasne dajatve. Države članice nemudoma posredujejo prošnjo
Komisiji. Prošnja za vračilo denarja velja kot
ustrezno podprta z dokazi, če vsebuje natančne informacije
o znesku protidampinških dajatev, katerega vračilo se zahteva, in vso
carinsko dokumentacijo, ki se nanaša na izračun in plačilo tega
zneska. Vsebovati mora tudi dokaz za reprezentativno obdobje, ki bo kazal
normalne vrednosti in izvozne cene pri izvozu v Ö Unijo Õ za izvoznika ali
proizvajalca, za katerega dajatev velja. V primerih, kjer uvoznik ni
povezan z zadevnim izvoznikom ali proizvajalcem in take informacije niso
takoj dostopne, ali pa, kjer izvoznik ali proizvajalec noče dati uvozniku
teh informacij, mora prošnja vsebovati izjavo izvoznika ali proizvajalca, da je
bila stopnja dampinga zmanjšana ali odstranjena, kot je to določeno
v tem členu, in da bodo ustrezni podporni dokazi o tem
dostavljeni Komisiji. Če izvoznik ali proizvajalec takih dokazov ne
pošlje v razumnem roku, bo prošnja zavrnjena. ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(7) Komisija odloči, ali in v kolikšni meri
naj ugodi prošnji, lahko pa tudi kadar koli odloči, da začne vmesni
pregled, nato pa se informacije in ugotovitve iz takega pregleda, ki se izvaja
v skladu z določbami, ki veljajo za take preglede, uporabijo za
odločitev, ali in v kolikšni meri je vračilo denarja upravičeno.
Komisija državam članicam zagotovi informacije, ko dokončno
preuči prošnjo. ê 1225/2009
(prilagojeno) è1 Popravek, UL L 7, 12.1.2010, str. 22 Vračilo dajatev se običajno izvede
v 12 mesecih, v nobenem primeru pa ne kasneje kot v 18 mesecih
po datumu, ko je uvoznik izdelka, ki je predmet protidampinških dajatev, vložil
prošnjo za vračilo, podprto z ustreznimi dokazi. Odobrena denarna vračila običajno
izplačajo države članice v 90 dneh po odločitvi
Komisije. 9. Pri vseh preiskavah, povezanih
z ustreznim pregledom ali vračilom denarja, ki se izvajajo
v skladu s tem členom, Komisija, pod pogojem, da se
okoliščine ne spremenijo, uporabi isto metodologijo kakor pri preiskavi,
na osnovi katere je bila dajatev določena, ob ustreznem upoštevanju
člena 2, še posebej odstavka 11 in 12, ter člena 17. 10. Pri vsaki preiskavi, ki se izvaja
v skladu s tem členom, Komisija pregleda zanesljivost izvoznih
cen v skladu z členom 2. Vendar pa, kjer se odloči
računsko določiti izvozno ceno v skladu
s členom 2(9), jo izračuna brez odštevanja zneskov
plačanih protidampinških dajatev, če se dostavijo prepričljivi
dokazi, da se dajatev ustrezno odraža v cenah pri nadaljnji
prodaji in v vseh nadaljnjih prodajnih cenah v Ö Unijo Õ. Člen 12 è1 Absorpcija ç ê 37/2014 čl. 1 in Priloga 22(8) 1. Kadar
industrija Unije ali katera koli druga zainteresirana stran predloži,
običajno v dveh letih od začetka veljavnosti ukrepov, zadostne
dokaze, da so se izvozne cene po obdobju prvotne preiskave in pred ali po
uvedbi ukrepov znižale ali da ni bilo gibanja ali zadostnega gibanja cen pri
nadaljnji prodaji ali vseh nadaljnjih prodajnih cen uvoženega izdelka v Uniji,
lahko Komisija ponovno začne preiskavo, da se preveri, ali ima ukrep
učinek na zgoraj navedene cene. Komisija državam članicam zagotovi
informacije, ko zainteresirana stran predloži dovolj informacij, ki
upravičujejo ponovni začetek preiskave, in ko jih Komisija
dokončno preuči. ê 1225/2009
(prilagojeno) è1 Popravek,
UL L 7, 12.1.2010, str. 22 Preiskava se lahko ponovno opravi pod pogoji, Ö navedenimi v
prvem pododstavku Õ, na pobudo Komisije
ali na zahtevo države članice. 2. è1 V
teku ponovne preiskave, o kateri govori ta člen, morajo dobiti
izvozniki, uvozniki in proizvajalci Ö Unije Õ možnost, da
pojasnijo situacijo glede cen pri nadaljnji prodaji in vseh nadaljnjih
prodajnih cen. Če se ugotovi, da bi bil ukrep moral voditi do gibanj teh
cen, potem se z namenom odstraniti škodo, ki je bila predhodno ugotovljena
v skladu s členom 3, izvozne cene ponovno ocenijo
v skladu s členom 2 in se stopnje dampinga ponovno
izračuna, tako da se upoštevajo na novo ocenjene izvozne cene. Kadar se
šteje, da so izpolnjeni pogoji iz člena 12(1) zaradi padca izvoznih
cen, ki se je zgodil po prvotnem obdobju preiskave in pred uvedbo
ukrepov ali po njej, se lahko ponovno izračunajo stopnje dampinga
zaradi upoštevanja takih nižjih izvoznih cen. ç ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(8) 3. Kadar se pri ponovni preiskavi v skladu s
tem členom pokaže povečan damping, lahko Komisija glede na nove
ugotovitve o izvoznih cenah spremeni veljavne ukrepe v skladu s postopkom
pregleda iz člena 15(3). Znesek protidampinške dajatve, uvedene na podlagi
tega člena, ne presega dvakratnega zneska prvotno uvedene dajatve. ê 1225/2009
(prilagojeno) 4. Ustrezne določbe
členov 5 in 6 se uporabljajo za katero koli ponovno preiskavo,
izvedeno na podlagi tega člena, pri tem pa se ta ponovna preiskava opravi
