OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji Globokomorski staleži so staleži rib, ulovljeni v vodah zunaj glavnih ribolovnih območij epikontinentalnih pasov. Razporejeni so po kontinentalnih strminah ali povezani s podvodnimi gorami. Večina teh vrst se razvija počasi in ima dolgo življenjsko dobo, zaradi česar so posebej občutljive na ribolovne dejavnosti. Še en pomemben dejavnik, ki vpliva na občutljivost globokomorske vrste za ribolov je, ali jo je mogoče loviti v lokalnih koncentracijah, zlasti v času drstenja. To velja za oranžno sluzoglavko, modrega lenga in sluzoglavke. Za vse staleže prosto živečih rib velja, da neomejen globokomorski ribolov spodbuja tekmovanje med ribiškimi podjetji za prilastitev prostega vira, pri čemer jim ni treba dovolj upoštevati trajnostne ravni izkoriščanja. To se je zgodilo v primeru nekaterih globokomorskih vrst, preden je Evropska unija leta 2003 začela urejati te staleže. Dragocena staleža oranžne sluzoglavke v severozahodnih vodah in okatega ribona v Biskajskem zalivu sta na primer zdaj izčrpana. Zato omejevanje ribolovne dejavnosti pomeni nujno javno posredovanje, s katerim se preprečuje zmanjšanje prihodka ribičev, razvija izkoriščanje s ciljem večjega dolgoročnega donosa ter zmanjšuje vpliv na ekosistem in prehranjevalni splet zaradi nenadnih zmanjšanj velikosti nekaterih ribjih populacij. Pri globokomorskih vrstah je javno posredovanje zlasti pomembno, ker lahko obnova po izčrpanju staležev traja zelo dolgo ali celo ni uspešna. Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) vsaki dve leti pripravi temeljit pregled biološkega statusa globokomorskih staležev. Zadnje mnenje ICES je bilo objavljeno maja 2014. Ta predlog za določitev ribolovnih možnosti temelji na dodatnem pregledu, ki ga je Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) izvedel junija 2014, po delu ICES. V mnenju ICES in STECF je navedeno, da se večina globokomorskih staležev še vedno ne lovi trajnostno, pri čemer bi bilo treba ribolovne možnosti za te staleže zaradi zagotovitve njihove trajnosti dodatno zmanjšati, dokler se ne bi pokazal pozitiven trend pri razvoju staležev.  To zagotavlja temelje za določanje ribolovnih možnosti za globokomorske staleže v skladu z načelom iz člena 3(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, po katerem mora postopek odločanja v okviru skupne ribiške politike med drugim temeljiti na znanstvenem mnenju.

Splošno ozadje EU od leta 2003 ureja ribolov globokomorskih vrst v smislu celotnega dovoljenega ulova (TAC) glede na vrsto in območje ter v smislu največjega ribolovnega napora v severovzhodnem Atlantiku. Celotni dovoljeni ulov nekaterih globokomorskih vrst za leti 2013 in 2014 je bil določen z Uredbo Sveta (EU) št. 1262/2012 z dne 20. decembra 2012 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2013 in 2014[1]. Določitev in delitev ribolovnih možnosti sta izključno v pristojnosti Unije. Obveznosti v zvezi s trajnostnim izkoriščanjem živih morskih virov so določene v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Zlasti člen 2(2) navedene uredbe vzpostavlja previdnostni pristop k upravljanju ribištva (kakor je opredeljen v členu 4(1)(8) Uredbe) in določa, da sta cilja skupne ribiške politike obnavljanje in ohranjanje največjega trajnostnega donosa. Poleg tega je treba v skladu s členom 16(4) navedene uredbe ribolovne možnosti dodeliti v skladu s cilji iz člena 2(2). Globokomorske ribolovne možnosti bi morale biti določene tudi v skladu z mednarodnimi sporazumi, med drugim s Sporazumom Združenih narodov glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum ZN o staležih rib iz leta 1995). Previdnost je potrebna zlasti, če so informacije negotove, nezanesljive ali neustrezne. V skladu s členom 6(2) Sporazuma ZN o staležih rib iz leta 1995 pomanjkanje ustreznih znanstvenih informacij ne sme biti razlog za odlaganje ali nesprejetje ukrepov ohranjanja in upravljanja. Predlagani TAC so skladni tudi z mednarodnimi smernicami Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtih morjih iz leta 2008, ki so bile potrjene z zaporednimi resolucijami Generalne skupščine Združenih narodov (resolucije 61/105 leta 2007, 64/72 leta 2009 ter nedavno 66/231 leta 2011). Številne globokomorske staleže izkoriščajo tudi druge ribiške države, zlasti Norveška, Islandija, Ferski otoki in Rusija, in medtem ko se je treba s temi ribiškimi državami dogovoriti o usklajenih ukrepih upravljanja, so v zvezi s staleži v mednarodnih vodah v okviru Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) potrebni enostranski ukrepi, ki se uporabljajo za plovila Evropske unije, dokler se ti dogovori ne dosežejo. S tem bi se izognili negativnim posledicam nereguliranega ribolova in izčrpanja staležev, kakor je opisano zgoraj.

