Povzetek

Od izročitve Hongkonga Ljudski republiki Kitajski leta 1997 Evropska unija in njene države članice pozorno spremljajo politični in gospodarski razvoj v Posebnem upravnem območju Hongkong (v nadaljnjem besedilu: PUO Hongkong) v skladu z načelom „ena država, dva sistema“. Skladno z zavezo Evropskemu parlamentu iz leta 1997 se izdaja letno poročilo o napredku Hongkonga. To je šestnajsto takšno poročilo, ki zajema razvoj v letu 2013.

EU meni, da je načelo „ena država, dva sistema“, ki je zapisano v skupni izjavi Kitajske in Združenega kraljestva ter ustavi Hongkonga, v letu 2013 še naprej dobro delovalo. Še naprej so se spoštovale pravice in temeljne svoboščine prebivalcev Hongkonga, načelo pravne države, tržno gospodarstvo in poslovno okolje pa so se ohranjali.

Dvostranski odnosi med EU in Hongkongom so se še naprej poglabljali, med drugim z novembrskim obiskom predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa v Hongkongu. Trgovinski in gospodarski odnosi so se dobro razvijali. EU in Hongkong sta nadaljevala in razširila dialog in sodelovanje na številnih področjih v skupnem interesu, vključno s finančnimi storitvami, carino, raziskavami, izobraževanjem in kulturo.

EU pripisuje velik pomen stabilnosti, gospodarski blaginji in demokratičnemu razvoju Hongkonga. Meni, da odgovorna vlada prispeva k stabilnosti in blaginji ter pomaga ohranjati položaj Hongkonga kot ključnega mednarodnega poslovnega središča.

EU še naprej podpira znaten napredek pri doseganju cilja hongkonške vlade in Stalnega odbora Nacionalnega ljudskega kongresa, tj. uvedbe splošne volilne pravice do leta 2017 za volitve glavnega upravitelja in do leta 2020 za volitve zakonodajnega sveta v skladu z ustavo PUO Hongkong in željami njegovih prebivalcev.

Politični razvoj

Glavni upravitelj Chun-ying Leung je v svojem prvem političnem nagovoru januarja 2013 predstavil svoj dolgoročni načrt in cilje za Hongkong v skladu z geslom „pragmatično si prizadevaj za spremembe, ohranjaj stabilnost in služi ljudstvu“. Obljubil je, da bo ohranjal temeljne vrednote Hongkonga, izvajal načelo „ena država, dva sistema“ v skladu z ustavo ter ustrezno upravljal odnos med Hongkongom in celino.

Dejal je, da je bil Hongkong, kot posebno upravno območje Kitajske, deležen močne in odločne podpore centralne vlade. Menil je, da je Hongkong z izkoriščanjem prednosti načela „ena država, dva sistema“ ne le odprl velik celinski trg kot svoje gospodarsko zaledje, temveč tudi okrepil svoj status mednarodnega vozlišča.

Ključne politične pobude so bile osredotočene na spodbujanje gospodarskega razvoja z, med drugim, krepitvijo gospodarskih odnosov s celino ter razvojem hongkonških finančnih storitev, poslovnih in strokovnih storitev, mednarodnega pomorskega prometa, inovacij in preskusov; na povečanje ponudbe zemljišč ter ponudbo kratko- in dolgoročnega subvencioniranja stanovanj; uvajanje ukrepov za zmanjšanje revščine, izboljšanje oskrbe za starejše, izboljšanje položaja žensk in etničnih manjšin ter nadaljnji razvoj politike dela; ter na zagotavljanje varstva in ohranjanja okolja z izboljšanjem kakovosti zraka, upravljanjem odpadkov in spodbujanjem gradnje okolju prijaznih stavb.  

Tako kot leta 2012 so bili odnosi med izvršilno in zakonodajno oblastjo težavni tudi v letu 2013. Zakonodajalci so onemogočili ali odložili številne pobude. Izvršilni in zakonodajni oblasti ni uspelo doseči končnega dogovora o zadevah, ki so za Hongkong ključnega pomena, kot je upravljanje trdnih odpadkov, zlasti odlagališč. Tako kot leta 2012 so nekateri člani zakonodajnega sveta za dosego svojih ciljev uporabili obstrukcijo. To je vplivalo zlasti na razpravo o proračunu za leto 2013, saj je majhno število zakonodajalcev predlagalo več kot 700 sprememb osnutka zakona o proračunu za leto 2013.