kar najhitreje in se običajno zaključi v šestih mesecih od dne
začetka ponovne preiskave. Vsekakor se take ponovne preiskave
v vsakem primeru zaključijo v devetih mesecih od začetka
ponovne preiskave. Kadar se ponovna preiskava ne zaključi
v rokih, navedenih v prvem pododstavku, ostanejo ukrepi
nespremenjeni. Obvestilo o ohranitvi ukrepov na podlagi tega odstavka se
objavi v Uradnem listu Evropske unije. 5. Domnevne spremembe normalne vrednosti se
v okviru tega člena upoštevajo samo v primeru, če so dane
Komisiji na razpolago vse informacije o popravljenih normalnih vrednostih,
ustrezno utemeljene z dokazi, in sicer v časovnih rokih,
določenih v obvestilu o začetku preiskave. Če
preiskava vključuje ponovno preiskavo normalnih vrednosti, se lahko uvoz
podredi registraciji v skladu s členom 14(5), dokler ni
znan rezultat ponovne preiskave. Člen 13 Izogibanje 1. Proti dampinške dajatve, ki se uvedejo na
podlagi te uredbe, se lahko razširijo na uvoz podobnih izdelkov, bodisi rahlo
spremenjenih ali nespremenjenih, iz tretjih držav; ali na uvoz rahlo
spremenjenih podobnih izdelkov iz države, za katero veljajo ukrepi; ali
njihovih delov, kadar pride do izogibanja veljavnim ukrepom. Proti dampinške dajatve, ki ne presegajo
preostalih proti dampinških dajatev, uvedenih v skladu
s členom 9(5), se lahko razširijo na uvoz iz družb, ki
uporabljajo individualne dajatve v državah, za katere veljajo ukrepi,
kadar pride do izogibanja veljavnim ukrepom. Izogibanje se opredeli kot sprememba
v trgovinskih vzorcih med tretjimi državami in Ö Unijo Õ ali med posameznimi
družbami v državi, kjer veljajo ukrepi, in Ö Unijo Õ, do katere pride
zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero ni zadostnega vzroka ali ni
gospodarsko upravičena, z izjemo uvedbe dajatve, ter kadar obstajajo
dokazi o škodi ali o tem, da se popravljalni učinki dajatve
spodkopavajo s cenami in/ali količinami podobnega izdelka, ter kadar
obstajajo dokazi o dampingu v zvezi z normalnimi vrednostmi,
predhodno ugotovljenimi za podoben izdelek, če je potrebno v skladu
z določbami člena 2. Praksa, postopek ali dejavnost iz prvega
pododstavka vključuje, med drugim: (a) rahlo spremembo zadevnega izdelka,
da se vključi v carinske oznake, ki običajno niso predmet
ukrepov, pod pogojem, da sprememba ne povzroči spremembe njegovih
bistvenih značilnosti; (b) pošiljko izdelka, za katerega veljajo
ukrepi, preko tretjih držav; (c) reorganizacijo lastnih prodajnih
vzorcev in poti izvoznikov in proizvajalcev v državi, za katero
veljajo ukrepi, da bi morebiti izvažali njihove izdelke v Ö Unijo Õ preko proizvajalcev,
ki uporabljajo individualne stopnje dajatev, ki so nižje od stopenj, ki se
uporabljajo za izdelke proizvajalcev; (d) v okoliščinah, prikazanih
v odstavku 2, sestavljanje delov s postopkom sestavljanja v Ö Uniji Õ ali tretji državi. 2. Za določeno aktivnost sestavljanja
v Ö Uniji Õ ali tretji državi se
šteje, da se izogiba veljavnim ukrepom, če: (a) se je aktivnost pričela ali
znatno okrepila po tem, ali pa neposredno pred tem, ko se je začela
protidampinška preiskava, zadevni deli pa prihajajo iz države, ki je predmet
teh ukrepov; in (b) vrednost delov predstavlja 60 %
ali več celotne vrednosti delov sestavljenega izdelka, vendar pa se
v nobenem primeru ne šteje, da gre za izogibanje, če je dodana
vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih tekom aktivnosti
sestavljanja ali končne izdelave, večja od 25 % proizvodnih
stroškov; in (c) so popravljalni učinki dajatev
oslabljeni v smislu cen in/ali količin sestavljenega podobnega
izdelka in obstajajo dokazi o dampingu v zvezi z normalnimi
vrednostmi, ki so bile prehodno ugotovljene za podobne ali sorodne izdelke. ê 37/2014 čl. 1 in Priloga 22(9) (prilagojeno) 3. Preiskave se začnejo v skladu s tem
členom na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice ali katere
koli zainteresirane strani na podlagi zadostnih dokazov o dejavnikih iz
odstavka 1. Začnejo se na podlagi uredbe Komisije, ki lahko da carinskim
organom tudi navodila, da uvoz Ö pogojujejo
z Õ registracijo v
skladu s členom 14(5) ali da zahtevajo jamstva. Komisija državam
članicam zagotovi informacije, ko zainteresirana stran ali država
članica predloži zahtevek, v katerem utemelji začetek preiskave, ter
ko Komisija dokončno preuči ta zahtevek ali sama ugotovi, da je treba
začeti preiskavo. Preiskave izvaja Komisija. Pomagajo ji lahko
carinski organi, preiskava pa se zaključi v devetih mesecih. Kadar dokončno preverjena dejstva
upravičujejo razširitev ukrepov, to stori Komisija v skladu s postopkom
pregleda iz člena 15(3). Razširitev začne veljati z datumom, na
katerega je bila uvedena registracija na podlagi člena 14(5) ali na
katerega so bila zahtevana jamstva. Ustrezne postopkovne določbe te uredbe
