Obrazložitveni memorandum

1.           OZADJE PREDLOGA

Evropska unija in večina njenih držav članic so pogodbenice Konvencije UN/ECE o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč[1]. Konvencija se uporablja za preprečevanje industrijskih nesreč, za pripravljenost in odzivanje nanje na krajih, kjer potekajo nevarne dejavnosti, ki bi lahko imele čezmejne učinke.

Direktiva Seveso II[2] je pravni instrument za izpolnjevanje obveznosti Evropske unije, ki izhajajo iz Konvencije. Priloga I h Konvenciji in Priloga I k direktivi Seveso II navajata skupine nevarnih snovi in posamezne nevarne snovi z namenom opredelitve nevarnih dejavnosti. Junija 2015 bo direktiva Seveso II nadomeščena z direktivo Seveso III[3], ki med drugim spreminja Prilogo I.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Konferenca pogodbenic Konvencije UN/ECE o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč je na svojem 7. zasedanju leta 2012 pooblastila delovno skupino za razvoj Konvencije, da pripravi revidirano Prilogo I h Konvenciji zaradi njene uskladitve z globalno usklajenim sistemom Združenih narodov za razvrščanje in označevanje kemikalij (GHS) ter zaradi ohranjanja skladnosti z ustrezno zakonodajo Evropske unije (tj. direktivo Seveso III).

Delovna skupina je dokončala predlog za spremembo Priloge I h Konvenciji. V razpravah so sodelovali strokovnjaki držav članic EU in Komisije. Urad Konvencije je julija 2014 na svojem zasedanju podprl predlog in ga predložil Konferenci pogodbenic v sprejetje na zasedanju decembra 2014.

Ker ta predlog usklajuje Prilogo I h Konvenciji s Prilogo I k direktivi Seveso III, ne bo imel nobenih okoljskih ali socialno-ekonomskih učinkov v EU.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Besedilo osnutka prilagaja vsebino Priloge I h Konvenciji vsebini Priloge I k direktivi Seveso III. Zato je povsem v skladu z obstoječo zakonodajo Evropske unije, vsi ustrezni pridržki, ki jih je izrazila Evropska unija v zvezi s zdajšnjo Prilogo I h Konvenciji, pa se lahko umaknejo, ko bo Konferenca pogodbenic sprejela predlog spremembe in bo začel veljati.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlagani sklep nima proračunskih posledic za Unijo.

Glede na zgoraj navedeno bi morala Evropska unija na osmem zasedanju Konference pogodbenic Konvencije UN/ECE o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč podpreti sprejetje revidiranega osnutka Priloge I.

2014/0301 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču glede predloga za spremembo Priloge I k helsinški Konvenciji o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč, ki ga zavzame Evropska unija na osmem zasedanju Konference pogodbenic

SVET EVROPSKE UNIJE JE -

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Unija je pogodbenica Konvencije UN/ECE o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč1 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).

(2)       Priloga I h Konvenciji vsebuje skupine in imena posameznih nevarnih snovi z namenom opredelitve nevarnih dejavnosti.

(3)       V skladu z odstavkom 4 člena 26 Konvencije začnejo vse spremembe Priloge I za tiste pogodbenice Konvencije, ki niso izrazile nasprotovanja, veljati dvanajst mesecev po tem, ko izvršilni sekretar obvesti pogodbenice o sprejetju sprememb z večino pogodbenic 9/10, so prisotne in glasujejo, na zasedanju Konference pogodbenic, pod pogojem, da najmanj šestnajst pogodbenic ne izrazi nasprotovanja.

(4)       Besedilo predloga za spremembo Priloge I je bilo dogovorjeno znotraj delovne skupine za razvoj Konvencije, potrjeno s strani Urada Konvencije, in bo predlagano za sprejetje na naslednjem zasedanju Konference pogodbenic, ki bo od 3. do 5. decembra 2014 v Ženevi.

(5)       Sprememba Priloge I bi to popolnoma uskladila s Prilogo I k Direktivi 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 20123.

(6)       Spremembo Priloge I h Konvenciji bi zato bilo treba odobriti.

