Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o skupnih pravilih za uvoz (Kodificirano besedilo) /* COM/2014/0321 final - 2014/0166 (COD) */

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Komisija v okviru Evrope državljanov pripisuje veliko pomembnost poenostavitvi in pojasnitvi prava Unije, da bi to postalo jasnejše in dostopnejše državljanom, s čimer bi slednji dobili nove priložnosti in možnost uveljavljanja posebnih pravic, ki jim jih to pravo podeljuje.

Tega cilja ni mogoče doseči, dokler številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno, ostanejo razpršeni, tako da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno v poznejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil je potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih aktov.

Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eden od bistvenih načinov za to, da bi bilo pravo Unije jasno in pregledno.

2. Komisija je 1. aprila 1987 sprejela odločitev[1], s katero je svojemu osebju dala navodilo, naj bodo vsi akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morale vse službe v še krajših obdobjih prizadevati za kodifikacijo besedil, za katere so odgovorne, da bi zagotovile jasnost in razumljivost svojih predpisov.

3. To je bilo potrjeno s sklepi Evropskega sveta, sprejetimi v Edinburgu (december 1992)[2], s poudarkom na pomembnost kodifikacije, saj omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno zadevo ob določenem času.

Kodifikacijo je treba izvesti ob polnem upoštevanju običajnega postopka sprejetja aktov Unije.

Glede na to, da vsebinske spremembe aktov, ki jih zadeva kodifikacija, niso dovoljene, so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli, da se za hitro sprejetje kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni postopek.

4. Namen tega predloga je začeti s kodifikacijo Uredbe Sveta (ES) št. 260/2009 z dne 26 februarja 2009 o skupnih pravilih za uvoz[3]. Nova uredba bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni[4]; ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se kodificirajo in jih torej zgolj združuje s tistimi oblikovnimi spremembami, ki so potrebne za samo izvedbo kodifikacije.

5. Predlog za kodifikacijo je bil sestavljen na podlagi predhodnega prečiščenega besedila, v 22–ih uradnih jezikih, Uredbe (ES) št. 260/2009 in aktov o njeni spremembi, ki jo je opravil Urad za publikacije Evropske unije s pomočjo sistema za obdelavo podatkov. Kjer so bili členi preštevilčeni, je primerjava med starimi in novimi številkami prikazana v tabeli, navedeni v Prilogi III h kodificirani uredbi.

ê 260/2009 (prilagojeno)

2014/0166 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o skupnih pravilih za uvoz (Kodificirano besedilo)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe Ö o delovanju Evropske unije Õ , in zlasti člena Ö 207(2) Õ Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

Ö po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom, Õ

Ö ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5], Õ

Ö v składu z rednim zakonodajnim postopkom, Õ

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (ES) št. Ö 260/2009 Õ je bila večkrat[6] bistveno spremenjena[7]. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2) Skupna trgovinska politika bi morala temeljiti na enotnih načelih.

(3) Ö Evropska Õ skupnost je sklenila Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju ‘STO’). Priloga 1A k temu sporazumu vsebuje med drugim Splošni sporazum o carinah in trgovini iz leta 1994 (GATT 1994) in Sporazum o zaščitnih ukrepih.

(4) Sporazum o zaščitnih ukrepih pojasnjuje in utrjuje discipline GATT 1994, predvsem tiste iz člena XIX. Sporazum zahteva odpravo zaščitnih ukrepov, ki niso v skladu s temi pravili, kakršni so prostovoljne omejitve izvoza, tržne ureditve ter vsi drugi podobni uvozni in izvozni ukrepi.

(5) Sporazum o zaščitnih ukrepih obravnava tudi izdelke iz premoga in jekla; Skupna pravila za uvoz, predvsem, kar zadeva zaščitne ukrepe, zato veljajo tudi za te izdelke, brez omejevanja morebitnih ukrepov v zvezi z izvajanjem kakega sporazuma, ki zadeva samo izdelke iz premoga in jekla.

(6) Tekstilni izdelki, ki jih obravnava Uredba Sveta (ES) št. 517/94[8], so deležni posebne obravnave na ravni Skupnosti in na mednarodni ravni. Zato bi morali biti izključeni iz okvira te uredbe.

(7) Države članice bi morale obvestiti Komisijo o vsaki nevarnosti zaradi uvoznih trendov, ki bi lahko zahtevala nadzor Ö Unije Õ ali uporabo zaščitnih ukrepov.

(8) V takih primerih bi morala Komisija pregledati pogoje in okoliščine, v katerih se uvaža, uvozne trende, različne vidike gospodarskih in trgovinskih situacij in, kjer je to primerno, ukrepe, ki jih je treba uporabiti.

(9) V primerih, pri katerih se izvaja predhodni nadzor Ö Unije Õ, bi bilo treba za sprostitev izdelkov v prosti promet zahtevati predložitev listine o nadzoru, ki izpolnjuje enotna merila. Organi držav članic bi morali izdati ta dokument v določenem roku na zahtevo uvoznika, vendar pa uvoznik s tem ne bi pridobil nikakršne pravice do uvoza. Ta nadzorni dokument bi torej moral biti veljaven samo, dokler uvozna pravila ostanejo nespremenjena.

(10) Države članice in Komisija bi si morale čim bolj izmenjevati informacije, ki izhajajo iz nadzora Ö Unije Õ.

(11) V pristojnosti Komisije je, da sprejmeta zaščitne ukrepe, ki jih zahtevajo interesi Ö Unije Õ. Ti interesi bi se morali obravnavati kot celota in bi morali obsegati predvsem interese proizvajalcev, uporabnikov in potrošnikov.