Predsednik zakonodajnega sveta Jasper Tsang je navedel strukturni razlog za slab odnos med izvršilno in zakonodajno oblastjo, pri čemer je poudaril, da obstoječi sistem upravljanja izvršilni oblasti ni zagotavljal močne in zanesljive večinske podpore v svetu. Pripomnil je tudi, da sta morali zakonodajna in izvršilna veja oblasti upoštevati in obravnavati javna mnenja. Z izbiro volilnega sistema za glavnega upravitelja Hongkonga in zakonodajni svet bi moralo upravljanje Hongkonga postati učinkovitejše.   

Hongkong je ohranil svojo zavezanost integriteti, neodvisna protikorupcijska komisija (ICAC) pa sodeluje s skupnostjo v boju proti korupciji z učinkovitim kazenskim pregonom, izobraževanjem in preprečevanjem. ICAC je leta 2013 prejela 2 652 pritožb v zvezi s korupcijo, kar je 33-odstotno zmanjšanje v primerjavi s 3 932 pritožbami, prejetimi leta 2012, število pritožb, na podlagi katerih je bilo mogoče začeti preiskavo, pa se je zmanjšalo za 41 %. Natančne razloge za to zmanjšanje je težko ugotoviti. Predsednik svetovalnega odbora za korupcijo je navedel, da bi bil eden od dejavnikov lahko večja ozaveščenost javnosti o preprečevanju korupcije kot rezultat okrepljenih prizadevanj ICAC na področju preventivnega izobraževanja. Drug dejavnik bi lahko bil zmanjšanje zaupanja javnosti v ICAC, ki je sledilo nedavnim polemikam glede prevelikega trošenja za službene zabave s strani nekdanjega komisarja ICAC. To zadevo sta obravnavala neodvisni odbor za presojo ICAC-ovih regulativnih sistemov in postopkov za obravnavanje službenih zabav, daril in obiskov po službeni dolžnosti, ki ga je imenoval glavni upravitelj, ter odbor za javne finance pri zakonodajnem svetu. ICAC je navedel, da bo izvedel vsa priporočila, ki sta jih predložila odbora.

V političnih razpravah, ki so potekale leta 2013, je bila glavna tema uvedba splošne volilne pravice za volitve glavnega upravitelja leta 2017. Na tem področju so akademske skupine, civilna družba, poslovne organizacije in politične stranke dale različne pobude. Cilj večine teh pobud je bil bolj demokratičen prihodnji sistem imenovanja kandidatov. Ena od pobud, imenovana Zavzemimo središče (Occupy Central), je sprožila kampanjo za demokratičen volilni sistem in napovedala, da bo v primeru, če predlog vlade PUO Hongkong za reformo ne bo izpolnjeval mednarodnih standardov, zavzela poslovno središče Hongkonga.

Javni razpravi o volilni reformi so se pridružili člani vlade Posebnega upravnega območja Hongkong in direktor urada za zvezo pri Centralni ljudski vladi v Hongkongu. Direktor urada za zvezo je izpostavil pravno podlago za reformo v ustavi in odločitvah Stalnega odbora Nacionalnega ljudskega kongresa o metodah za izbiro glavnega upravitelja in oblikovanje zakonodajnega sveta. Navedel je tudi, da centralna vlada pričakuje, da bo prihodnji volilni sistem zagotavljal, da bodo izvoljeni in imenovani le kandidati, ki „ljubijo državo in ljubijo Hongkong“.

Glavni upravitelj je 17. oktobra 2013 napovedal ustanovitev delovne skupine za ustavni razvoj, ki jo bodo vodili glavni sekretar za upravo, sekretar za pravosodje ter sekretar za ustavne in celinske zadeve. Vlada PUO Hongkong je 4. decembra začela javno posvetovanje o volilni reformi za volitve glavnega upravitelja leta 2017 in volitve zakonodajnega sveta leta 2016. Dokument o posvetovanju[1] je vključeval poziv prebivalcem, naj do 3. maja 2014 pošljejo svoja mnenja uradu za ustavne in celinske zadeve.