v zvezi z začetkom in vodenjem preiskav se uporabljajo v skladu s tem
členom. ê 1225/2009
(prilagojeno) 4. Za uvoz podjetij, katerim so odobrena
izvzetja, registracija na podlagi člena 14(5) ali ukrepi ne
veljajo. Zahtevki za izvzetja, ki so jim priložena
ustrezna dokazila, se predložijo v rokih, določenih v uredbi
Komisije, ki začenja preiskavo. Kadar se praksa, postopek ali dejavnost
izogibanja dogajajo izven Skupnosti, se izvzetja lahko odobrijo proizvajalcem
zadevnega izdelka, ki lahko dokažejo, da niso povezani z nobenim
proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, in za katere se ugotovi, da niso
vpleteni v izogibanje, kakor je opredeljeno v odstavkih 1 in 2
tega člena. Kadar se praksa, postopek ali dejavnost
izogibanja dogajajo v Ö Uniji Õ, se izvzetja lahko
odobrijo uvoznikom, ki lahko dokažejo, da niso povezani z nobenim
proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi. ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(9) Te izjeme se odobrijo s sklepom Komisije in
veljajo v obdobju in pod pogoji, določenimi v navedenem sklepu. Komisija
državam članicam zagotovi informacije, ko dokonča svojo analizo. ê 1225/2009
(prilagojeno) Če so izpolnjeni pogoji, določeni
v členu 11(4), se izvzetja lahko odobrijo po zaključku
preiskave, ki vodi k razširitvi ukrepov. Pod pogojem, da je preteklo najmanj eno leto
od razširitve ukrepov in v primeru občutnega števila strank, ki
zahtevajo ali bi potencialno zahtevale izjemo, se Komisija lahko odloči,
da sproži pregled razširitve ukrepov. Vsak takšen pregled se izvaja
v skladu z določbami člena 11(5), kakor se
uporabljajo za preglede na podlagi člena 11(3). 5. Nič v tem členu ne ovira
običajne uporabe veljavnih določb, ki se nanašajo na carinske dajatve. Člen 14 Splošne določbe 1. Začasne ali dokončne
protidampinške dajatve uvede uredba, pobirajo pa jih države članice
v obliki, po določeni stopnji in v skladu z drugimi
kriteriji, določenimi v uredbi, ki uvaja takšne dajatve. Take dajatve
se tudi pobirajo neodvisno od carin, davkov in drugih dajatev, ki se
običajno plačujejo pri uvozu. Noben izdelek ne sme biti hkrati predmet
protidampinških in izravnalnih dajatev, če sta obe vrsti dajatev namenjeni
reševanju ene in iste situacije, ki izhaja iz dampinga ali iz izvoznega
subvencioniranja. 2. Uredbe, ki uvajajo začasne ali
dokončne protidampinške dajatve, in uredbe ali sklepi, s katerimi se
sprejemajo zaveze ali zaključujejo preiskave ali postopki, se objavijo
v Uradnem listu Evropske unije. Take uredbe ali sklepi vsebujejo ob ustreznem
upoštevanju zaupnosti informacij imena izvoznikov, če je to mogoče,
ali vpletenih držav, opis izdelka in povzetek bistvenih dejstev in
premislekov, povezanih z odločitvami o dampingu in škodi.
V vsakem primeru se izvod uredbe ali sklepa pošlje znanim zainteresiranim
strankam. Določbe tega odstavka se uporabljajo smiselno za preglede. 3. Posebne določbe, še posebej
v zvezi s skupno opredelitvijo pojma porekla, kot so vsebovane
v Uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92[11],
se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo. ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(10) 4. V interesu Unije se lahko ukrepi, uvedeni
na podlagi te uredbe, s sklepom Komisije v skladu s svetovalnim postopkom
iz člena 15(2) za devet mesecev začasno opustijo. Opustitev lahko
Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 15(2) podaljša za
največ eno leto. Ukrepe je mogoče začasno opustiti
le, če se razmere na trgu začasno spremenijo v tolikšni meri, da je
malo verjetno, da bi se škoda zaradi opustitve nadaljevala, ter če je
imela industrija Unije možnost dati pripombe in so bile te pripombe upoštevane.
Ukrepe je mogoče v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 15(2)
kadar koli ponovno uvesti, če razlogi za opustitev ne veljajo več. ê 1225/2009
(prilagojeno) è1 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(10) è1 5.
Komisija lahko po tem, ko je pravočasno obvestila države članice,
carinskim organom naroči, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo
uvoza, tako da se ukrepi nato lahko uporabljajo za navedeni uvoz od datuma take
registracije. ç Uvoz se lahko
pogojuje z registracijo na osnovi zahteve industrije Ö Unije Õ , ki vsebuje
zadostne dokaze, ki upravičujejo takšno ukrepanje. Registriranje uvede
uredba, ki navede namen te aktivnosti in, če je to primerno, ocenjen
znesek možnih bodočih obveznosti. Uvoz ne sme biti predmet registracije
več kot devet mesecev. 6. Države članice Komisiji poročajo
vsak mesec o uvozu izdelkov, ki so predmet preiskave in ukrepov in
o znesku dajatev, ki so bile pobrane v skladu s to uredbo. 7. Brez poseganja v odstavek 6 lahko
Komisija za posamezni primer zaprosi države članice, da ji posredujejo
podatke, ki so potrebni za učinkovito spremljanje uporabe ukrepov.