(12) Zaščitni ukrepi proti članici STO so lahko upoštevani samo, če se izdelek uvaža v Skupnost v tako zelo povečanih količinah in pod takimi pogoji in v takih okoliščinah, da povzroča ali grozi, da bo povzročil resno škodo proizvajalcem Ö Unije Õ, ki delajo enake ali neposredno konkurenčne izdelke, razen če mednarodne obveze dovoljujejo odstopanje od tega pravila.

(13) Treba bi bilo opredeliti izraze „resna škoda“, „grožnja resne škode“ in „proizvajalci Ö Unije Õ“ ter opredeliti natančna merila za določanje škode.

(14) Pred uvedbo vsakršnih zaščitnih ukrepov bi morala biti izvedena preiskava, vendar pa lahko Komisija v nujnih primerih uvede začasne ukrepe.

(15) Obstajati bi morale podrobne določbe o začetku preiskav, preverjanj in pregledov, dostopa držav izvoznic in udeleženih strank do zbranih informacij, zaslišanj vpletenih strank in dajanja priložnosti tem strankam, da predstavijo svoja stališča.

(16) Določbe o preiskavah v tej uredbi ne posegajo v pravila Ö Unije Õ ali nacionalna pravila, ki se nanašajo na poslovno skrivnost.

(17) Prav tako je treba določiti roke za začetek preiskav in ugotavljanje, ali so ukrepi primerni ali ne, kar naj omogoča, da se tako ugotavljanje opravi hitro in se tako poveča pravna varnost vpletenih gospodarskih subjektov.

(18) V primerih, pri katerih so zaščitni ukrepi v obliki kvot, raven kvote ne bi smela biti določena niže, kakor znaša povprečna raven uvoza v reprezentativnem obdobju vsaj treh let.

(19) V primerih, pri katerih se kvota deli med države dobaviteljice, se vsaka kvota lahko določi s sporazumom z državami samimi ali pa tako, da se kot osnova vzame raven uvoza v reprezentativnem obdobju. Kljub temu pa bi morala biti mogoča odstopanja od teh pravil, kjer gre za resno škodo in nesorazmerno povečanje uvoza, pod pogojem, da se izvedejo ustrezna posvetovanja v okviru Odbora za zaščitne ukrepe pri STO.

(20) Določeno bi moralo biti maksimalno trajanje zaščitnih ukrepov in določene tudi posebne določbe glede podaljševanja, postopne liberalizacije in ponovnega pregleda takih ukrepov.

(21) Treba je določiti okoliščine, v katerih bi morali biti izdelki, ki prihajajo iz države v razvoju, ki je članica STO, izvzeti iz zaščitnih ukrepov.

(22) Nadzor ali zaščitni ukrepi, ki so omejeni na eno ali več regij v Ö Uniji Õ, se lahko izkažejo za primernejše od ukrepov, ki veljajo za celo Ö Unijo Õ. Vendar pa bi bilo treba take ukrepe dovoljevati samo izjemoma in v primerih, pri katerih ni druge možnosti. Treba je zagotoviti, da so taki ukrepi začasni in povzročajo kar najmanj motenj delovanju notranjega trga.

(23) Zaradi enotnosti uvoznih pravil bi bilo treba formalnosti, ki naj jih izvajajo uvozniki, poenostaviti in poenotiti ne glede na to, kje se blago carini. Zato je zaželeno zagotoviti, da se vse formalnosti izvajajo ob uporabi obrazcev, ki ustrezajo primerkom, priloženim k Ö tej Õ uredbi.

(24) Listine o nadzoru, ki se izdajajo v zvezi z nadzorom Ö Unije Õ, bi morale veljati po vsej Ö Uniji Õ ne glede na to, katera država članica jih je izdala.

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga, tč. 19 (prilagojeno)

(25) Za izvajanje Ö te uredbe so Õ potrebni enotni pogoji za sprejetje začasnih in dokončnih zaščitnih ukrepov ter za uvedbo predhodnih nadzornih ukrepov. Te ukrepe bi morala Komisija sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[9].

(26) Za sprejetje nadzornih in začasnih ukrepov bi bilo glede na učinke takih ukrepov in njihovo zaporedno logiko v zvezi s sprejetjem dokončnih zaščitnih ukrepov ustrezno uporabiti svetovalni postopek. Kadar bi zamuda pri uvedbi ukrepov povzročila škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, mora Komisija imeti možnost sprejeti začasne ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj.

ê 260/2009 (prilagojeno)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošna načela

Člen 1

1. Ta uredba se uporablja za uvoz izdelkov s poreklom iz tretjih držav, razen za:

(a) tekstilne izdelke, ki so predmet posebnih uvoznih pravil iz Uredbe (ES) št. 517/94;

(b) izdelke, ki izvirajo v določenih tretjih državah, navedenih v Uredbi Sveta (ES) št. 625/2009[10].

2. Izdelki iz odstavka 1 se v Ö Unijo Õ uvažajo prosto in brez poseganja v zaščitne ukrepe, ki so lahko sprejeti v skladu s poglavjem V, zato niso predmet količinskih omejitev.

POGLAVJE II

Postopek obveščanja in posvetovanja v Ö uniji Õ

Člen 2

Države članice obvestijo Komisijo, če se pojavijo uvozni trendi, ki zahtevajo nadzorne ali zaščitne ukrepe. Ta informacija vsebuje dosegljive dokaze, določene na podlagi meril iz člena 9. Komisija takoj predloži to informacijo vsem državam članicam.