(7)       Pridržek, ki ga je Evropska unija izrazila ob sprejetju prve spremembe Priloge I h Konvenciji, je temeljil na sedanjih neskladnostih med Prilogo I in veljavno zakonodajo EU, ki bodo po spremembi Priloge I odpravljene. Ta pridržek bi bilo treba umakniti, ko bo začela veljati spremenjena Priloga I h Konvenciji –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki ga Evropska unija zavzame na osmem zasedanju Konference pogodbenic Konvencije, je podpreti predlagano spremembo Priloge I h Konvenciji, kot je navedena v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebe, pooblaščene, da v imenu Unije umaknejo preostale pridržke iz Priloge I k Sklepu Sveta 98/685/ES, pod pogojem, da začne veljati sprememba Priloge I h Konvenciji iz člena 1 v skladu s členom 26(4) Konvencije.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               Sklep Sveta 98/685/ES z dne 23. marca 1998 o sklenitvi Konvencije o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč (UL L 326 z dne 3.12.1998, str. 5).

[2]               Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L 10 z dne 14.1.1997, str. 13).

[3]               Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1).

PRILOGA

Priloga

k predlogu

SKLEPA SVETA

o stališču glede predloga za spremembo Priloge I k helsinški Konvenciji o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč, ki ga zavzame Evropska unija na osmem zasedanju Konference pogodbenic

Predlog za spremembo Priloge I h Konvenciji UN/ECE o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč,

            ki ga je predložila delovna skupina za razvoj Konvencije

Konferenca pogodbenic je,

ob priznavanju potrebe po posodobitvi skupin snovi in pripravkov ter navedenih snovi in njihovih mejnih količin, kot so navedene v Prilogi I h Konvenciji, za namen uvedbe meril iz globalno usklajenega sistem Združenih narodov za razvrščanje in označevanje kemikalij (ST/SG/AC.10/30/Rev.4) ter ohranjanja skladnosti z ustrezno zakonodajo EU,

ob upoštevanju svojega sklepa, da opravi pregled nevarnih snovi in njihovih količin, kakor so navedene v Prilogi I, in svojega sklepa 2004/4 o ustanovitvi delovne skupine za razvoj Konvencije,

ob priznavanju predloga za spremembo Priloge I, ki ga je pripravila delovna skupina na podlagi natančnega pregleda (glej zapisnik dveh sej: WGD3/3.–4. septembra 2013 in WGD4/28.–29. aprila 2014) in ga je podprl Urad,

spremenila Prilogo I h Konvenciji o nevarnih snoveh z namenom opredelitve nevarnih dejavnosti, kot je navedeno spodaj.

Predlagana revizija Priloge I h Konvenciji

Nevarne snovi  zaradi opredelitev nevarnih dejavnosti1

Če spada snov ali zmes, ki je navedena v delu II, tudi v eno ali več skupin iz dela I, se uporabi mejna količina, navedena v delu II.

Za opredelitev nevarnih dejavnosti pogodbenice upoštevajo dejanske ali pričakovane nevarne lastnosti in/ali količine vseh prisotnih nevarnih snovi ali nevarnih snovi, za katere je smiselno predvidevati, da lahko nastanejo med izgubo nadzora nad dejavnostjo, vključno s skladiščenjem, med nevarno dejavnostjo.

1. Del I.

Skupine snovi in zmesi, ki niso posebej navedene v delu II

Kategorija v skladu z globalno usklajenim sistemom Združenih narodov za razvrščanje in označevanje kemikalij (GHS) || Mejna količina (v tonah)

||

1.          Akutna strupenost, kategorija 1, vsi načini izpostavljenosti2 || 20

2.          Akutna strupenost:             kategorija 2, vsi načini izpostavljenosti3             kategorija 3, način izpostavljenosti z vdihavanjem4 || 200

3.          Specifična strupenost za posamezne organe (STOT) – enkratna izpostavljenost (SE) STOT, kategorija 15 || 200

4.          Eksplozivi – nestabilni eksplozivi ali eksplozivi, pri katerih snov, zmes ali izdelek spada v razdelek 1.1, 1.2, 1.3, 1.5 ali 1.6 poglavja 2.1.2 meril GHS, ali snovi ali zmesi z eksplozivnimi lastnostmi v skladu s testno serijo 2 dela I Priporočil Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga: testi in merila, ki ne spadajo v razrede nevarnosti „Organski peroksidi“ ali „Samoreaktivne snovi in zmesi“6, 7 || 50