Začetek javnega posvetovanja je zagotovil strukturo in usmeritev za razpravo o volilni reformi. Mnenja so se močno razlikovala, zlasti glede postopka imenovanja kandidatov. Stališča, ki so jih o tej zadevi zavzeli vlada PUO Hongkong in centralna vlada na eni strani ter pandemokratične stranke in simpatizerji na drugi strani, so se še naprej medsebojno izključevala. Leta 2015 bo treba doseči kompromis o tej ključni temi in drugih pomembnih vprašanjih, da bi se zagotovilo, da bo volilna reforma pravočasno sklenjena za volitve zakonodajnega sveta leta 2016 in volitve glavnega upravitelja leta 2017, kar je ključno za učinkovito upravljanje Hongkonga.

Ohranjanje visokih standardov Hongkonga za pravno državo in neodvisnost pravosodja je bilo še naprej predmet javne razprave. Ob slovesni otvoritvi sodnega leta 2013 je predsednik sodišča zadnje stopnje Geoffrey Ma Tao-li poudaril potrebo po celovitosti prava ter pomen ustavne vloge sodnikov in preglednosti v sodnem postopku. Predsednik sodišča Ma je izrazil močno zaupanje v nadaljnjo neodvisnost pravosodja v Hongkongu.

Dve sodbi sodišča zadnje stopnje leta 2013 sta potrdili mnenje predsednika sodišča, da se v Hongkongu še vedno ohranjajo visoki standardi za pravno državo. V prvi je bila potrjena pravica transseksualcev, ki so si z operacijo spremenili spol, da sklenejo zakonsko zvezo, poleg tega pa je bilo proglašeno, da so obstoječe zakonske ovire temu protiustavne. Z drugo je bilo proglašeno, da je vladna politika omejevanja celovite socialne pomoči na tiste, ki v Hongkongu živijo najmanj sedem let, protiustavna. Izboljšati bi bilo mogoče nekatere zakonske določbe, kot so določbe v zvezi s pravno pomočjo za posameznike z nizkimi dohodki.

Evropska podjetja s sedežem v Hongkongu so še naprej navajala pravno državo in visoko kakovost pravosodja kot enega izmed ključnih razlogov za izbiro Hongkonga za svoj kitajski ali azijski sedež. Sekretar za pravosodje g. Rimsky Yuen je na podlagi priporočil o pravni državi nadaljeval promocijo Hongkonga kot regionalnega vozlišča za mednarodno arbitražo in pravne storitve. Kitajska arbitražna komisija za pomorstvo je napovedala, da bo ustanovila podružnico v Hongkongu, potekajo pa tudi dogovori o tem, da bi Stalno arbitražno sodišče s sedežem v Haagu opravljalo arbitražna zaslišanja v Hongkongu.

Da bi sekretar za pravosodje bolje zadovoljil spreminjajoče se potrebe družbe, se je kot predsednik komisije za pravne reforme tudi zavezal, da bo proučil možne reforme zakonodaje na področjih zakonodaje o arhivih, dostopa do informacij in financiranja arbitraže s strani tretjih oseb.

Prebivalci Hongkonga so še naprej uveljavljali pravico do svobode govora in združevanja. Leta 2013 sta 4. junija in 1. julija potekala letna shoda, organizirani pa sta bili tudi dve drugi večji politični demonstraciji. Predsednik Komisije za enake možnosti je nagovoril letno gejevsko parado ponosa, med letom pa so bile organizirane številne manjše demonstracije v zvezi s političnimi ali socialno-ekonomskimi vprašanji, ki so se nanašale na Hongkong in celino. Velika večina demonstracij je bila miroljubnih in policija je na splošno ukrepala sorazmerno.

Mediji, vključno z digitalnimi mediji, so bili še naprej svobodni in so izražali različna mnenja. Kljub temu je naraščal vtis, ki je bil zabeležen v letnem poročilu hongkonškega združenja novinarjev, da je v tiskanih in elektronskih medijih prihajalo do samocenzure, zlasti pri poročanju o zadevah v zvezi s celinsko Kitajsko. Na podlagi trendov v letu 2013 je Hongkong na indeksu svobode tiska za leto 2014 organizacije Novinarji brez meja nazadoval za tri mesta in se uvrstil na 61. mesto, pri čemer sta bila navedena samocenzura in naraščajoči vpliv urada za zveze pri centralni vladi. Nadaljnje izvajanje načela „ena država, dva sistema“ in ugled Hongkonga kot ozemlja, na katerem ima poslovno okolje koristi od prostega pretoka informacij, bosta še naprej odvisna od medijske svobode. Izjave glavnega upravitelja v podporo medijski svobodi so bile zato zelo dobrodošle. 