S tem v zvezi se uporabljajo določbe
člena 6(3) in (4). Za vse podatke, ki jih predložijo države
članice na podlagi tega člena, veljajo določbe
člena 19(6). ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(11) Člen 15 Postopek v odboru 1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v
smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja
člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011. 3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja
člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. 4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja
člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 4 navedene
uredbe. 5. Pri uporabi pisnega postopka v skladu s
členom 3(5) Uredbe (EU) št. 182/2011 za sprejetje dokončnih
ukrepov v skladu z odstavkom 3 tega člena ali odločitev o uvedbi ali
neuvedbi pregledov zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(6) te uredbe
se takšen postopek zaključi brez rezultata, kadar v roku, ki ga
določi predsednik, tako odloči predsednik ali to zahteva večina
članov odbora, kot je opredeljeno v členu 5(1) Uredbe (EU)
št. 182/2011. Pri uporabi pisnega postopka v drugih primerih, ko je v
odboru potekala razprava o osnutku ukrepa, se takšen postopek zaključi
brez rezultata, kadar v roku, ki ga določi predsednik, tako odloči
predsednik ali to zahteva navadna večina članov odbora. Pri uporabi
pisnega postopka v drugih primerih, ko odbor ni razpravljal o osnutku ukrepa,
se takšen postopek zaključi brez rezultata, kadar v roku, ki ga
določi predsednik, tako odloči predsednik ali to zahteva vsaj
četrtina članov odbora. 6. Odbor lahko razpravlja o katerem koli
vprašanju v zvezi z uporabo te uredbe, ki ga zastavi Komisija, ali na zahtevo
države članice. Države članice lahko v odboru ali neposredno pri
Komisiji zahtevajo informacije in izmenjajo stališča. ê 1225/2009
(prilagojeno) Člen 16 Obiski zaradi preveritve 1. Komisija, če se ji zdi primerno,
izvede obiske, da preveri evidence uvoznikov, izvoznikov, trgovcev,
zastopnikov, proizvajalcev, trgovinskih združenj in organizacij in preveri
informacije, ki so ji bile dostavljene glede dampinga in škode. Če ni
ustreznega in pravočasnega odgovora, lahko obisk zaradi preveritve odpade. 2. Komisija lahko po potrebi izvede preiskave
v tretjih državah, pod pogojem, da od ustreznih podjetij dobi soglasje, da
nadalje uradno obvesti predstavnike vlade v zadevni državi in da
slednja preiskavi ne ugovarja. Takoj ko dobi soglasje zadevnih podjetij,
Komisija uradno obvesti pristojne organe države izvoznice o imenih in
naslovih podjetij, ki jih bo obiskala, in o dogovorjenih datumih obiskov. 3. Zadevna podjetja se obvesti o naravi
informacij, ki se bodo preverjale med obiski zaradi preveritve, in o vseh
nadaljnjih informacijah, ki jih je treba zagotoviti v teku takih obiskov,
čeprav to ne izključuje možnosti, da se tekom preverjanja pojavijo
zahteve po zagotovitvi nadaljnjih podrobnosti glede dobljenih informacij. 4. Pri preiskavah, ki se izvajajo na podlagi
odstavkov 1, 2, in 3, Komisiji pomagajo uradniki tistih držav članic, ki
to zahtevajo. Člen 17 Vzorčenje 1. V primerih, ko gre za veliko število
pritožnikov, izvoznikov ali uvoznikov, vrst izdelkov ali transakcij,
se lahko preiskava omeji na smiselno število strank, izdelkov ali
transakcij, tako da uporabi vzorce, ki so statistično utemeljeni na osnovi
informacij, ki so dostopne ob času izbora, ali pa se preiskava lahko omeji
na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga
je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na razpolago. 2. Končni izbor strank, vrst
izdelkov ali transakcij v zvezi s temi določili
vzorčenja izvede Komisija, vendar je dana prednost izbiranju vzorca ob
hkratnem posvetovanju z zadevnimi strankami oz. njihovem soglašanju, pod
pogojem, da se te stranke javijo in dostavijo dovolj informacij v treh
tednih po začetku preiskave, tako da se lahko izbere reprezentativen
vzorec. 3. V primerih, kjer je bila preiskava
v skladu s tem členom omejena, se vseeno izračuna
individualna stopnja dampinga za vsakega izvoznika ali proizvajalca, ki
v začetku ni bil izbran, ki predloži potrebne informacije v okviru
časovnih rokov, ki jih določa ta uredba, razen v primerih, ko je
število izvoznikov ali proizvajalcev tako veliko, da bi posamezne
preiskave predstavljale preveliko obremenitev in bi onemogočile, da
se preiskava v primernem času zaključi. 4. Kjer je odločeno, da se bodo jemali
vzorci, obstaja pa določeno pomanjkanje sodelovanja med
nekaterimi ali vsemi izbranimi strankami, ki bo verjetno znatno vplivalo
na izid preiskave, se lahko izbere nov vzorec. Vendar pa, če še naprej obstaja znatna
stopnja pomanjkanja sodelovanja in ni dovolj časa za izbiro novega vzorca,
veljajo relevantne določbe člena 18. Člen 18 Nesodelovanje 1. V primerih, ko katera koli stranka ne
dovoli dostopa do informacij ali na kak drug način ne dobavi potrebnih
informacij v rokih, ki jih navaja ta uredba, ali pa močno ovira
preiskavo, se lahko začasne ali dokončne ugotovitve, bodisi pozitivne
ali negativne, naredijo na osnovi dostopnih dejstev. Če se ugotovi, da je katera koli
zainteresirana stranka dostavila napačne ali zavajajoče informacije, se
te informacije ne upoštevajo in se lahko uporabijo dostopna dejstva. Zainteresirane stranke je treba opozoriti na
posledice nesodelovanja. 2. Če se odgovor ne posreduje
v računalniški obliki, se to ne šteje kot nesodelovanje, pod pogojem,
da zainteresirana stranka dokaže, da bi ji posredovanje odgovora
v zahtevani obliki povzročilo nerazumno dodatno obremenitev ali
nerazumne dodatne stroške. 3. Če informacije, ki jih predloži kaka
zainteresirana stranka, niso idealne v vseh pogledih, jih vseeno ne bi bilo
treba zanemariti, pod pogojem, da pomanjkljivosti niso takšne, da bi
povzročile pretirane težave pri doseganju razumno točnih ugotovitev,
in pod pogojem, da so informacije na ustrezen način in pravočasno
predložene, da so preverljive in da je zainteresirana stranka delovala po
svojih najboljših zmožnostih. 4. Če se dokazi ali informacije ne
sprejmejo, mora biti stranka, ki jih pošilja takoj obveščena
o razlogih za to in ji mora biti dana priložnost, da dostavi nadaljnje
razlage v določenem časovnem roku. Če se razlage ocenijo
kot nezadovoljive, se razlogi za zavrnitev takih dokazov ali informacij
razkrijejo in navedejo v objavljenih ugotovitvah. 5. Če ugotovitve, vključno
s tistimi o normalni vrednosti, temeljijo na določbah odstavka
1, vključno z informacijami, dostavljenimi v pritožbi, se, kjer
je to izvedljivo, in ob ustreznem upoštevanju rokov preiskave, preverijo na
osnovi drugih neodvisnih virov, ki so morda na razpolago, kakršni so npr.