5.          Eksplozivi, pri katerih snov, zmes ali izdelek spada v razdelek 1.4 poglavja 2.1.2 GHS8 || 200

6.          Vnetljivi plini, kategorija 1 ali 29 || 50

7.          Aerosoli10 kategorije 1 ali 2, ki vsebujejo vnetljive pline kategorije 1 ali 2 ali vnetljive tekočine kategorije 1 || 500 (neto)

8.          Aerosoli kategorije 1 ali 2, ki ne vsebujejo vnetljivih plinov kategorije 1 ali 2 niti vnetljivih tekočin kategorije 111 || 50 000 (neto)

9.          Oksidativni plini, kategorija 112 || 200

10.        Vnetljive tekočine:             vnetljive tekočine kategorije 1 ali             vnetljive tekočine kategorije 2 ali 3, hranjene pri temperaturi nad njihovim vreliščem13, ali             druge tekočine s plameniščem ≤ 60 °C, hranjene pri temperaturi nad njihovim vreliščem14 || 50

11.        Vnetljive tekočine:             vnetljive tekočine kategorije 2 ali 3, pri katerih lahko posebni delovni pogoji, na primer visok tlak ali visoka temperatura, povzročijo nevarnost industrijske nesreče15, ali             druge tekočine s plameniščem ≤ 60 °C, pri katerih lahko posebni delovni pogoji, na primer visok tlak ali visoka temperatura, povzročijo nevarnost industrijske nesreče || 200

12.        Vnetljive tekočine, kategorija 2 ali 3, ki niso zajete v kategorijah 10 in 1116 || 50 000

13.        Samoreaktivne snovi in zmesi ter organski peroksidi:             samoreaktivne snovi in zmesi vrste A ali B ali             organski peroksidi vrste A ali B17 || 50

14.        Samoreaktivne snovi in zmesi ter organski peroksidi:             samoreaktivne snovi in zmesi vrste C, D, E ali F ali             organski peroksidi vrste C, D, E, ali F18 || 200

15.        Piroforne tekočine in trdne snovi kategorije 1 || 200

16.        Oksidativne tekočine in trdne snovi kategorije 1, 2 ali 3 || 200

17.        Nevarno za vodno okolje v kategoriji akutno 1 ali kronično 119 || 200

18.        Nevarno za vodno okolje v kategorij kronično 220 || 500

19.        Snovi in zmesi, ki burno reagirajo z vodo, npr. acetil klorid, titanov tetraklorid || 500

20.        Snovi in zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, kategorija 121 || 500

21.        Snovi in zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo strupen plin (snovi in zmesi, ki v stiku z vodo ali vlažnim zrakom tvorijo pline, razvrščene kot akutno strupene kategorij 1, 2 ali 3, kot je na primer aluminijev fosfid, fosforjev pentasulfid) || 200

2. Del II

Navedene snovi

Snov || Mejna količina (v tonah)

||

1a.         Amonijev nitrat22 || 10 000

1b.        Amonijev nitrat23 || 5 000

1c.         Amonijev nitrat24 || 2 500

1d.        Amonijev nitrat25 || 50

2a.         Kalijev nitrat26 || 10 000

2b.        Kalijev nitrat27 || 5 000

3.          Arzenov pentaoksid, arzenova (V) kislina in/ali soli || 2

4.          Arzenov trioksid, arzenova (III) kislina in/ali soli || 0,1

5.          Brom || 100

6.          Klor || 25

7.          Nikljeve spojine v obliki prahu, ki se lahko vdihava: nikljev monoksid, nikljev dioksid, nikljev sulfid, trinikljev disulfid, dinikljev trioksid || 1

8.          Etilenimin || 20

9.          Fluor || 20

10.         Formaldehid (koncentracija ≥ 90 %) || 50

11.        Vodik || 50

12.         Vodikov klorid (utekočinjen plin) || 250

13.        Svinčevi alkili || 50

14.        Utekočinjeni vnetljivi plini kategorije 1 ali 2 (vključno z utekočinjenim naftnim plinom) in zemeljski plin28 || 200

15.        Acetilen || 50

16.        Etilen oksid || 50

17.        Propilen oksid || 50

18.        Metanol || 5 000

19.        4,4'-metilen bis (2-kloroanilin) in/ali soli, v obliki praška || 0,01

20.        Metil izocianat || 0,15

21.        Kisik || 2 000

22.        Toluen diizocianat (2,4-toluen diizocianat in 2,6-toluen diizocianat) || 100

23.        Karbonil diklorid (fosgen) || 0,75

24.        Arzin (arzenov trihidrid) || 1

25.        Fosfin (fosforjev trihidrid) || 1

26.        Žveplov diklorid || 1

27.        Žveplov trioksid || 75

28.        Poliklorodibenzofurani in poliklorodibenzodioksini (vključno s tetraklorodibenzodioksinom (TCDD)), izračunano na ekvivalent TCDD29 || 0,001