Odnosi Hongkonga s celino so sprožili obsežno javno razpravo in pritegnili medijsko pozornost. Hitro rastoče gospodarske in medosebne povezave, vključno s turizmom, so v Hongkongu občasno povzročale družbene nemire in oblasti postavljale pred politične težave. To je vključevalo vprašanja, kot so povečano povpraševanje ljudi s celine po stanovanjih, prostih mestih v osnovnih in srednjih šolah (zlasti blizu meje med Hongkongom in celino) ter delovnih mestih za iskalce zaposlitve s celine, večji pritisk na javni prevoz zaradi hitro rastočega števila turistov s celinske Kitajske (s 35 milijonov leta 2012 na 41 milijonov leta 2013[2]) in naraščajočega povpraševanja po določenih proizvodih za široko potrošnjo, vključno z mlečno formulo za dojenčke, kar je v Hongkongu občasno povzročilo pomanjkanje.

Vlada je uvedla različne ukrepe za zaščito interesov prebivalcev Hongkonga ter stabilizacijo trga ob hitro rastočih cenah in pomanjkanju. Vendar pa taki ukrepi niso ustavili naraščanja izražanja nezadovoljstva s celino v medijih (vključno z družabnimi mediji) in pojava nekaterih radikalnih skupin, uperjenih proti celini.

Gospodarski razvoj

Hongkong ostaja eno največjih svetovnih finančnih središč in trgovinskih vozlišč. Štiri najpomembnejše gospodarske panoge v Hongkongu (finančne storitve, trgovina in logistika, turizem ter strokovne in proizvodne storitve) so gonilna sila gospodarske rasti Hongkonga, saj spodbujajo rast v drugih sektorjih in ustvarjajo delovna mesta. Ker je mesto odvisno od gospodarskega razcveta Kitajske, ima pomembno vlogo v trgovini s celino in tamkajšnjih naložbah. Razcvet Hongkonga temelji na njegovih temeljnih vrednotah – pravni državi, prostem pretoku informacij, preglednosti in njegovi naravnanosti proti korupciji.

Hongkong je bil leta 2013 gospodarsko uspešen ter v številnih globalnih raziskavah še vedno visoko uvrščen na lestvicah gospodarske svobode in konkurenčnosti[3]. Kljub gospodarskim dosežkom se Hongkong sooča tudi z novimi konkurenčnimi izzivi, ki jih prinašata gospodarska liberalizacija Kitajske in vzpon drugih gospodarskih središč v regiji. Gospodarstvo Hongkonga je leta 2013 beležilo stalno realno rast v višini 2,9 %. Domače povpraševanje je bilo ključno gonilo rasti, medtem ko je uspešnost zunanjega sektorja ostala skromna zaradi slabih svetovnih gospodarskih razmer. Stopnje zaposlenosti so bile visoke, saj se je stopnja brezposelnosti večino leta gibala okoli 3,3 %. Potrošniške cene so se zvišale za 4,3 %[4].

S podporo centralne vlade je bil Hongkong še naprej največje eksteritorialno središče z valuto renminbi (CNY) na svetu. Imel je največji obseg depozitov v renminbijih zunaj celinske Kitajske, ki so konec leta 2013 znašali več kot 1 000 milijard CNY[5]. Še naprej je ohranjal konkurenčno prednost pred finančnimi središči z vidika tržne infrastrukture in likvidnosti, z veliko različnimi naložbenimi produkti v CNY. „CNH Hong Kong Interbank Offered Rate fixing (CNH HIBOR fixing)“ je bil uradno uveden 24. junija 2013, s čimer je bila postavljena referenčna obrestna mera za eksteritorialno posojanje in lažje oblikovanje več možnosti varovanja. Vzajemno priznavanje produktov skladov med celinsko Kitajsko in Hongkongom se šteje za naslednji korak pri vzpostavitvi Hongkonga kot azijskega vozlišča za upravljanje skladov. Zakonodajalci na celini in v Hongkongu so predstavili načrte za bližajočo se uvedbo sheme, ki bo mednarodnim upravljavcem omogočala prodaja produktov skladov na celini in prodajo skladov iz celine v Hongkongu.    