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga, tč. 19(2)

Člen 3

1. Komisiji pomaga Odbor za zaščitne ukrepe. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

5. Pri uporabi pisnega postopka skladno s členom 3(5) Uredbe (EU) št. 182/2011 za sprejetje dokončnih ukrepov skladno s členom 16 te uredbe se takšen postopek zaključi brez izida, kadar v roku, ki ga določi predsednik, tako odloči predsednik ali to zahteva večina članov odbora, kot je opredeljena v členu 5(1) Uredbe (EU) št. 182/2011. Pri uporabi pisnega postopka v drugih primerih, ko je v odboru potekala razprava o osnutku ukrepa, se takšen postopek zaključi brez izida, kadar v roku, ki ga določi predsednik, tako odloči predsednik ali to zahteva navadna večina članov odbora. Pri uporabi pisnega postopka v drugih primerih, ko v odboru ni bilo razprave o osnutku ukrepa, se takšen postopek zaključi brez izida, kadar v roku, ki ga določi predsednik, tako odloči predsednik ali to zahteva vsaj četrtina članov odbora.

ê 260/2009 (prilagojeno)

POGLAVJE III

Preiskovalni postopek Ö Unije Õ

Člen 4

1. Brez poseganja v člen 7 se preiskovalni postopek Ö Unije Õ opravi pred uporabo vsakega zaščitnega ukrepa.

2. Na podlagi dejavnikov iz člena 9 se s preiskavo ugotavlja, ali uvoz zadevnih izdelkov povzroča oziroma grozi, da bo povzročil resno škodo zadevnim proizvajalcem Ö Unije Õ.

3. Uporabijo se naslednje opredelitve:

(a) „resna škoda“ pomeni znatno splošno poslabšanje položaja proizvajalcevÖ Unije Õ;

(b) „grožnja resne škode“ pomeni resno škodo, ki je neizogibna;

(c) „proizvajalci Ö Unije Õ“ pomenijo celoto vseh proizvajalcev enakih ali neposredno konkurenčnih izdelkov, ki delujejo na ozemlju Ö Unije Õ, ali tistih, katerih skupna proizvodnja enakih ali neposredno konkurenčnih izdelkov predstavlja najpomembnejši del skupne proizvodnje teh izdelkov v Ö Uniji Õ.

Člen 5

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga tč. 19(3)

1. Kadar Komisija meni, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek preiskave, jo začne v enem mesecu po dnevu prejema informacij s strani države članice in objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. To obvestilo:

ê 260/2009

(a) vsebuje povzetek prejetih informacij in zahteva, naj se vse zadevne informacije sporočijo Komisiji;

(b) določi rok, v katerem lahko udeležene stranke pisno sporočijo svoja stališča in predložijo informacije, če naj se ta stališča in informacije upoštevajo pri preiskavi;

Komisija začne preiskavo, pri čemer deluje v sodelovanju z državami članicami.

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga tč. 19(3)

Komisija informacije o analizi informacij običajno državam članicam posreduje v 21 dneh od dneva, ko informacije prejme.

2. Komisija si prizadeva pridobiti vse informacije, ki se ji zdijo potrebne, in kadar je to po njenem mnenju primerno, potem ko o tem obvesti države članice, te informacije poskuša preveriti pri uvoznikih, trgovcih, posrednikih, proizvajalcih, trgovinskih združenjih in organizacijah.

ê 260/2009 (prilagojeno)

Komisiji pri izvajanju te naloge pomaga osebje države članice, na katere ozemlju se to preverjanje izvaja, če Ö ta Õ država članica tako želi.

3. Države članice Komisiji na njeno zahtevo in v skladu s postopki, ki jih Komisija določi, zagotovijo informacije, s katerimi razpolagajo, o razvoju dogodkov na trgu preiskovanega izdelka.

4. Udeležene stranke, ki so se javile v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, in predstavniki države izvoznice lahko na pisno zahtevo pregledajo vse informacije, ki so bile dostavljene Komisiji v zvezi s preiskavo, razen internih dokumentov, ki so jih pripravili organi Ö Unije Õ ali njenih držav članic, če so te informacije pomembne za predstavitev njihovega primera in če niso zaupne v smislu člena 8 in če jih Komisija uporablja v preiskavi.

Udeležene stranke, ki so se javile, lahko sporočijo svoja stališča o zadevnih informacijah Komisiji. Ta stališča se lahko upoštevajo, če so podkrepljena z zadostnimi dokazi.

5. Komisija lahko udeležene stranke zasliši. Te stranke so lahko zaslišane, če so vložile pisno zahtevo v roku, ki je naveden v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, pri čemer dokažejo, da bo izid preiskave verjetno vplival nanje in da obstajajo posebni razlogi, zaradi katerih morajo biti zaslišane ustno.

6. Če se informacije ne dostavijo v rokih, ki jih določa ta uredba ali pa Komisija v skladu s to uredbo ali pa je preiskava bistveno ovirana, je mogoče priti do ugotovitev tudi samo na podlagi dostopnih informacij. Če Komisija ugotovi, da je kaka udeležena stranka ali tretja stranka dostavila napačne ali zavajajoče informacije, te informacije zanemari in uporabi razpoložljive informacije.

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga tč. 19(3)

7. Kadar Komisija oceni, da ni zadostnih dokazov, ki bi upravičevali preiskavo, o svoji odločitvi obvesti države članice v enem mesecu od dneva prejema informacij s strani držav članic.

ê 260/2009

Člen 6

1. Ob koncu preiskave Komisija predloži odboru poročilo o rezultatih.

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga, tč. 19(4)

2. Kadar Komisija v devetih mesecih po začetku preiskave oceni, da nadzorni ali zaščitni ukrepi Unije niso potrebni, se preiskava v enem mesecu zaključi. Komisija preiskavo zaključi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 3(2).