29.        Naslednje rakotovorne snovi ali zmesi, ki vsebujejo te rakotvorne snovi, v koncentracijah nad 5 mas. %:             4-aminobifenil in/ali njegove soli, benzotriklorid, benzidin in/ali soli, bis(klorometil) eter, klorometil metil eter, 1,2-dibromoetan, dietil sulfat, dimetil sulfat, dimetil karbamoil klorid, 1,2-dibromo-3-kloropropan, 1,2-dimetilhidrazin, dimetilnitrozamin, heksametilfosforjev triamid, hidrazin, 2-naftilamin in/ali soli, 4-nitrobifenil in 1,3 propan sulton || 2

30.        Naftni derivati in alternativna goriva:             (a)         bencini in primarni bencini,             (b)         kerozini (vključno z reaktivnimi letalskimi gorivi),             (c)         plinska olja (vključno z dizelskim gorivom, kurilnimi olji za ogrevanje gospodinjstev in mešanicami plinskih olj),             (d)         težka kurilna olja,             (e)         alternativna goriva za enake namene in s podobnimi lastnostmi glede vnetljivosti in nevarnosti za okolje kot proizvodi iz točk (a) do (d) || 25 000

31.        Brezvodni amonijak || 200

32.        Borov trifluorid || 20

33.        Vodikov sulfid || 20

34.        Piperidin || 200

35.        Bis(2-dimetilaminoetil) (metil)amin || 200

36.        3-(2-etilheksiloksi)propilamin || 200

37.        Zmesi natrijevega hipoklorita, ki so razvrščene v kategorijo 1 akutne nevarnosti za vodno okolje [H400], vsebujejo < 5 % aktivnega klora in niso razvrščene v nobeno drugo kategorijo nevarnosti v delu 1 Priloge I30. || 500

38.        Propilamin31 || 2 000

39.        Terc-butil akrilat31 || 500

40.        2-metil-3-butennitril31 || 2 000

41.        Tetrahidro-3,5-dimetil-1,3,5-tiadiazin-2-tion (dazomet)31 || 200

42.         Metil akrilat31 || 2 000

43.        Metilpiridin31 || 2 000

44.        Bromo-3-kloropropan31 || 2 000

                                Opombe:

                1               Merila v skladu z globalno usklajenim sistemom (GHS) Združenih narodov za razvrščanje in označevanje kemikalij (ST/SG/AC.10/30/Rev.4). Pogodbenice bi morale ta merila uporabiti pri razvrščanju snovi ali zmesi za namene iz dela I te priloge, razen če so bila v okviru nacionalne zakonodaje sprejeta druga pravno zavezujoča merila. Zmesi se obravnavajo enako kot čiste snovi, če ostanejo v mejnih vrednostih koncentracije, določenih glede na njihove lastnosti v skladu z GHS, razen če je posebej navedena njihova sestava v odstotkih ali drug opis.

                2               V skladu z merili iz poglavja 3.1.2 in 3.1.3 GHS.

                3               V skladu z merili iz poglavja 3.1.2 in 3.1.3 GHS.

                4               Nevarne snovi, ki spadajo v kategorijo 3 akutne strupenosti pri zaužitju, spadajo pod vnos 2, akutna strupenost, če jih ni mogoče razvrstiti kot akutno strupene pri vdihavanju niti kot akutno strupene v stiku s kožo, na primer zaradi pomanjkanja prepričljivih podatkov o strupenosti pri vdihavanju in v stiku s kožo.

                5               Snovi, ki imajo pri ljudeh precejšen strupeni učinek ali se lahko zanje na podlagi dokazov iz študij na poskusnih živalih predvideva, da imajo pri ljudeh po enkratni izpostavljenosti precejšen strupeni učinek. Nadaljnja navodila so podana na sliki 3.8.1 in v tabeli 3.8.1 dela 3 GHS.