Hkrati je Kitajska pospešila internacionalizacijo renminbija, tako da se lahko London, Pariz, Frankfurt, Singapur in Tajpej zdaj razvijejo v vozlišča eksteritorialnega poslovanja v renminbijih. Hongkong je hitro sklenil zavezništva z drugimi eksteritorialnimi trgi. Hongkonška in singapurska borza sta decembra 2013 podpisali pakt o sodelovanju pri razvoju naložbenih produktov v renminbijih. Kljub temu pa se pričakuje, da se bo zunanja konkurenca s pojavom novih akterjev na trgu zaostrila.

Kitajske gospodarske reforme so ustvarile priložnosti in izzive za Hongkong. Načrt Pekinga za oblikovanje pilotnega prostotrgovinskega območja v Šanghaju je v Hongkongu sprožil burne odzive. Ukrepi politike, ki naj bi na novem šanghajskem območju omogočili uvedbo širše konvertibilnosti CNY ter svobodnejših in tržno usmerjenih obrestnih mer, so spodbudili veliko ugibanj medijev in podjetij. Nekateri so zaskrbljenost, da bi liberalizacija na teh področjih ogrozila položaj Hongkonga kot vodilnega azijskega finančnega središča. Poslovna skupnost je bila soglasna, da mora Hongkong za ohranitev konkurenčnosti povečati svojo prednost. 

Gospodarske vezi med Hongkongom in celinsko Kitajsko so bile dodatno okrepljene s povečanjem obsega storitev, zajetih v njunem sporazumu o prosti trgovini. Hongkong in celinska Kitajska sta 29. avgusta 2013 podpisala Dodatek X k Sporazumu o tesnejšem gospodarskem sodelovanju (CEPA). Obe pogodbenici sta javno navedli, da obseg in intenzivnost liberalizacije v skladu s CEPA presegata kateri koli sporazum o prosti trgovini, ki ga je celinska Kitajska sklenila z drugimi partnerji. V okviru CEPA zdaj obstajajo skupaj 403 ukrepi za liberalizacijo trgovine s storitvami. Centralna vlada se je zavezala, da bo prek CEPA izvedla liberalizacijo trgovine s storitvami med celino in Hongkongom do konca leta 2015, tj. pred koncem 12. petletke. Vlada province Guangdong je predstavila svoj predlog za združitev Guangdonga, Hongkonga in Macaa v prostotrgovinsko območje, za liberalizacijo trgovine s storitvami med provinco Guangdong in Hongkongom do konca leta 2014.

Vladi Hongkonga in Guangdonga sta skupno investirali v velike infrastrukturne projekte ter s tem vzpostavili nove prometne povezave med Hongkongom in delto Biserne reke. Leta 2010 se je začela gradnja hitre železniške povezave Guangzhou–Shenzhen–Hong Kong in mostu Hongkong–Zhuhai–Macao, ki dobro napreduje.

Hongkong je v odziv na pozive lokalne poslovne skupnosti začel dejavneje sodelovati pri regionalnih in večstranskih pobudah, da bi še naprej ostal konkurenčen kot regionalno vozlišče za trgovanje/storitve. Hongkong se je najprej nameraval pridružiti prostotrgovinskemu območju med Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in Kitajsko, vendar je na koncu sprejel predlog ASEAN-a za pogajanje o dvostranskem sporazumu. Hongkong je maja 2013 naznanil, da bo sodeloval pri pogajanjih za sporazum o trgovini s storitvami (TiSA), ki vključuje 23 članic Svetovne trgovinske organizacije. Poleg CEPA je Hongkong podpisal sporazume o prosti trgovini z Novo Zelandijo, Evropskim združenjem za prosto trgovino in Čilom. 