ê 260/2009

3. Če Komisija oceni, da so nadzorni in zaščitni ukrepi Skupnosti potrebni, sprejme potrebne odločitve v skladu s poglavjema IV in V najpozneje devet mesecev po začetku preiskave. V izjemnih okoliščinah se lahko ta rok podaljša za največ dva meseca; potem Komisija objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije z navedbo trajanja podaljšanja in s povzetkom razlogov zanj.

Člen 7

1. Določbe tega poglavja v nobenem trenutku ne izključujejo izvajanja nadzornih ukrepov v skladu s členi 10 do 14 ali začasnih zaščitnih ukrepov v skladu s členi 15, 16 in 17.

Začasni zaščitni ukrepi se uporabljajo:

(a) v kritičnih okoliščinah, kjer bi odlašanje povzročilo škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, zaradi česar je potrebno takojšnje ukrepanje, in

(b) če predhodna ugotovitev daje jasne dokaze, da je povečani uvoz povzročil resno škodo ali pa grozi, da jo bo povzročil.

Trajanje teh ukrepov ne presega 200 dni.

2. Začasni zaščitni ukrepi imajo obliko povečanja obstoječe ravni carine, ne glede, ali znaša ta nič ali več, če je verjetno, da bo to preprečilo ali popravilo resno škodo.

3. Komisija takoj izvede vse še potrebne preiskovalne ukrepe.

4. Če bi bili začasni zaščitni ukrepi odpravljeni, ker ni resne škode ali grožnje resne škode, se carine, zbrane na podlagi začasnih ukrepov, avtomatično vrnejo v najkrajšem možnem času. Uporabi se postopek, določen v členu 79 in naslednjih členih Uredbe (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[11].

Člen 8

1. Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabijo samo za namene, zaradi katerih so bile zahtevane.

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga tč. 19(5)

2. Komisija in države članice, kakor tudi njihovi uradniki, ne razkrijejo nobene informacije zaupne narave, ki so jo prejeli na podlagi te uredbe, ali informacije, ki jim je bila zaupno predložena, če jim oseba, ki je takšne informacije predložila, tega izrecno ne dovoli.

ê 260/2009 (prilagojeno)

3. Vsaka zahteva za zaupnost navaja razloge, zaradi katerih so informacije zaupne.

Vendar, če se izkaže, da zahteva za zaupnost ni upravičena, in če predložitelj informacije ne želi niti objaviti niti dovoliti njenega razkritja v splošnem niti kot povzetek, se zadevne informacije lahko zanemarijo.

4. Informacije se v vsakem primeru štejejo kot zaupne, če je verjetno, da bi njihovo razkritje bistveno škodovalo predložitelju ali viru takih informacij.

5. Odstavki 1 do 4 ne izključujejo sklicevanja organov Ö Unije Õ na splošne informacije in predvsem na razloge, na katerih temeljijo odločitve, sprejete v skladu s to uredbo. Vendar ti organi upoštevajo zakonite interese zadevnih pravnih in fizičnih oseb, da se njihove poslovne skrivnosti ne razkrijejo.

Člen 9

1. Raziskava uvoznih trendov, pogojev, v katerih se ta uvoz izvaja, in iz tega uvoza izhajajoče resne škode ali grožnje resne škode za proizvajalce Ö Unije Õ obravnava predvsem naslednje dejavnike:

(a) količino uvoza, predvsem kjer je prišlo do bistvenega povečanja, bodisi v absolutnem smislu bodisi relativno glede na proizvodnjo ali potrošnjo v Ö Uniji Õ;

(b) ceno uvoza, predvsem, kjer je prišlo do znatno nelojalnega nižanja cen v primerjavi s ceno enakega izdelka v Ö Uniji Õ;

(c) posledični učinek na proizvajalce v Ö Uniji Õ, kakor je razviden iz trendov nekaterih ekonomskih dejavnikov, kakršni so:

– proizvodnja,

– izkoriščenost zmogljivosti,

– zaloge,

– prodaja,

– tržni delež,

– cene (t. j. znižanje cen ali preprečitev zvišanja cen, do katerega bi sicer v normalnem primeru prišlo),

– dobički,

– donos vloženega kapitala,

– denarni tok,

– zaposlenost;

(d) druge dejavnike poleg uvoznih trendov, ki povzročajo ali so morda povzročili škodo zadevnim proizvajalcem Ö Unije Õ.

2. Če se domneva nevarnost resne škode, Komisija tudi razišče, ali je jasno predvidljivo, da se bo neka situacija verjetno razvila v dejansko škodo.

V tej zvezi se lahko upoštevajo dejavniki, kakršni so:

(a) stopnja rasti izvoza v Ö Unijo Õ;

(b) izvozna zmogljivost v državi porekla ali izvoza, kakršna je ali pa verjetno bo v predvidljivi prihodnosti, in verjetnost, da se bo ta zmogljivost uporabila za izvažanje v Ö Unijo Õ.

POGLAVJE IV

Nadzor

Člen 10

1. Če uvozni trend izdelka s poreklom iz tretje države, obravnavan v tej uredbi, grozi, da bo povzročil škodo proizvajalcem ÖUnije Õ, in če interesi Ö Unije Õ tako zahtevajo, je lahko, če je to primerno, uvoz tega izdelka predmet:

(a) naknadnega nadzora Ö Unije Õ, ki se izvaja v skladu z določbami iz odločitve iz odstavka 2;

(b) predhodnega nadzora Ö Unije Õ , ki se izvaja v skladu s členom 11.

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga tč. 19(6)

2. Sklep o uvedbi nadzora sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 3(2).

ê 260/2009 (prilagojeno)

3. Trajanje veljavnosti nadzornih ukrepov je omejeno. Če ni določeno drugače, prenehajo veljati ob koncu drugega šestmesečnega obdobja, ki sledi šestmesečnemu obdobju po njihovi uvedbi.