objavljeni ceniki, uradne uvozne statistike in carinski podatki ali
informacije, dostavljene od drugih zainteresiranih strank tekom preiskave. Takšne informacije lahko vključujejo
ustrezne podatke, ki se nanašajo na svetovni trg ali druge reprezentativne
trge, kjer je primerno. 6. Če zainteresirana stranka ne sodeluje
ali pa sodeluje le delno, tako da se pomembne informacije zaradi tega
zadržujejo, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi
sodelovala. Člen 19 Zaupnost 1. Vse informacije, ki so po svoji naravi
zaupne (npr., ker bi njihovo razkritje dalo znatno konkurenčno prednost
konkurentu ali bi močno škodovalo osebi, ki je te informacije dostavila,
ali pa osebi, od katere je te informacije prejela) ali ki jih stranke,
udeležene v preiskavi, dostavijo na zaupni osnovi, jih pristojni organi
obravnavajo kot take, če se predloži ustrezen razlog za to. 2. Od zainteresiranih strank, ki dostavljajo
zaupne informacije, se zahteva, da Ö priskrbijo Õ za te informacije
povzetke, ki niso zaupni. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da
dovoljujejo smiselno razumevanje vsebine informacij, predloženih v zaupni
obliki. V izjemnih okoliščinah lahko te stranke navedejo, da te
informacije ne predstavljajo dovolj dobrega povzetka. V takih izjemnih
okoliščinah je treba dostaviti izjavo o razlogih, zakaj ustreznega
povzetka ni mogoče pripraviti. 3. Če se oceni, da zahteva po zaupnosti
ni utemeljena, in če dobavitelj informacij bodisi noče dati
informacij na razpolago ali pa odobriti njihovega razkritja v splošni
obliki ali v obliki povzetka, se lahko take informacije zanemarijo,
razen če je mogoče na osnovi primernega vira dokazati, da so
informacije pravilne. Zahteve po zaupnosti se ne zavračajo samovoljno. 4. Ta člen ne onemogoča, da
pristojni organi Ö Unije Õ razkrijejo splošne
informacije, še posebej razloge, na katerih temeljijo odločitve, sprejete
v skladu s to uredbo, ali razkritje dokazov, ki so jih pristojni
organi Ö Unije Õ uporabljali,
v takšni meri, kot je potrebno za obrazložitev teh razlogov v sodnih
postopkih. Tako razkritje mora upoštevati upravičene interese vpletenih
strank, da se njihove poslovne skrivnosti ne razkrijejo. ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(12) 5. Komisija in države članice,
vključno z njihovimi uradniki, ne razkrijejo nobene informacije, ki so jo
prejeli na podlagi te uredbe in za katero je oseba, ki jo je predložila,
zahtevala zaupno obravnavo, razen če ta oseba tega izrecno ne dovoli.
Izmenjave informacij med Komisijo in državami članicami ali kakršni koli
notranji dokumenti, ki jih pripravijo organi Unije ali držav članic, se ne
razkrijejo, razen če je v tej uredbi to izrecno določeno. ê 1225/2009 6. Informacije, prejete v skladu
s to uredbo, se uporabljajo samo za namen, za katerega so bile zahtevane. Ta določba ne izključuje uporabe
informacij, prejetih v okviru ene preiskave, za namene sprožitve drugih
preiskav v okviru istega postopka v zvezi z zadevnim izdelkom. Člen 20 Razkritje 1. Pritožniki, uvozniki in
izvozniki in njihova predstavniška združenja in predstavniki države
izvoznice lahko zahtevajo razkritje podrobnosti, na katerih temeljijo bistvena
dejstva in premisleki, na osnovi katerih so bili uvedeni začasni ukrepi.