                6               Testiranje eksplozivnih lastnosti snovi in zmesi je potrebno le, če se s postopkom preverjanja v skladu z Dodatkom 6 dela 3 k Priročniku testov in meril snov ali zmes opredeli kot snov ali zmes z morebitnimi eksplozivnimi lastnostmi.

                7               Razred nevarnosti „eksplozivi“ vključuje eksplozivne izdelke. Če je količina eksplozivne snovi ali zmesi, vsebovane v izdelku, znana, se v tej konvenciji uporabi navedena količina. Če količina eksplozivne snovi ali zmesi, vsebovane v izdelku, ni znana, se v tej konvenciji celoten izdelek obravnava kot eksploziven.

                8               Če so eksplozivi iz razdelka 1.4 nepakirani ali prepakirani, se razvrstijo pod vnos 4 (Eksplozivi), razen če se izkaže, da nevarnost še vedno ustreza razdelku 1.4 v skladu z GHS.

                9               V skladu z merili iz poglavja 2.2.2 GHS.

                10             Aerosoli se razvrstijo glede na merila iz poglavja 2.3 GHS in Priporočila Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga, Priročnik testov in meril, del III, oddelek 31.

                11             V primeru takšne razvrstitve je treba navesti, da aerosolni razpršilnik ne vsebuje vnetljivega plina kategorije 1 ali 2 niti vnetljive tekočine kategorije 1.

                12             V skladu z merili iz poglavja 2.4.2 GHS.

                13             V skladu z merili iz poglavja 2.4.2 GHS.

                14             Tekočine s plameniščem, višjim od 35 °C, se lahko obravnavajo kot nevnetljive tekočine za nekatere regulativne namene (npr. za prevoz), če so bili pri preskusu trajne gorljivosti L.2 iz dela III oddelka 32 Priročnika testov in meril dobljeni negativni rezultati. Vendar to ne velja pod pogoji z višjimi vrednostmi, kot je visoka temperatura ali tlak, zato se takšne tekočine vključijo v to razvrstitev.

                15             V skladu z merili iz poglavja 2.4.2 GHS.

                16             V skladu z merili iz poglavja 2.4.2 GHS.

                17             V skladu z merili iz poglavja 2.8.2 in 2.15.2.2 GHS.

                18             V skladu z merili iz poglavja 2.8.2 in 2.15.2.2 GHS.

                19             V skladu z merili iz poglavja 4.1.2 GHS.

                20             V skladu z merili iz poglavja 4.1.2 GHS.

                21             V skladu z merili iz poglavja 2.12.2 GHS.

                22             Amonijev nitrat (10 000): gnojila, pri katerih je možen razpad, ki se sam vzdržuje.

                                To velja za mešana/sestavljena gnojila na osnovi amonijevega nitrata (mešana/sestavljena gnojila, ki vsebujejo amonijev nitrat s fosfatom in/ali pepeliko), pri katerih je možen razpad, ki se sam vzdržuje v skladu s preskusom v koritu (glej Priročnik za teste in merila, del III, pododdelek 38.2), ter v katerih je delež dušika zaradi amonijevega nitrata:

                                                (a)           med 15,75 mas. % in–24,5 mas. % (15,75 mas. % in 24,5 mas. % dušika, ki izvira iz amonijevega dušika, ustreza deležu 45 % oziroma 70 % amonijevaga nitrata) in ki bodisi vsebujejo največ 0,4 % popolnoma izgorljivih/organskih snovi bodisi prestanejo ustrezen test eksplozivnosti (npr. test s 4-palčno svinčeno cevjo);

                                                (b)           15,75 mas. % ali manj in brez omejevanja vsebnosti gorljivih snovi.

                23             Amonijev nitrat (5 000): v povezavi z gnojili.

                                To velja za enostavna gnojila na osnovi amonijevega nitrata in za mešana/sestavljena gnojila na osnovi amonijevega nitrata, v katerih je delež dušika zaradi amonijevega nitrata:

                                                (a)           več kot 24,5 mas. %, razen zmesi enostavnih gnojil na osnovi amonijevega nitrata z dolomitom, apnencem in/ali kalcijevim karbonatom s čistočo najmanj 90 %;

                                                (b)           več kot 15,75 mas. % za zmesi amonijevega nitrata in amonijevega sulfata;

                                                (c)           več kot 28 mas. % (28 mas. % dušika zaradi amonijevega nitrata ustreza deležu 80 % amonijevega nitrata) za mešanice enostavnih gnojil na osnovi amonijevega nitrata z dolomitom, apnencem in/ali kalcijevim karbonatom čistoče najmanj 90 %,

                                                (d)           in ki prestanejo ustrezen preskus eksplozivnosti (npr. preskus s 4-palčno svinčeno cevjo).