Člen 11

1. Izdelki, ki so predmet predhodnega nadzora Ö Unije Õ, se lahko sprostijo v prosti promet samo ob predložitvi listine o nadzoru. Tako listino brezplačno izda pristojni organ, ki ga imenujejo države članice, za katero koli zahtevano količino in najkasneje v petih delovnih dneh po tem, ko pristojni nacionalni organ prejme zahtevek katerega koli uvoznika Ö Unije Õ, ne glede na to, kje v Ö Uniji Õ ima svojo poslovno enoto. Šteje se, da so pristojni nacionalni organi prejeli ta zahtevek najkasneje v treh delovnih dneh po njeni oddaji, razen če se dokaže drugače.

2. Listina o nadzoru se izpolni na obrazcu, ki ustreza vzorcu v Prilogi I.

Razen kjer odločitev o uvedbi nadzora določa drugače, mora uvoznikov zahtevek za listino o nadzoru vsebovati le naslednje:

(a) polno ime in naslov vlagatelja (vključno s številkami telefona in faksa in številko, ki identificira vlagatelja pri pristojnem nacionalnem organu) in vlagateljevo registracijsko številko DDV, če je zavezanec za DDV,

(b) kjer je ustrezno polno ime in naslov deklaranta ali zastopnika, ki ga je imenoval vlagatelj (vključno s telefonsko številko in številko faksa),

– trgovsko ime,

– oznako kombinirane nomenklature,

– kraj porekla in kraj odpreme;

(d) deklarirano količino v kg in, kjer je ustrezno, drugi dodatni enoti (pari, kosi itd.);

(e) vrednost blaga CIF na meji Ö Unije Õ v evrih;

(f) naslednjo izjavo, ki jo podpiše in datira vlagatelj, z vlagateljevim imenom, izpisanim z velikimi tiskanimi črkami:

„Spodaj podpisani potrjujem, da so informacije v tem zahtevku resnične in dane v dobri veri, in da imam sedež v Ö Uniji Õ.“»

3. Listina o nadzoru velja po vsej Ö Uniji Õ, ne glede na to, katera država članica jo izda.

4. Ugotovitev, da cena na enoto, pri kateri se izvaja transakcija, presega tisto, navedeno v listini o nadzoru, za manj kakor 5 % ali da skupna količina izdelkov, predloženih za uvoz, presega količino, navedeno na listini o nadzoru, za manj kakor 5 %, ne prepreči sprostitve zadevnega izdelka v prosti promet. Komisija lahko po tem, ko sliši mnenja, izražena v odboru, in upošteva naravo izdelkov in druge posebne značilnosti zadevnih transakcij, določi drugačen odstotek, ki pa navadno ne bi smel presegati 10 %.

5. Listine o nadzoru se lahko uporabljajo samo tako dolgo, dokler veljajo dogovori o liberalizaciji uvoza, ki se nanašajo na zadevno transakcijo. Te listine o nadzoru se v nobenem primeru ne smejo uporabljati po poteku obdobja, ki je bilo določeno istočasno in po istem postopku kakor sama uveljavitev nadzora in ki upošteva naravo izdelkov in druge posebne značilnosti transakcij.

6. Če tako zahteva odločitev, sprejeta v skladu s členom 10, je treba dokazati poreklo izdelkov, ki so pod nadzorom Ö Unije Õ, s potrdilom o poreklu. Ta odstavek ne vpliva na druge določbe, povezane s predložitvijo kakega takega potrdila.

7. Kadar je izdelek, ki je pod predhodnim nadzorom Ö Unije Õ, predmet regionalnih zaščitnih ukrepov v državi članici, se lahko navedena uvozna listina nadomesti z listino o nadzoru, ki jo izda ta država članica.

8. Obrazci listin o nadzoru in delne listine o nadzoru se izdajo v dvojniku, pri čemer se en izvod označen kot „Izvod za imetnika“, ki nosi številko 1 izda vlagatelju, drugi izvod, ki je označen kot „Izvod za pristojni organ“, ki nosi številko 2, pa se zadrži organ izdaje. Za upravne namene lahko pristojni organ pripne dodatne izvode k obrazcu 2.

9. Obrazci se natisnejo na bel, klejen, brezlesni pisalni papir, ki tehta med 55 in 65 gramov na kvadratni meter. Merijo 210 × 297 mm; razmak med vrsticami pa je 4,24 mm (šestino palca); oblikovanju obrazca je potrebno natančno slediti. Obe strani obrazca morata imeti ozadje s tiskanim vzorcem „guilloche“ v rumeni barvi, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

10. Države članice so odgovorne za tiskanje obrazcev. Obrazce lahko natisnejo tiskarji, ki jih imenuje država članica, v kateri imajo sedež. V tem primeru mora biti na vsakem obrazec razvidno imenovanje. Vsak obrazec mora vsebovati ime in naslov tiskarja ali oznako, na podlagi katere se ga lahko identificira.

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga tč. 19(7)

Člen 12

Kadar uvoz izdelka ni predmet predhodnega nadzora Unije, lahko Komisija v skladu s členom 17 uvede nadzor, omejen na uvoz v eno ali več regij Unije. Ko se Komisija odloči uvesti nadzor, državam članicam posreduje informacije.

ê 260/2009 (prilagojeno)

Člen 13

1. Izdelki pod regionalnim nadzorom se lahko sprostijo v prosti promet v zadevni regiji samo po predložitvi listine o nadzoru. To listino brezplačno izda pristojni organ, ki ga imenujejo države članice, za katero koli zahtevano količino in najkasneje v petih delovnih dneh po tem, ko je pristojni nacionalni organ prejel zahtevek katerega koli uvoznika Ö Unije Õ, ne glede na to, kje v Ö Uniji Õ ima svojo poslovno enoto. Šteje se, da je pristojni nacionalni organ prejel zahtevek najkasneje v treh delovnih dneh po oddaji, razen če ni drugače dokazano. Listine o nadzoru se lahko uporablja samo dokler ostanejo dogovori o uvozu liberalizirani glede zadevnih poslov.