Zahteve po takem razkritju se vložijo v pisni obliki takoj po uvedbi
začasnih ukrepov, razkritje pa sledi v pisni obliki v najkrajšem
možnem času. 2. Stranke iz odstavka 1 lahko zahtevajo
dokončno razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na osnovi
katerih se namerava priporočiti uvedbo dokončnih ukrepov, ali pa
zaključek preiskave ali postopka brez uvedbe ukrepov, pri čemer se še
posebna pozornost posveča razkritju katerih koli dejstev ali
premislekov, ki so drugačni od tistih, ki so bili uporabljeni pri
začasnih ukrepih. 3. Zahteve za končno razkritje, opisane
v odstavku 2, se naslovijo v pisni obliki na Komisijo, ki jih mora
prejeti v primerih, kjer je bila uvedena začasna dajatev, najkasneje
en mesec po objavi uvedbe te dajatve. Kjer začasna dajatev ni bila
uporabljena, se strankam da priložnost, da zahtevajo končno razkritje
v časovnih rokih, ki jih določi Komisija. ê 37/2014 čl. 1 in Priloga 22(13) 4. Dokončno razkritje je podano v pisni
obliki. Izda se v najkrajšem možnem času ob ustreznem upoštevanju varstva
zaupnih informacij in običajno ne pozneje kot en mesec pred začetkom
postopkov iz člena 9. Kadar Komisija ob tem času še ne more razkriti
določenih dejstev ali premislekov, se ta razkrijejo pozneje v najkrajšem
možnem času. To razkritje ne posega v nobeno poznejšo
odločitev, ki jo lahko sprejme Komisija, toda če ta odločitev
temelji na morebitnih drugačnih dejstvih ali premislekih, se ta razkrijejo
v najkrajšem možnem času. 5. Pripombe, ki so dane po dokončnem
razkritju, se upoštevajo samo v primeru, če so prejete v roku, ki ga za
vsak primer posebej določi Komisija in ki znaša vsaj deset dni, pri
čemer se upošteva nujnost zadeve. Določi se lahko krajše obdobje,
kadar je treba podati dodatno dokončno razkritje. ê 1225/2009
(prilagojeno) Člen 21 Interes Ö Unije Õ 1. Odločitev o tem, ali interes Ö Unije Õ zahteva
posredovanje, temelji na ocenitvi vseh različnih interesov, vzetih kot
celota, vključno z interesi domače industrije in
uporabnikov ali potrošnikov. Odločitev v smislu tega člena
se sprejme samo, če so pred tem vse stranke dobile priložnost, da povedo
svoja stališča v skladu z odstavkom 2. Pri taki preiskavi je
posvečena posebna pozornost potrebi po odpravi učinkov škodljivega
dampinga, ki izkrivlja trgovino in vzpostavitvi učinkovite konkurence.
Ukrepi, ki so določeni na osnovi ugotovljenega dampinga in škode, se morda
ne uporabijo, če pristojni organi na osnovi predloženih informacij lahko
jasno ugotovijo, da uporaba takih ukrepov ni v interesu Ö Unije Õ . 2. Da bi zagotovili trdno osnovo, na temelju
katere lahko pristojni organi upoštevajo vsa mnenja in informacije pri
odločanju o tem, ali je uvedba ukrepov v interesu Ö Unije Õ , se lahko
pritožniki, uvozniki in njihova predstavniška združenja ter predstavniške
organizacije uporabnikov in potrošnikov v okviru rokov,
določenih v obvestilu o začetku protidampinške preiskave,
javijo in dostavijo ustrezne informacije Komisiji. Te informacije ali njihovi
ustrezni povzetki se lahko dajo na razpolago drugim vpletenim strankam,
navedenim v tem členu, ki imajo pravico odzvati se na te informacije. 3. Stranke, ki so delovale v skladu
z odstavkom 2, lahko zahtevajo zaslišanje. Tem zahtevam se ugodi, če
so vložene v rokih, določenih v odstavku 2, in če navedejo
razloge, zaradi katerih bi interesu Ö Unije Õ koristilo, če
bi te stranke bile zaslišane. ê 37/2014 čl. 1 in Priloga 22(14) (prilagojeno) 4. Stranke, ki so ukrepale v skladu z
odstavkom 2, lahko predložijo pripombe glede uporabe vseh začasnih
dajatev. Te pripombe morajo prispeti v 25 dneh od dneva začetka uporabe
takih ukrepov, če naj se upoštevajo; te pripombe ali njihovi ustrezni
povzetki se dajo na voljo drugim strankam, ki imajo pravico odgovoriti nanje. 5. Komisija preuči pravilno predložene
informacije in ugotovi, koliko so reprezentativne, rezultate take analize pa
skupaj z mnenjem o njihovi ustreznosti pošlje odboru kot del osnutka ukrepa,
predloženega v skladu s členom 9. Komisija bi morala stališča,
izražena v odboru, upoštevati v okviru pogojev, določenih v Uredbi (EU)
št. 182/2011. 6. Stranke, ki so ravnale v skladu z odstavkom
2, lahko zahtevajo, da se jim dajo na razpolago dejstva in premisleki, na
osnovi katerih se verjetno sprejmejo dokončne odločitve. Take
informacije se dajo na voljo, kolikor je to mogoče, vendar brez poseganja
v kakršno koli poznejšo odločitev Komisije. ê 1225/2009
(prilagojeno) 7. Informacije se upoštevajo samo
v primeru, če so podprte z dejanskimi dokazi, ki utemeljujejo
njihovo veljavnost. Člen 22 Končne določbe Ta uredba ne ovira izvajanja: (a) katerih koli posebnih pravil,
določenih v sporazumih, sklenjenih med Ö Unijo Õ in tretjimi
državami; (b) uredb Ö Unije Õ na kmetijskem
področju in Uredb Sveta (ES) št. 1667/2006[12], (ES) št. 614/2009[13] in (ES) št. 1216/2009[14]. Ta uredba