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog, so določene v Uredbi Sveta (EU) št. 1262/2012 in veljajo do 31. decembra 2014. Povezane so z Uredbo Sveta (ES) št. 2347/2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev[2].

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Predlagani ukrepi so zasnovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter so skladni s politiko Unije na področju trajnostnega razvoja.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Predlog je bil oblikovan na podlagi načel in smernic iz sporočila zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih za leto 2015 (COM(2014) 388 final), v katerem je Komisija pojasnila svoje stališče in namere v predlogih za ribolovne možnosti v letu 2015 za vse staleže. Na podlagi navedenega sporočila Komisija izvaja obširno posvetovanje z deležniki, civilno družbo, državami članicami in širšo javnostjo.

Podrobna obrazložitev predloga

V zvezi z vsemi staleži iz tega predloga, z izjemo enega staleža okroglonosega repaka, razpoložljive informacije znanstvenikom ne omogočajo, da bi lahko v celoti ocenili status staleža tako glede velikosti populacije kot tudi ribolovne umrljivosti. Razlogov za to je več: te vrste imajo pogosto zelo dolgo življenjsko dobo in se razvijajo počasi, zato je izjemno težko strukturirati stalež v starostne skupine ter oceniti učinek ribolova na stalež s spremembami dolžine ali starostne strukture ulovov. Pogostost obnove staležev z mladimi ribami ni znana. Staleži so razširjeni v globinah, ki jih je zaradi praktičnih razlogov težko raziskati. Podatki znanstvenih raziskav pogosto niso na voljo zaradi manjšega komercialnega pomena teh staležev ali pa ne vključujejo celotnega območja razširjenosti. Ribolovne dejavnosti se včasih le delno osredotočajo na te vrste, pri čemer so nekatere razmeroma nove.

Predlagane omejitve ulova so skladne s sporočilom Komisije o zagotovitvi trajnosti v ribištvu Unije z največjim trajnostnim donosom (COM(2006) 360 final).  Poleg tega so skladne tudi z načeli tako imenovanega postopka izboljšanja kakovosti odločitev, ki so določena v sporočilu Komisije o izboljšanju posvetovanja o upravljanju ribištva v Skupnosti (COM(2006) 246 final) in zgoraj navedenem sporočilu Komisije o posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2015. V slednjem so opredeljena stališča Komisije glede določanja ribolovnih možnosti, ta pravila pa so bila upoštevana pri oblikovanju tega predloga glede 22 navedb TAC, kakor sledi:

· kadar znanstveno mnenje temelji na izčrpnih podatkih ter količinskih analizah in napovedih v skladu z „okvirom največjega trajnostnega donosa“ ICES, je treba TAC določiti v skladu z znanstvenim mnenjem. To velja za navedbo TAC, ki se predlaga za okroglonosega repaka v severozahodnih vodah;

· kadar je podano okvirno znanstveno mnenje, pripravljeno na podlagi kvalitativne analize razpoložljivih informacij (tudi če so te nepopolne ali vključujejo strokovne presoje), ga je treba upoštevati pri sprejemanju odločitev glede TAC. Zato predlog vsebuje pet zmanjšanj TAC, štiri povečanja TAC in dve obnovitvi TAC;