Na nacionalni ravni je bila ključna prednostna naloga vlade v letu 2013 stabilizacija trga nepremičnin. Uvedeni so bili številni ukrepi za zmanjšanje povpraševanja, vključno z visoko kolkovino za nepremičninske transakcije in z zaostritvijo pravil za hipotekarna posojila. Vlada je odpravila tudi 14 let star mehanizem seznama vlog in ponovno prevzela vodilno vlogo na področju prodaje vladnih objektov v okviru letnega programa prodaje zemljišč prek prodaje zemljišč na pobudo vlade. Posledično so se cene hiš opazno stabilizirale, obseg prodaje pa se je leta 2013 zmanjšal za 37,7 %[6]. Vlada je zaradi tveganja nastanka nepremičninskega balona v okolju z izredno nizko obrestno mero večkrat izrazila svojo odločenost, da ohrani te stroge fiskalne ukrepe, kljub pritisku nepremičninskega sektorja. Glavni upravitelj Leung se je tudi zavezal, da bo povečal ponudbo stanovanj ter s tem odpravil naraščanje cen stanovanj, zaradi katerega je lastništvo stanovanj postajalo nedosegljivo za splošno javnost in zaradi katerega se je povečevalo nezadovoljstvo v družbi. Vlada je napovedala uvedbo stanovanjske strategije, ki bo temeljila na ponudbi s ciljem ustvariti 470 000 novih stanovanjskih enot v naslednjem desetletju, od tega 60 % socialnih stanovanj.

Vlada je okrepila svoja prizadevanja za odpravo naraščajočih razlik med prihodki in premoženjem. Pomemben korak je bila prva objava uradnega praga revščine za Hongkong septembra 2013, ki je bil polovica povprečnega mesečnega dohodka gospodinjstev. Analiza stanja leta 2012 je pokazala, da je bilo pred posegom 541 000 gospodinjstev s skupnim številom 1 312 000 oseb pod tem pragom, stopnja revščine pa je bila 19,6 %. Po posegu je približno en milijon ljudi živel pod pragom revščine, kar pomeni, da je bila stopnja revščine 15,2 %. Objava praga revščine je povečala pričakovanja, da bo vlada izvedla učinkovitejše ukrepe za zmanjšanje revščine.

Vlada je oktobra 2013 začela štirimesečno posvetovanje o hongkonški populacijski politiki z namenom doseči soglasje in oblikovati ukrepe za trajnostno politiko. Ocenjuje se, da bo delovna sila z letom 2018 začela upadati. Zmanjševanje revščine in pomoč starajočemu se prebivalstvu bosta ključna dolgoročna fiskalna izziva. Vlada bo morala v prihodnjih letih upravljati zapleteno in kontroverzno politično agendo, vključno s povečevanjem produktivnosti; privabljanjem talentov; uvažanjem delovne sile; asimilacijo novih priseljencev; socialnim varstvom; oskrbo starejših; fiskalno vzdržnostjo ter upravljanjem gospodarske rasti ob ohranjanju uravnotežene in složne družbe.

Hongkonška poslovna skupnost je izrazila svoje mnenje glede vprašanja pomanjkanja delovne sile in pozvala k manj strogi ureditvi uvoza delovne sile. Po navedbah Generalne gospodarske zbornice Hongkonga je bilo (julija 2013) 110 000 nezasedenih delovnih mest, kar je blizu največjemu številu v zgodovini, tj. 122 000 leta 1989. Stalno pomanjkanje delovne sile je bilo prisotno v gradbeništvu, trgovini na drobno, gostinstvu in oskrbi. Vprašanje lahko v prihodnosti sproži burne razprave med sindikati, zakonodajalci in vodji podjetij. Zaradi ugodnih pogojev na trgu dela so se plače leta 2013 močno povečale. Precej so se povečale tudi plače nižje kvalificiranih delavcev, kar kaže, da so pogoji na trgu dela na splošno zaostreni. Zajamčena minimalna plača se je maja 2013 zvišala z 28 HKD na 30 HKD.

Vlada je leta 2013 izvedla dva pomembna načrta okoljske politike: „Načrt za čisti zrak v Hongkongu“ („A clean air plan for Hongkong“) in „Trajnostna raba virov v obdobju 2013–2022“ („Sustainable use of resources 2013–22“). Poleg tega je indeks onesnaženosti zraka nadomestila z novim, z zdravjem povezanim indeksom kakovosti zraka, ki prebivalcem Hongkonga zagotavlja informacije o kratkoročnem tveganju za zdravje na podlagi odčitkov vrednosti onesnaženosti zraka v realnem času. Akcijski načrt za vire, katerega cilj je v desetih letih zmanjšati količino trdnih odpadkov za 40 %, vključuje morebitni sistem pristojbin za odpadke, povečanje obstoječih odlagališč in izgradnjo nove sežigalnice ter spodbujanje k večjemu recikliranju in zmanjševanju količine odpadkov pri viru. Javnost je vedno bolj zaskrbljena in zainteresirana za vprašanja, povezana z okoljem. Izvedba teh vladnih načrtov bi zahtevala močno politično zavezanost, sodelovanje javnosti, podporo skupnosti na splošno in čezmejno sodelovanje na območju delte Biserne reke, zlasti za pobude za čisti zrak. 