učinkuje kot dopolnilo navedenim uredbam in v smislu odstopanja od
tistih njihovih določb, ki preprečujejo izvajanje protidampinških
ukrepov; (c) posebnih ukrepov, pod pogojem, da ti
ukrepi niso v nasprotju z obveznostmi, ki izhajajo iz Splošnega
sporazuma o tarifah in trgovini 1994. ê 37/2014
čl. 1 in Priloga 22(15) Člen 23 Poročilo 1. Komisija ob ustreznem upoštevanju varstva
zaupnih informacij v smislu člena 19 Evropskemu parlamentu in Svetu vsako
leto predloži poročilo o uporabi in izvajanju te uredbe. Poročilo
vključuje informacije o uporabi začasnih in dokončnih ukrepov,
zaključku preiskav brez ukrepov, ponovnih preiskavah, pregledih in
preveritvenih obiskih ter dejavnostih različnih organov, odgovornih za
spremljanje izvajanja te uredbe in izpolnjevanje obveznosti, ki iz nje
izhajajo. 2. Evropski parlament lahko v enem mesecu po
tem, ko Komisija predloži poročilo, povabi Komisijo na ad hoc
srečanje pristojnega odbora, da bi predstavili in pojasnili morebitna
vprašanja v zvezi z izvajanjem te uredbe. 3. Komisija najpozneje šest mesecev po
predložitvi poročila Evropskemu parlamentu in Svetu to poročilo
objavi. ê 1225/2009
(prilagojeno) Člen 24 Razveljavitev Uredba (ES) št. Ö 1225/2009 Õ se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo, se
štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu
s korelacijsko tabelo iz Priloge II. Člen 25 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta
uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh
državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik [1] COM(87) 868 PV. [2] Glej Prilogo 3, Del A sklepov. [3] Vključena v zakonodajni program za 2014. [4] Glej Prilogo I, k temu predlogu. [5] UL C […], […], str. […]. [6] Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009
o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske
skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51). [7] Glej Prilogo I tega predloga. [8] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na
podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil
Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). [9] Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o
določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem
zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1). [10] è1 Vključno z Albanijo, Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo,
Gruzijo, Kirgizistanom, Moldavijo, Mongolijo, Severno Korejo, Tadžikistanom,
Turkmenistanom in Uzbekistanom. ç [11] Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o
carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1). [12] Uredba Sveta (ES) št. 1667/2006 z dne 7. novembra 2006 o
glukozi in laktozi (UL L 312, 11.11.2006, str. 1). [13] Uredba Sveta (ES) št. 614/2009 z dne 7. julija 2009 o
skupnem sistemu trgovine za ovalbumin in laktalbumin (UL L 181, 14.7.2009, str.
8). [14] Uredba Sveta (ES) št. 1216/2009 z dne 30. novembra 2009 o
trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih
proizvodov (UL L 328, 15.12.2009, str. 10). PRILOGA I Razveljavljena
uredba s seznamom njenih sprememb Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 343, 22.12.2009, str. 51) || || || Uredba (EU) št. 765/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 237, 3.9.2012, str. 1) Uredba (EU) št. 1168/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 344, 14.12.2012, str. 1) || || Uredba (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 18, 21.1.2014, str. 1) || Zgolj točka 22 Priloge _____________ PRILOGA II Korelacijska
Tabela Uredba (ES) št. 1225/2009 || Ta uredba Členi od 1 do 4 || Členi od 1 do 4 Člen 5(1) do (9) || Člen 5(1) do (9) Člen 5(10), prvi stavek || Člen 5(10), prvi pododstavek Člen 5(10), drugi in tretji stavek || Člen 5(10), drugi pododstavek Člen 5(11) in (12) || Člen 5(11) in (12) Člen 6(1), prvi in drugi stavek || Člen 6(1), prvi pododstavek Člen 6(1), tretji stavek || Člen 6(1), drugi pododstavek Člen 6(1), četrti stavek || Člen 6(1), tretji pododstavek Člen 6(2) || Člen 6(2) Člen 6(3), prvi stavek || Člen 6(3), prvi pododstavek Člen 6(3), drugi stavek || Člen 6(3), drugi pododstavek Člen 6(3), tretji stavek || Člen 6(3), tretji pododstavek Člen 6(4), prvi stavek || Člen 6(4), prvi pododstavek Člen 6(4), drugi stavek || Člen 6(4), drugi pododstavek Člen 6(4), tretji stavek || Člen 6(4), tretji pododstavek Člen 6(5) || Člen 6(5) Člen 6(6), prvi stavek || Člen 6(6), prvi pododstavek Člen 6(6), drugi stavek || Člen 6(6), drugi pododstavek Člen 6(6), tretji stavek || Člen 6(6), tretji pododstavek Člen 6(6), četrti stavek || Člen 6(6), četrti pododstavek Člen 6(7), prvi stavek || Člen 6(7), prvi pododstavek Člen 6(7), drugi stavek || Člen 6(7), drugi pododstavek Člen 6(8) in (9) || Člen 6(8) in (9) Člen 7(1), prvi stavek || Člen 7(1), prvi pododstavek Člen 7(1), drugi stavek || Člen 7(1), drugi