· kadar je znanstveno mnenje omejeno in količinsko mnenje o ulovih ni mogoče, je treba upoštevati previdnostni pristop: to zadeva šest TAC v tem predlogu, vključno s tremi, ki imajo previdnostne ničelne TAC;

· poleg tega mora STECF za en stalež črnega morskega meča še podati mnenje. Za globokomorske morske pse bo ICES dal znanstveno mnenje šele do oktobra 2014. Zato so tri navedbe TAC za globokomorske morske pse in en stalež črnega morskega meča v tem predlogu označene kot „pm“ in jih bo Komisija posodobila po njegovem sprejetju. STECF tudi meni, da bi bilo treba ustrezne ukrepe upravljanja za ohranjanje globokomorskih morskih psov razširiti, da bi zajemali celotno razširjenost navedenih staležev[3], zato se predlaga, da se območje TAC za globokomorske morske pse v vodah Unije in mednarodnih vodah območij V, VI, VII, VIII in IX razširi na vode območja CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik) v okolici Madeire, tj. vode Unije območij CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.

In končno, znanstveni podatki in zadnje razprave v NEAFC kažejo, da so bile velike količne ulova okroglonosega repaka morda napačno sporočene kot ulovi drugih vrst repaka, zlasti kot ulovi čebulastookega repaka. Za čebulastookega repaka ni določene meje ulova. Zato je primerno celotni dovoljeni ulov okroglonosega repaka razširiti tako, da zajema tudi ulov čebulastookega repaka, skupaj z obveznostjo za poročanje o ulovu vsake vrste posebej. To bo izboljšalo poznavanje trenutnega ulova obeh vrst in omogočilo določanje primernejših mej ulov v prihodnjih spremembah tega osnutka uredbe ali prihodnjih uredbah.

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

PDEU v členu 43(3) določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe „o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti“. Ta predlog je omejen na določitev in dodelitev ribolovnih možnosti ter pogojev, ki so funkcionalno povezani z uporabo teh ribolovnih možnosti.

Predlog tako z uredbo Sveta določa omejitve ulova komercialno najpomembnejših globokomorskih vrst v vodah Unije in mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika za ribiška ladjevja Unije, da bi se dosegel cilj skupne ribiške politike, tj. zagotovitev ribolova na ravni, ki je okoljsko, gospodarsko in družbeno trajnostna. Predlog spada pod izključno pristojnost Unije iz člena 3(1)(d) PDEU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

Predlog upošteva načelo sorazmernosti iz naslednjega razloga: skupna ribiška politika je skupna politika. V skladu s členom 43(3) PDEU mora Svet sprejeti ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

V skladu s členom 16(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko države članice regijam ali gospodarskim subjektom dodeljujejo ribolovne možnosti, za katere ne velja sistem prenosljivih ribolovnih koncesij, v skladu s členom 16(7) in merili iz člena 17. Zato imajo države članice na voljo manevrski prostor za odločitve v zvezi z družbenim/gospodarskim modelom za izkoriščanje dodeljenih ribolovnih možnosti, ki so ga same izbrale.

Ta predlog za države članice nima novih finančnih posledic. Svet sprejme to uredbo vsaki dve leti, javna in zasebna sredstva za njeno izvajanje pa že obstajajo.

2014/0284 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2015 in 2016

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Člen 43(3) Pogodbe določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)       Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki[4] zahteva, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, kar vključuje, če je ustrezno, poročila, ki jih pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF).

(3)       Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi pa tudi nekaterih pogojev, ki so funkcionalno povezani s tem. Ribolovne možnosti bi bilo treba med države članice razdeliti tako, da se vsaki državi članici zagotovi sorazmerna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsak stalež ali ribolov, in ob upoštevanju ciljev skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(4)       Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja ter ob upoštevanju bioloških in družbenogospodarskih vidikov, pri čemer je treba zagotoviti pošteno obravnavo med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki, zlasti zadevnih regionalnih svetovalnih svetov.