2. Uporablja se člen 11(2).

Člen 14

1. Države članice v primeru nadzora na ravni Ö Unije Õ ali regionalnega nadzora v prvih desetih dneh vsakega meseca sporočijo Komisiji:

(a) pri predhodnem nadzoru podrobnosti glede vsot denarja (računano na osnovi cen CIF) in količin blaga, za katere so bile v preteklem obdobju izdane ali odobrene listine o nadzoru;

(b) v vsakem primeru podrobnosti o uvozu iz obdobja pred obdobjem, o katerem govori točka (a).

Informacije, ki jih dostavijo države članice, so razčlenjene po izdelkih in po državah.

Istočasno in po istem postopku kot nadzorni režim se lahko določijo tudi drugačne določbe.

2. Če narava izdelkov ali posebne okoliščine tako zahtevajo, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo spremeni časovne razporede za predložitev teh informacij.

3. Komisija o tem ustrezno obvesti države članice.

POGLAVJE V

Zaščitni ukrepi

Člen 15

1. Če se izdelek uvaža v Unijo v tako izrazito povečanih količinah in/ali na tak način in pod takimi pogoji, da povzroča ali grozi, da bo povzročil resno škodo proizvajalcem Ö Unije Õ, lahko Komisija, da bi zaščitila interese Ö Unije Õ, na zahtevo države članice ali na lastno pobudo:

(a) omeji čas veljavnosti listin o nadzoru v smislu člena 11, ki jih je treba izdati po začetku veljavnosti tega ukrepa;

(b) spremeni uvozna pravila za zadevni izdelek, tako da je njegova sprostitev v prosti promet pogojena s predložitvijo uvoznega dovoljenja, katerega odobritev urejajo določbe in omejitve, ki jih določi Komisija.

Ukrepi iz točk (a) in (b) začnejo veljati takoj.

2. Kar zadeva članice STO, se ukrepi iz odstavka 1 izvajajo samo, če sta izpolnjena oba pogoja iz prvega pododstavka.

3. Če se določa kvota, se upoštevajo predvsem:

(a) želja po kar največjem možnem ohranjanju tradicionalnih trgovinskih tokov;

(b) obseg blaga, izvoženega v okviru pogodb, ki so bile sklenjene pod normalnimi pogoji pred začetkom veljavnosti zaščitnih ukrepov v smislu tega poglavja, če je zadevna država članica obvestila Komisijo o teh pogodbah;

Nobena kvota ni določena manjša, kakor je povprečna raven uvoza v zadnjih treh reprezentativnih letih, za katera so dostopni statistični podatki, razen če je potrebna drugačna raven za preprečitev ali popravilo resne škode.

4. V primerih, pri katerih se kvota razdeli med države dobaviteljice, se je mogoče dogovoriti o delitvi s tistimi izmed njih, ki imajo močan interes za dobavo zadevnega proizvoda za uvoz v Ö Unijo Õ.

Če dogovor ni mogoč, se kvota razdeli med države dobaviteljice sorazmerno njihovemu deležu uvoza tega proizvoda v Ö Unijo Õ v teku prejšnjega reprezentativnega obdobja, pri čemer se ustrezno upoštevajo vsi specifični dejavniki, ki so morda vplivali ali pa še vedno vplivajo na trgovanje z izdelkom.

Pod pogojem izpolnitve njene obveze zagotoviti, da se posvetovanja izvajajo pod pokroviteljstvom Odbora za zaščitne ukrepe pri STO, se lahko Ö Unija Õ kljub temu odreče tej metodi delitve ob resni škodi, če uvoz, ki izvira iz ene ali več držav dobaviteljic narašča s čezmernim odstotkom glede na skupno povečevanje uvoza zadevnega izdelka v prejšnjem reprezentativnem obdobju.

5. Ukrepi iz tega člena veljajo za vsak izdelek, ki se sprosti v prosti promet po njihovem začetku veljavnosti. V skladu s členom 17 jih je mogoče omejiti na eno ali več regij Ö Unije Õ.

Vendar pa ti ukrepi ne preprečijo sprostitve v prosti promet za izdelke, ki so že na poti v Ö Unijo Õ pod pogojem, da končnega cilja teh izdelkov ni mogoče spremeniti in da te izdelke, ki se lahko v skladu s členi 10 in 11 sprostijo v prosti promet samo po predložitvi listine o nadzoru, dejansko spremlja taka listina.

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga tč. 19(8)

6. Kadar posredovanje Komisije zahteva država članica, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 3(3), v nujnih primerih pa v skladu s členom 3(4), sprejme odločitev v največ petih delovnih dneh po dnevu prejemu takšnega zahtevka.

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga, tč. 19(9)

Člen 16

Kadar je to potrebno zaradi interesa Unije, lahko Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 3(3) in pogojev iz poglavja III sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev uvoza izdelka v Unijo v tako zelo povečanih količinah in/ali pod takšnimi pogoji ali v takšnih okoliščinah, da bi ta uvoz povzročil ali grozil, da bo povzročil resno škodo proizvajalcem enakih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Uniji.

Uporablja se člen 15(2) do (5).

ê 260/2009 (prilagojeno)

Člen 17

Kjer se izkaže, predvsem na podlagi dejavnikov iz člena 9, da so pogoji, določeni za sprejetje ukrepov v skladu s členoma 10 in 15, izpolnjeni v eni ali več regijah Ö Unije Õ, lahko Komisija po tem, ko je pregledala alternativne rešitve, izjemoma odobri izvajanje nadzornih ali zaščitnih ukrepov, ki so omejeni na zadevne regije, če meni, da so ukrepi, ki se izvajajo na taki ravni, bolj primerni kakor ukrepi, ki bi se izvajali po vsej Ö Uniji Õ.