pododstavek Člen 7(2) do (5) || Člen 7(2) do (5) Člen 7(7) || Člen 7(6) Člen 8(1), prvi stavek || Člen 8(1), prvi pododstavek Člen 8(1), drugi stavek || Člen 8(1), drugi pododstavek Člen 8(1), tretji stavek || Člen 8(1), tretji pododstavek Člen 8(2), prvi in drugi stavek || Člen 8(2), prvi pododstavek Člen 8(2), tretji in četrti stavek || Člen 8(2), drugi pododstavek Člen 8(2), peti stavek || Člen 8(2), tretji pododstavek Člen 8(3), (4) in (5) || Člen 8(3), (4) in (5) Člen 8(6), prvi in drugi stavek || Člen 8(6), prvi pododstavek Člen 8(6), tretji stavek || Člen 8(6), drugi pododstavek Člen 8(7) in (8) || Člen 8(7) in (8) Člen 8(9), prvi pododstavek || Člen 8(9), prvi pododstavek Člen 8(9), drugi pododstavek, prvi in drugi stavek || Člen 8(9), drugi pododstavek Člen 8(9), drugi pododstavek, tretji stavek || Člen 8(9), tretji pododstavek Člen 8(10) || Člen 8(10) Člen 9(1), (2) in (3) || Člen 9(1), (2) in (3) Člen 9(4), prvi stavek || Člen 9(4), prvi pododstavek Člen 9(4), drugi stavek || Člen 9(4), drugi pododstavek Člen 9(5) || Člen 9(5) Člen 9(6), prvi stavek || Člen 9(6), prvi pododstavek Člen 9(6), drugi stavek || Člen 9(6), drugi pododstavek Člen 9(6), tretji stavek || Člen 9(6), tretji pododstavek Člen 10(1) || Člen 10(1) Člen 10(2), prvi stavek || Člen 10(2), prvi pododstavek Člen 10(2), drugi in tretji stavek || Člen 10(2), drugi pododstavek Člen 10(3) || Člen 10(3) Člen 10(4), uvodni stavek || Člen 10(4), uvodni stavek in točki (a) in (b) Člen 10(5) || Člen 10(5) Člen 11(1) do (4) || Člen 11(1) do (4) Člen 11(5), prvi pododstavek, prvi stavek || Člen 11(5), prvi pododstavek Člen 11(5), prvi pododstavek, drugi stavek || Člen 11(5), drugi pododstavek Člen 11(5), prvi pododstavek, tretji stavek || Člen 11(5), tretji pododstavek Člen 11(5), prvi pododstavek, četrti stavek || Člen 11(5), četrti pododstavek Člen 11(5), drugi pododstavek || Člen 11(5), peti pododstavek Člen 11(5), tretji pododstavek || Člen 11(5), šesti pododstavek Člen 11(6), prvi, drugi in tretji stavek || Člen 11(6), prvi pododstavek Člen 11(6), četrti stavek || Člen 11(6), drugi pododstavek Člen 11(6), peti stavek || Člen 11(6), tretji pododstavek Člen 11(7) || Člen 11(7) Člen 11(8), prvi, drugi in tretji pododstavek || Člen 11(8), prvi, drugi in tretji pododstavek Člen 11(8), četrti pododstavek, prvi in drugi stavek || Člen 11(8), četrti pododstavek Člen 11(8), četrti pododstavek, tretji stavek || Člen 11(8), peti pododstavek Člen 11(8), četrti pododstavek, četrti stavek || Člen 16(4), šesti pododstavek Člen 11(9) in (10) || Člen 11(9) in (10) Člen 12 || Člen 12 Člen 13(1), prvi pododstavek, prvi stavek || Člen 13(1), prvi pododstavek Člen 13(1), prvi pododstavek, drugi stavek || Člen 13(1), drugi pododstavek Člen 13(1), prvi pododstavek, tretji stavek || Člen 13(1), tretji pododstavek Člen 13(1), drugi pododstavek || Člen 13(1), četrti pododstavek Člen 13(2) in (3) || Člen 13(2) in (3) Člen 13(4), prvi pododstavek, prvi stavek || Člen 13(4), prvi pododstavek Člen 13(4), prvi pododstavek, drugi stavek || Člen 13(4), drugi pododstavek Člen 13(4), prvi pododstavek, tretji stavek || Člen 13(4), tretji pododstavek Člen 13(4), prvi pododstavek, četrti stavek || Člen 13(4), četrti pododstavek Člen 13(4), drugi pododstavek || Člen 13(4), peti pododstavek Člen 13(4), tretji pododstavek || Člen 13(4), šesti pododstavek Člen 13(4), četrti pododstavek || Člen 13(4), sedmi pododstavek Člen 13(5) || Člen 13(5) Člen 14(1), prvi in drugi stavek || Člen 14(1), prvi pododstavek Člen 14(1), tretji stavek || Člen 14(1), drugi pododstavek Člen 14(2), prvi stavek || Člen 14(2), prvi pododstavek Člen 14(2), drugi, tretji in četrti stavek || Člen 14(2), drugi pododstavek Člen 14(3) || Člen 14(3) Člen 14(4), prvi in drugi stavek || Člen 14(4), prvi pododstavek Člen 14(4), tretji in četrti stavek || Člen 14(4), drugi pododstavek Člen 14(5), (6) in (7) || Člen 14(5), (6) in (7) Člena 15 in 16 || Člena 15 in 16 Člen 17(1), (2) in (3) || Člen 17(1), (2) in (3) Člen 17(4), prvi stavek || Člen 17(4), prvi pododstavek Člen 17(4), drugi stavek || Člen 17(4), drugi pododstavek Člen 18(1), prvi stavek || Člen 18(1), prvi pododstavek Člen 18(1), drugi stavek || Člen 18(1), drugi pododstavek Člen 18(1), tretji stavek || Člen 18(1), tretji pododstavek Člen 18(2) do (6) || Člen 18(2) do (6) Člen 19(1) do (5) || Člen 19(1) do (5) Člen 19(6), prvi stavek || Člen 19(6), prvi pododstavek Člen 19(6), drugi stavek || Člen 19(6), drugi pododstavek Člen 20(1), (2) in (3) || Člen 20(1), (2) in (3) Člen 20(4), prvi, drugi in tretji stavek || Člen 20(4), prvi pododstavek Člen 20(4), četrti stavek || Člen 20(4), drugi pododstavek Člen 20(5) || Člen 20(5) Člena 21 in 22 || Člena 21 in 22 Člen 22a || Člen 23 Člen 23 || Člen 24 Člen 24 || Člen 25 Priloga I || - Priloga II || - - || Priloga I - || Priloga II _____________