(5)       Ribolovne možnosti bi morale biti v skladu z mednarodnimi sporazumi in načeli, kot je Sporazum Združenih narodov glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib iz leta 1995[5], ter v skladu s podrobnimi načeli upravljanja iz mednarodnih smernic Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtih morjih iz leta 2008, v skladu s katerimi mora biti upravni organ zlasti previdnejši, če so informacije negotove, nezanesljive ali neustrezne. Pomanjkanje ustreznih znanstvenih podatkov ne bi smelo biti razlog za odlaganje ali nesprejetje ukrepov ohranjanja in upravljanja.

(6)       V najnovejšem znanstvenem mnenju Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) in STECF je navedeno, da se večina globokomorskih staležev še vedno ne lovi trajnostno, pri čemer bi bilo treba ribolovne možnosti za te staleže zaradi zagotovitve njihove trajnosti dodatno zmanjšati, dokler se ne bi pokazal pozitiven trend pri razvoju staležev. Poleg tega je ICES mnenja, da usmerjeni ribolov oranžne sluzoglavke ter nekaterih staležev okatega ribona in okroglonosega repaka ne bi smel biti dovoljen na nobenem območju.

(7)       Glede štirih staležev okroglonosega repaka znanstveni podatki in znanstveni podatki in zadnje razprave v Komisiji za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) kažejo, da so ulovi te vrste morda napačno sporočene kot ulovi čebulastookega repaka. Zato je primerno določiti celotni dovoljeni ulov, ki zajema obe vrsti, in omogočiti poročanje o ulovu vsake vrste posebej.

(8)       Glede na selivsko naravo globokomorskih morskih psov in njihovo široko razširjenost po celotnem severovzhodnem Atlantiku je STECF priporočil, da se ukrepi upravljanja za te vrste razširijo na vode Unije območja CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni osrednji Atlantik) v okolici Madeire.

(9)       Ribolovne možnosti za globokomorske vrste, kot so opredeljene v členu 2(a) Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev[6], se določijo vsaki dve leti. Vendar so izjema staleži velike srebrenke in staleži modrega lenga. Glede slednjega so glavne vrste ribolova modrega lenga povezane z letnimi pogajanji z Norveško; zaradi poenostavitve bi bilo treba vse TAC modrega lenga določiti v skladu s TAC, ki velja za glavno vrsto ribolova modrega lenga, in v istem pravnem besedilu. Zato bi bilo treba ribolovne možnosti za zgoraj navedene staleže velike srebrenke in modrega lenga določiti v drugi zadevni letni uredbi o določitvi ribolovnih možnosti.

(10)     V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto[7] bi bilo treba določiti staleže, za katere veljajo razni ukrepi iz navedene uredbe. Previdnostne TAC bi bilo treba uporabljati za staleže, za katere ni na voljo nobene znanstveno utemeljene ocene ribolovnih možnosti za leto, v katerem je treba določiti TAC; v vseh drugih primerih bi bilo treba uporabljati analitske TAC. Ob upoštevanju mnenja ICES in STECF glede globokomorskih staležev ter predvsem dejstva, da za zadevne ribolovne možnosti večinoma ne obstaja znanstvena ocena, bi morali veljati previdnostni TAC iz te uredbe.

(11)     Da se izogne prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da se zagotovi preživljanje ribičev Unije, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2015. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Predmet urejanja

Ta uredba določa letne ribolovne možnosti, ki so na voljo za ribiška plovila Unije za staleže rib nekaterih globokomorskih vrst za leti 2015 in 2016 v vodah Unije in nekaterih vodah zunaj Unije, za katere se zahtevajo omejitve ulova.

Člen 2 Opredelitev pojmov

(1) V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „ribiško plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

(b) „vode Unije“ pomeni vode pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic, razen voda, ki so sosednje ozemljem iz Priloge II k Pogodbi;

(c) „celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino, ki se lahko iz posameznega ribjega staleža ulovi in iztovori vsako leto;

(d) „kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji ali državi članici;

(e) „mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države.

(2) V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve območij:

(a) območja ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) pomenijo geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009[8];

(b) območja CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni osrednji Atlantik) pomenijo geografska območja, določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 216/2009[9].

Člen 3 TAC in dodelitve

TAC za globokomorske vrste, ki jih ulovijo ribiška plovila Unije v vodah Unije ali v nekaterih vodah zunaj Unije, dodelitev takih TAC državam članicam ter po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi k tej Uredbi.