Ti ukrepi morajo biti začasni in morajo čim manj motiti delovanje notranjega trga.

Ukrepi se sprejmejo v skladu z določbami iz členov 10 in 15.

Člen 18

Noben zaščitni ukrep se ne sme uporabiti za izdelek s poreklom iz države v razvoju, ki je članica STO, če delež te države pri uvozu izdelka v Skupnost ne presega 3 %, pod pogojem, da države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež je manjši od 3 % uvoza, skupaj ne presegajo 9 % skupnega uvoza izdelka v Ö Unijo Õ.

Člen 19

1. Trajanje zaščitnih ukrepov mora biti omejeno na časovno obdobje, ki je potrebno za preprečitev ali popravilo resne škode in za olajšanje prilagoditve proizvajalcev Ö Unije Õ. To obdobje ne sme presegati štirih let, pri čemer ta čas obsega tudi vse morebitne začasne ukrepe.

2. To začetno obdobje se lahko podaljša, razen ob ukrepih iz tretjega pododstavka člena 15(4), pod pogojem, da se ugotovi, da:

(a) je zaščitni ukrep še naprej nujen, da se prepreči ali popravi resna škoda;

(b) obstajajo dokazi, da se proizvajalci Ö Unije Õ prilagajajo.

3. Podaljšanje se sprejme v skladu s pogoji iz poglavja III in z uporabo enakih postopkov, kot so predvideni za začetne ukrepe. Tako podaljšani ukrep ni bolj omejevalen, kakor je bil na koncu začetnega obdobja.

4. Če trajanje ukrepa presega eno leto, se mora ukrep postopno liberalizirati v rednih intervalih v obdobju izvajanja, vključno z obdobjem podaljšanja.

5. Skupno obdobje izvajanja zaščitnega ukrepa, vključno z obdobjem kakršnega koli začasnega ukrepa, začetnega obdobja izvajanja in kakršne koli njegove odložitve, ne sme presegati osem let.

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga tč. 19(10)

Člen 20

1. Medtem ko se izvaja kateri koli nadzorni ali zaščitni ukrep v skladu s poglavjema IV in V, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo najpozneje na sredini obdobja izvajanja ukrepov, ki je daljše od treh let:

(a) pregleda učinke ukrepa;

(b) ugotovi, ali in kako je primerno pospešiti hitrost liberalizacije;

Kadar Komisija meni, da je izvajanje ukrepa še potrebno, o tem ustrezno obvesti države članice.

2. Kadar Komisija meni, da bi bilo treba kateri koli nadzorni ali zaščitni ukrep iz členov 10, 12, 15, 16 in 17 preklicati ali spremeniti, ga prekliče ali spremeni v skladu s postopkom pregleda iz člena 3(3).

Kadar se odločitev nanaša na regionalne nadzorne ukrepe, velja od šestega dneva po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

ê 260/2009

Člen 21

1. Kadar je za uvoz izdelka že veljal zaščitni ukrep, za ta izdelek ne veljajo več nadaljnji tovrstni ukrepi, dokler ne poteče obdobje, ki je enako trajanju prejšnjega ukrepa. Tako obdobje ni krajše od dveh let.

2. Ne glede na odstavek 1 je mogoče za izdelek ponovno uvesti zaščitni ukrep za 180 dni ali manj, če:

(a) je poteklo vsaj eno leto od datuma uvedbe zaščitnega ukrepa za uvoz tega izdelka in

(b) tak zaščitni ukrep ni bil uveden za isti izdelek več kakor dvakrat v petletnem obdobju neposredno pred datumom uvedbe ukrepa.

POGLAVJE VI

Končne določbe

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga tč. 19(11)

Člen 22

Kadar je to potrebno zaradi interesa Unije, lahko Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 3(3) sprejme ustrezne izvedbene zakonodajne akte, da omogoči uresničevanje in izpolnjevanje pravic in obveznosti Unije ali vseh držav članic, zlasti tistih, ki se nanašajo na trgovanje z osnovnimi proizvodi, na mednarodni ravni.

ê 37/2014 čl. 1 in Priloga tč. 9(12)

Člen 23

Komisija vključi informacije o izvajanju te uredbe v svoje letno poročilo o uporabi in izvajanju ukrepov trgovinske zaščite, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 22a Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009[12].

ê 260/2009 (prilagojeno)

Člen 24

1. Ta uredba ne preprečuje izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz posebnih pravil, vsebovanih v sporazumih, sklenjenih med Ö Unijo Õ in tretjimi državami.

2. Brez poseganja v druge določbe Ö Unije Õ ta uredba državam članicam ne preprečuje, da sprejemajo ali izvajajo:

(a) prepovedi, količinske omejitve ali nadzorne ukrepe na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti; varovanje zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstvo nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali varstvo industrijske in poslovne lastnine;

(b) posebne formalnosti glede devizne menjave;

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih ali formalnosti, ki jih nameravajo uvesti ali spremeniti v skladu s prvim pododstavkom.

Ob izjemni nujnosti se zadevni nacionalni ukrepi ali formalnosti sporočijo Komisiji takoj po njihovem sprejetju.

Člen 25

1. Ta uredba ne posega v delovanje instrumentov, ki vzpostavljajo skupno ureditev kmetijskih trgov, ali upravnih določb na ravni Ö Unije Õ ali posameznih držav, ki so iz njih izpeljane, ali specifičnih instrumentov, ki se uporabljajo za blago, ki je rezultat predelave kmetijskih proizvodov. Deluje kot dopolnilo tem instrumentom.