                24             Amonijev nitrat (2 500): tehnični.

                                Ta količina se uporablja za:

                                                (a)           amonijev nitrat in zmesi amonijevega nitrata, v katerih je delež dušika zaradi amonijevega nitrata:

                                (i)            med 24,5 mas. % in 28 mas. % ter ki vsebujejo največ 0,4 % gorljivih snovi,

                                                (ii)           več kot 28 mas. % in ki vsebujejo največ 0,2 % gorljivih snovi;

                                                (b)           vodne raztopine amonijevega nitrata, v katerih je koncentracija amonijevega nitrata več kot 80 mas. %.

                25             Amonijev nitrat (50): v povezavi s snovmi, ki ne dosegajo tehnoloških specifikacij, in gnojili, ki ne prestanejo testa eksplozivnosti (npr. test s 4-palčno svinčeno cevjo).

                                Ta količina se uporablja za:

                                                (a)           snovi, zavržene v proizvodnem postopku, ter za amonijev nitrat in zmesi iz amonijevega nitrata, enostavna gnojila na osnovi amonijevega nitrata in mešana/sestavljena gnojila na osnovi amonijevega nitrata iz opomb 23 in 24, ki jih končni uporabnik vrne ali jih je vrnil proizvajalcu, v začasno skladišče ali obrat za predelavo, in sicer zaradi ponovne predelave, recikliranja ali obdelave zaradi varne uporabe, ker ne izpolnjujejo več specifikacij iz opomb 23 in 24,

                                                (b)           gnojila iz opombe 22(a) in opombe 23, ki ne prestanejo ustreznega testa eksplozivnosti (npr. test s 4-palčno svinčeno cevjo).

                26             Kalijev nitrat (10 000): sestavljena gnojila (v obliki kroglic/granul) na osnovi kalijevega nitrata, ki imajo enake lastnosti kot čisti kalijev nitrat.

                27             Kalijev nitrat (5 000): sestavljena gnojila (kristalinična oblika) na osnovi kalijevega nitrata, ki imajo enake nevarne lastnosti kot čisti kalijev nitrat.

                28             Izboljšani bioplin: za namene izvajanja Konvencije se lahko izboljšani bioplin razvrsti pod vnos 14 dela 2 Priloge I, če je bil predelan v skladu z veljavnimi standardi za čisti in izboljšani bioplin, ki je enako kakovosten kot zemeljski plin, tudi glede vsebnosti metana, in vsebuje največ 1 % kisika.

                29             Poliklorodibenzofurani in poliklorodibenzodioksini.

                Količine poliklorodibenzofuranov in poliklorodibenzodioksinov se izračunajo z naslednjimi faktorji toksične ekvivalentnosti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za dioksine in dioksinu podobne spojine (TEF) pri ljudeh in sesalcih, kakor so bili v letu 2005 ponovno ocenjeni:

Faktorji toksične ekvivalence SZO, 2005

|| || ||

2,3,7,8-TCDF || 1 || 2,3,7,8-TCDF || 0

1,2,3,7,8-PeCDD || 1 || 2,3,4,7,8-PeCDF || 0

|| || 1,2,3,7,8-PeCDF || 0

|| || 1,2,3,6,7,8-HxCDF || 0

1,2,3,4,6,7,8-HpCDD || 0 || 2,3,4,6,7,8-HxCDF || 0

OCDD || 0 || 1,2,3,4,6,7,8-HpCDF || 0

|| || 1,2,3,4,7,8,9-HpCDF || 0

|| || OCDF || 0

Kratice: Hx = heksa, Hp = hepta, O = okta, P = penta, T = tetra.

Referenca: Van den Berg et al, The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds, Toxicological Sciences, letnik 93, št. 2, str. 223–241 (2006).

                30             Če zmes brez natrijevega hipoklorita ne bi bila razvrščena v kategorijo 1 akutne nevarnosti za vodno okolje.

                31             V primerih, kadar ta nevarna snov spada v kategorijo 10, vnetljive tekočine, ali 11, vnetljive tekočine, se v tej konvenciji uporabljajo najmanjše predpisane količine.