Člen 4 Posebne določbe o dodelitvi ribolovnih možnosti

(1) Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:

(a) izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b) odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009[10] ali členom 10(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008[11];

(c) dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d) odbitke na podlagi členov 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(2) Razen kadar je drugače določeno v Prilogi k tej uredbi, se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 uporablja za staleže, za katere velja previdnostni TAC, člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe pa za staleže, za katere velja analitični TAC.

Člen 5 Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Ribe iz staležev, za katere so določeni TAC, se obdržijo na krovu ali iztovarjajo le, če ulov ulovijo plovila, ki plovejo pod zastavo države članice in imajo kvoto ter ta kvota ni izčrpana.

Člen 6 Prenos podatkov

Kadar države članice na podlagi členov 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisiji pošljejo podatke v zvezi z iztovarjanjem količin ujetih staležev, uporabijo oznake staležev, določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 7

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 356, 22.12.2012, str. 22.

[2]               UL L 351, 28.12.2002, str. 6–11.

[3]               Poročilo s 46. plenarnega zasedanja, ki je potekalo julija 2014: http://stecf.jrc.ec.europa.eu/documents/43805/812327/2014-07_STECF+PLEN+14-02_Final+Report_JRCxxx.pdf.

[4]               UL L 356, 22.12.2012, str. 22.

[5]               Sporazum o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib (UL L 189, 3.7.1998, str. 16).

[6]               UL L 351, 28.12.2002, str. 6.

[7]               UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

[8]               Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 70).

[9]               Uredba (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (UL L 87, 31.3.2009, str. 1).

[10]             Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

[11]             Uredba Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti (UL L 286, 29.10.2008, str. 33).

PRILOGA

k predlogu

uredbe Sveta

o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2015 in 2016

Če ni drugače določeno, so sklici na ribolovna območja sklici na območja ICES.

DEL 1 Opredelitev vrst in skupin vrst

1.           Na seznamu iz dela 2 te priloge so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrst; edina izjema so globokomorski morski psi, ki so na začetku navedenega seznama. Za namene te uredbe je v nadaljevanju prikazana primerjalna tabela s splošnimi in latinskimi imeni:

Splošno ime || Tričrkovna oznaka || Znanstveno ime

Črni morski meč || BSF || Aphanopus carbo

Sluzoglavke || ALF || Beryx spp.

Okroglonosi repak || RNG || Coryphaenoides rupestris

Čebulastooki repak || RHG || Macrourus berglax

Oranžna sluzoglavka || ORY || Hoplostethus atlanticus

Okati ribon || SBR || Pagellus bogaraveo

Tabinja belica || GFB || Phycis blennoides

2.           V tej uredbi izraz „globokomorski morski psi“ pomeni naslednji seznam vrst:

Splošno ime || Tričrkovna oznaka || Znanstveno ime

Globokomorske morske mačke iz rodu Apristurus || API || Apristurus spp.

Ovratničarski šesteroškrgar || HXC || Chlamydoselachus anguineus

Trnež vrste Centrophorus granulosus || CWO || Centrophorus spp.

Portugalski morski pes || CYO || Centroscymnus coelolepis

Morski pes vrste Centroscymnus crepidater || CYP || Centroscymnus crepidater

Črna morska mačka || CFB || Centroscyllium fabricii

Kljunati morski pes || DCA || Deania calcea

Temni morski pes || SCK || Dalatias licha

Veliki svetilec || ETR || Etmopterus princeps

Črni svetilec || ETX || Etmopterus spinax

Morska mačka vrste Galeus murinus || GAM || Galeus murinus

Morski pes šesteroškrgar || SBL || Hexanchus griseus

Morski pes vrste Oxynotus paradoxus || OXN || Oxynotus paradoxus

Morski pes vrste Scymnodon ringens || SYR || Scymnodon ringens

Grenlandski morski pes || GSK || Somniosus microcephalus

DEL 2 Letne ribolovne možnosti, ki se uporabljajo za plovila EU v območjih s TAC po vrstah in po območjih (v tonah žive teže)

|| || || || || || || ||

Vrsta: || globokomorski morski psi || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII, VIII in IX; vode Unije območij CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2 ||

|| || || || || (DWS/ 56789-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Analitski TAC. || || ||