2. Pri izdelkih, za katere se uporabljajo instrumenti iz odstavka 1, ne veljajo členi od 10 do 14 in člen 21 za tiste izdelke, za katere pravila Ö Unije Õ o trgovini s tretjimi državami zahtevajo predložitev dovoljenja ali druge uvozne listine.

Členi 15, 17 in 20 do 24 ne veljajo za tiste izdelke, za katere navedena pravila določajo izvajanje količinskih uvoznih omejitev.

Člen 26

Uredba (ES) št. Ö 260/2009 Õ se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 27

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] COM(87) 868 PV.

[2] Glej Prilogo 3, Del A sklepov.

[3] Vključena v zakonodajni program za leto 2014.

[4] Glej Prilogo II k temu predlogu.

[5] UL C […], […],str. […].

[6] Uredba Sveta (ES) št. 260/2009 z dne 26. Februarja 2009 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 84, 31.3.2009, str. 1)

[7] Glej Prilogo II.

[8] Uredba Sveta (ES) št. 517/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Skupnosti (UL L 67, 10.3.1994, str. 1).

[9] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

[10] Uredba Sveta (ES) št. 625/2009 z dne 7. Julija 2009 o skupnih pravilih za izvoz iż nekaterih tretjih držav (UL L 185, 17.7.2009, str. 1).

[11] Uredba (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Skupnosti (Moderniziran carinski zakonik) (UL L 145, 4.6.2008, str. 1).

[12] Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

ê 260/2009

PRILOGA I

|| EVROPSKA UNIJA || LISTINA O NADZORU

1 || 1. Prejemnik (ime, polni naslov, država, davčna številka) || 2. številka izdaje

Izvod imetnika || ||

|| 3. Predvideni kraj in datum uvoza

|| 4. Pristojni organ, za izdajo (ime, naslov in telefonska številka)

5. Deklarant/zastopnik (ime in polni naslov) || 6. Država porekla (in šifra po geonomenklaturi)

|| ||

|| 7. Država odpreme (in šifra po geonomenklaturi)

|| ||

|| 8. Zadnji dan veljavnosti

1 || ||

|| 9. Opis blaga || 10. Oznaka KN in kategorija

|| ||

|| || 11. Količina v kilogramih (neto masa) ali v dodatnih enotah

|| ||

|| || 12. Vrednost v evrih, CIF na meji Unije

|| ||

|| 13. Nadaljnje podrobnosti

|| 14. Zaznamek pristojnega organa

|| Datum: ………..……………………….

|| Podpis: …..……………………………. || žig

|| ||

15. ODPIS

Razpoložljivo količino navedite v delu 1 stolpca 17 in pripisano količino v delu 2 istega stolpca

16. Neto količina (neto masa ali druga merska enota z navedbo enote) || 19. Carinska listina (vrsta in številka) ali številka izpiska in datum odpisa || 20. Ime, država članica, žig in podpis organa odpisa

17. S številko || 18. Z besedo za odpisano količino || ||

1. || || ||

Dodatne strani se pripnejo zraven.

|| EVROPSKA UNIJA || LISTINA O NADZORU

2 || 1. Prejemnik (ime, polni naslov, država, davčna številka) || 2. številka izdaje

Izvod imetnika || ||

|| 3. Predvideni kraj in datum uvoza

|| 4. Pristojni organ, za izdajo (ime, naslov in telefonska številka)

5. Deklarant/zastopnik (ime in polni naslov) || 6. Država porekla (in šifra po geonomenklaturi)

|| ||

|| 7. Država odpreme (in šifra po geonomenklaturi)

|| ||

|| 8. Zadnji dan veljavnosti

2 || ||

|| 9. Opis blaga || 10. Oznaka KN in kategorija

|| ||

|| || 11. Količina v kilogramih (neto masa) ali v dodatnih enotah

|| ||

|| || 12. Vrednost v evrih, CIF na meji Unije

|| ||

|| 13. Nadaljnje podrobnosti

|| 14. Zaznamek pristojnega organa

|| Datum: ………..……………………….

|| Podpis: …..……………………………. || žig

|| ||

15. ODPIS

Razpoložljivo količino navedite v delu 1 stolpca 17 in pripisano količino v delu 2 istega stolpca

17. S številko || 18. Z besedo za odpisano količino || ||

1. || || ||

Dodatne strani se pripnejo zraven.

_____________

PRILOGA II

Razveljavljena uredba z njeno spremembo

Uredba Sveta (ES) No 260/2009 (UL L 84, 31.3.2009, str. 1) || ||

|| Uredba (EU) No 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 18, 21.1.2014, str. 1) || Samo točka 19 Priloge

_____________

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 260/2009 || Ta uredba

Člen 1 || Člen 1

Člen 2 || Člen 2

Člen 4 || Člen 3

Člen 5 || Člen 4

Člen 6 || Člen 5

Člen 7 || Člen 6

Člen 8 || Člen 7

Člen 9 || Člen 8

Člen 10 || Člen 9

Člen 11 || Člen 10

Člen 12 || Člen 11

Člen 13 || Člen 12

Člen 14 || Člen 13

Člen 15 || Člen 14

Člen 16 || Člen 15

Člen 17 || Člen 16

Člen 18 || Člen 17

Člen 19 || Člen 18

Člen 20 || Člen 19

Člen 21 || Člen 20

Člen 22 || Člen 21

Člen 23 || Člen 22

Člen 23a || Člen 23

Členi 24 to 27 || Členi 24 to 27

Priloga I || Priloga I

Priloga II || Priloga II

Priloga III || Priloga III

_____________

52014PC0321