Nemčija || pm || pm || || Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. ||

Estonija || pm || pm || || Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. ||

Irska || pm || pm || || || || || ||

Španija || pm || pm || || || || || ||

Francija || pm || pm || || || || ||

Litva || pm || pm || || || || || ||

Poljska || pm || pm || || || || || ||

Portugalska || pm || pm || || || || || ||

Združeno kraljestvo || pm || pm || || || || || ||

Unija || pm || pm || || || || || ||

TAC || pm || pm || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || globokomorski morski psi || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območja X ||

|| || || || || (DWS/10-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Analitski TAC. || || ||

Portugalska || pm || pm || || Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. ||

Unija || pm || pm || || Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. ||

TAC || pm || pm || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || globokomorski morski psi, Deania hystricosa in Deania profundorum || Območje: || mednarodne vode območja XII || ||

|| || || || || (DWS/12INT-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Analitski TAC. || || ||

Irska || pm || pm || || Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. ||

Španija || pm || pm || || Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. ||

Francija || pm || pm || || || || || ||

Združeno kraljestvo || pm || pm || || || || || ||

Unija || pm || pm || || || || || ||

TAC || pm || pm || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || črni morski meč || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III in IV ||

|| Aphanopus carbo || || || (BSF/1234-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Previdnostni TAC. || || ||

Nemčija ||  3 ||  3 || || || || || ||

Francija ||  3 ||  3 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  3 ||  3 || || || || || ||

Unija ||  9 ||  9 || || || || || ||

TAC ||  9 ||  9 || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || črni morski meč || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII ||

|| Aphanopus carbo || || || (BSF/56712-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Analitski TAC. || || ||

Nemčija ||  37 ||  29 || || || || || ||

Estonija ||  18 ||  14 || || || || || ||

Irska ||  91 ||  73 || || || || || ||

Španija ||  180 ||  144 || || || || || ||

Francija || 2 538 || 2 030 || || || || || ||

Latvija ||  118 ||  94 || || || || || ||

Litva ||  1 ||  1 || || || || || ||

Poljska ||  1 ||  1 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  180 ||  144 || || || || || ||

Drugo (1) ||  9 ||  8 || || || || || ||

Unija || 3 173 || 2 538 || || || || || ||

TAC || 3 173 || 2 538 || || || || || ||

(1) Izključno za prilov. V okviru te kvote ni dovoljen usmerjen ribolov. || || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || črni morski meč || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX in X ||

|| Aphanopus carbo || || || (BSF/8910-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Analitski TAC. || || ||

Španija ||  10 ||  9 || || || || || ||

Francija ||  25 ||  22 || || || || || ||

Portugalska || 3 165 || 2 737 || || || || || ||

Unija || 3 200 || 2 768 || || || || || ||

TAC || 3 200 || 2 768 || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || črni morski meč || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območja CECAF 34.1.2. ||

|| Aphanopus carbo || || || (BSF/C3412-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Previdnostni TAC. || || ||

Španija || pm || pm || || || || || ||

Portugalska || pm || pm || || || || || ||

Unija || pm || pm || || || || || ||

TAC || || || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || sluzoglavke || || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV ||

|| Beryx spp. || || || || (ALF/3X14-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Analitski TAC. || || ||

Irska ||  9 ||  9 || || || || || ||

Španija ||  63 ||  63 || || || || || ||

Francija ||  17 ||  17 || || || || || ||

Portugalska ||  182 ||  182 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  9 ||  9 || || || || || ||

Unija ||  280 ||  280 || || || || || ||

TAC ||  280 ||  280 || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || okroglonosi repak in čebulastooki repak || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij I, II in IV ||

|| Coryphaenoides rupestris in Macrourus berglax || || || (RNG/124-) za okroglonosi repak || || (RHG/124-) za čebulastooki repak ||

Leto || 2015 || 2016 || || Previdnostni TAC. || || ||

Danska ||  1 ||  1 || || || || || ||

Nemčija ||  1 ||  1 || || || || || ||

Francija ||  10 ||  10 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  1 ||  1 || || || || || ||

Unija ||  13 ||  13 || || || || || ||

TAC ||  13 ||  13 || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || okroglonosi repak in čebulastooki repak || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območja III ||

|| Coryphaenoides rupestris in Macrourus berglax || || || (RNG/03-) za okroglonosi repak || (1) || (RHG/03) za čebulastooki repak ||

Leto || 2015 || 2016 || || Previdnostni TAC. || || ||

Danska ||  412 ||  329 || || || || || ||

Nemčija ||  2 ||  2 || || || || || ||

Švedska ||  21 ||  17 || || || || || ||

Unija ||  435 ||  348 || || || || || ||

TAC ||  435 ||  348 || || || || || ||

(1) Med posvetovanji med Evropsko unijo in Norveško ni dovoljen usmerjeni ribolov okroglonosega repaka na območju ICES IIIa. || || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || okroglonosi repak in čebulastooki repak || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII ||

|| Coryphaenoides rupestris in Macrourus berglax || || || (RNG/5B67-) za okroglonosi repak || || (RHG/5B67-) za čebulastooki repak ||

Leto || 2015(1) || 2016(1) || || Analitski TAC. || || ||

Nemčija ||  7 ||  7 || || || || || ||

Estonija ||  56 ||  57 || || || || || ||

Irska ||  246 ||  250 || || || || || ||

Španija ||  61 ||  62 || || || || || ||

Francija || 3 126 || 3 178 || || || || || ||

Litva ||  72 ||  73 || || || || || ||

Poljska ||  36 ||  37 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  183 ||  187 || || || || || ||

Drugo (2) ||  7 ||  7 || || || || || ||

Unija || 3 794 || 3 858 || || || || || ||

TAC || 3 794 || 3 858 || || || || || ||

(1) Največ 10 % vsake kvote se lahko lovi v vodah Unije in mednarodnih vodah območij VIII, IX, X, XII in XIV (RNG/*8X14-). || ||

(2) Izključno za prilov. V okviru te kvote ni dovoljen usmerjen ribolov. || || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || okroglonosi repak in čebulastooki repak || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX, X, XII in XIV ||

|| Coryphaenoides rupestris in Macrourus berglax || || || (RNG/8X14-) za okroglonosi repak || || (RHG/8X14-) za čebulastooki repak ||

Leto || 2015(1) || 2016(1) || || Analitski TAC. || || ||

Nemčija ||  17 ||  13 || || || || || ||

Irska ||  4 ||  3 || || || || || ||

Španija || 1 851 || 1 482 || || || || || ||

Francija ||  85 ||  68 || || || || || ||

Latvija ||  30 ||  24 || || || || || ||

Litva ||  4 ||  3 || || || || || ||

Poljska ||  579 ||  463 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  8 ||  6 || || || || || ||

Unija || 2 578 || 2 062 || || || || || ||

TAC || 2 578 || 2 062 || || || || || ||

(1) Največ 10 % vsake kvote se lahko lovi v vodah Unije in mednarodnih vodah območij Vb, VI, VII (RNG/*5B67-). || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || oranžna sluzoglavka || || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območja VI ||

|| Hoplostethus atlanticus || || || (ORY/06-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Analitski TAC. || || ||

Irska ||  0 ||  0 || || Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. ||

Španija ||  0 ||  0 || || Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. ||

Francija ||  0 ||  0 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  0 ||  0 || || || || || ||

Unija ||  0 ||  0 || || || || || ||

TAC ||  0 ||  0 || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || oranžna sluzoglavka || || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območja VII ||

|| Hoplostethus atlanticus || || || (ORY/07-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Analitski TAC. || || ||

Irska ||  0 ||  0 || || Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. ||

Španija ||  0 ||  0 || || Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. ||

Francija ||  0 ||  0 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  0 ||  0 || || || || || ||

Drugo ||  0 ||  0 || || || || || ||

Unija ||  0 ||  0 || || || || || ||

TAC ||  0 ||  0 || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || Oranžna sluzoglavka || || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VIII, IX, X, XII in XIV ||

|| Hoplostethus atlanticus || || || (ORY/1CX14) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Analitski TAC. || || ||

Irska ||  0 ||  0 || || Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. ||

Španija ||  0 ||  0 || || Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. ||

Francija ||  0 ||  0 || || || || || ||

Portugalska ||  0 ||  0 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  0 ||  0 || || || || || ||

Drugo ||  0 ||  0 || || || || || ||

Unija ||  0 ||  0 || || || || || ||

TAC ||  0 ||  0 || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || okati ribon || || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij VI, VII in VIII ||

|| Pagellus bogaraveo || || || (SBR/678-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Analitski TAC. || || ||

Irska ||  4 ||  3 || || || || || ||

Španija ||  115 ||  92 || || || || || ||

Francija ||  6 ||  5 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  14 ||  11 || || || || || ||

Drugo (1) ||  4 ||  3 || || || || || ||

Unija ||  143 ||  114 || || || || || ||

TAC ||  143 ||  114 || || || || || ||

(1) Izključno za prilov. V okviru te kvote ni dovoljen usmerjen ribolov. || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || okati ribon || || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območja IX ||

|| Pagellus bogaraveo || || || (SBR/09-) || || ||

Leto || 2015(1) || 2016(1) || || Analitski TAC. || || ||

Španija ||  236 ||  90 || || || || || ||

Portugalska ||  64 ||  25 || || || || || ||

Unija ||  300 ||  115 || || || || || ||

TAC ||  300 ||  115 || || || || || ||

(1) Največ 8 % vsake kvote se lahko lovi v vodah Unije in mednarodnih vodah območij VI, VII in VIII (SBR/*678-). || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || okati ribon || || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območja X ||

|| Pagellus bogaraveo || || || (SBR/10-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Analitski TAC. || || ||

Španija ||  5 ||  4 || || || || || ||

Portugalska ||  600 ||  392 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  5 ||  4 || || || || || ||

Unija ||  610 ||  400 || || || || || ||

TAC ||  610 ||  400 || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || tabinja belica || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III in IV ||

|| Phycis blennoides || || || (GFB/1234-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Analitski TAC. || || ||

Nemčija ||  9 ||  9 || || || || || ||

Francija ||  9 ||  9 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  16 ||  16 || || || || || ||

Unija ||  34 ||  34 || || || || || ||

TAC ||  34 ||  34 || || || || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || tabinja belica || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij V, VI in VII ||

|| Phycis blennoides || || || (GFB/567-) || || ||

Leto || 2015(1) || 2016(1) || || Analitski TAC. || || ||

Nemčija ||  11 ||  11 || || || || || ||

Irska ||  287 ||  287 || || || || || ||

Španija ||  649 ||  649 || || || || || ||

Francija ||  393 ||  393 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  899 ||  899 || || || || || ||

Unija || 2 239 || 2 239 || || || || || ||

TAC || 2 239 || 2 239 || || || || || ||

(1) Največ 8 % vsake kvote se lahko lovi v vodah Unije in mednarodnih vodah območij VIII in IX (GFB/*89-). || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || tabinja belica || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij VIII in IX ||

|| Phycis blennoides || || || (GFB/89-) || || ||

Leto || 2015(1) || 2016(1) || || Analitski TAC. || || ||

Španija ||  267 ||  267 || || || || || ||

Francija ||  17 ||  17 || || || || || ||

Portugalska ||  11 ||  11 || || || || || ||

Unija ||  295 ||  295 || || || || || ||

TAC ||  295 ||  295 || || || || || ||

(1) Največ 8 % vsake kvote se lahko lovi v vodah Unije in mednarodnih vodah območij V, VI, VII (GFB/*567-). || || ||

|| || || || || || || ||

Vrsta: || tabinja belica || || Območje: || vode Unije in mednarodne vode območij X in XII ||

|| Phycis blennoides || || || (GFB/1012-) || || ||

Leto || 2015 || 2016 || || Analitski TAC. || || ||

Francija ||  10 ||  10 || || || || || ||

Portugalska ||  40 ||  40 || || || || || ||

Združeno kraljestvo ||  10 ||  10 || || || || || ||

Unija ||  60 ||  60 || || || || || ||

TAC ||  60 ||  60 || || || || || ||