Odnosi in sodelovanje med Evropsko unijo in Hongkongom

Leta 2013 so se dvostranski odnosi in sodelovanje med Evropsko unijo in Hongkongom še naprej razvijali in krepili. Hongkong ostaja pomemben akter v regiji ter ključna platforma za dvostranske trgovinske in naložbene tokove med EU in celinsko Kitajsko.

EU je bila za celinsko Kitajsko še vedno druga največja hongkonška trgovinska partnerica[7]. Dvostranska blagovna menjava med EU in Hongkongom je dosegla 3,9-odstotno rast in leta 2013 dosegla 46 milijard EUR, pri čemer je imela EU rastoči presežek v trgovinski bilanci[8].

EU je bila s skupaj 1 921 podjetji, od tega 452 regionalnimi sedeži, 725 regionalnimi in 744 lokalnimi izpostavami (junij 2013) največji vir tujih podjetij v Hongkongu[9]. Podjetja iz EU delujejo v zelo različnih sektorjih, predvsem v finančnih in poslovnih storitvah, na področju trgovanja, logistike, gradbeništva in trgovine na drobno. Podjetja iz EU so ključni akterji v hongkonškem bančnem in zavarovalniškem sektorju ter sektorju vrednostnih papirjev. Ker je v Hongkongu ena največjih evropskih poslovnih skupnosti v Aziji, ta še naprej privlači veliko število evropskih državljanov, da tam živijo in delajo.

Naložbeni odnosi med EU in Hongkongom so se v zadnjih letih močno okrepili. Odliv neposrednih tujih naložb (NTN) EU v Hongkong se je štirikratno povečal, in sicer s 3,7 milijarde EUR leta 2009 na 15 milijard EUR leta 2012[10], kar kaže stalni interes podjetij iz EU za Hongkong kot naložbeno središče. V istem obdobju je povprečni letni znesek prilivov NTN iz Hongkonga v EU znašal 5,3 milijarde EUR. Neposredne tuje naložbe EU v Hongkongu so se povečale z 90 milijard EUR leta 2009 na 133 milijard EUR leta 2012. Po drugi strani pa so se neposredne tuje naložbe Hongkonga v EU v istem obdobju skoraj podvojile, in sicer s 27,5 milijarde EUR na 50 milijard EUR.

Poslovna skupnost EU ceni, da Hongkong spoštuje načelo pravne države, njegove visoke standarde glede preglednosti, njegovo svobodo informacij in medijev, njegov prednostni dostop do trga celinske Kitajske in razpoložljivost ponudnikov visokokakovostnih storitev. EU meni, da so ti dejavniki ključni za stalno blaginjo Hongkonga ter za ohranjanje njegove moči kot regionalnega in mednarodnega poslovnega središča.

Sedmo srečanje, v okviru katerega je potekal strukturiran dialog med Evropsko unijo in vlado PUO Hongkong, je potekalo 14. novembra 2013. Strukturirani dialog je učinkovita platforma, ki EU in Hongkongu omogoča, da razpravljata o vprašanjih v skupnem interesu in opredelita področja prihodnjega sodelovanja. Na srečanju leta 2013 sta se obe strani strinjali, da je treba okrepiti sodelovanje in izmenjave v zvezi z izobraževanjem, inovacijami ter okoljskim in konkurenčnim pravom. EU ceni prizadevanja Hongkonga za posodobitev predpisov o finančnih storitvah ter njegovo dejavno sodelovanje v boju proti dejavnostim pranja denarja in financiranju terorizma. EU je izrazila željo po vključitvi Hongkonga v tehnične razprave o samodejni izmenjavi davčnih podatkov, ob upoštevanju mednarodnega razvoja na področju sodelovanja med davčnimi organi, ter po hitrem napredku pri posodabljanju sporazumov o zračnem prevozu med državami članicami EU in Hongkongom, tako da bi bili njihovi dvostranski sporazumi o zračnem prevozu skladni s klavzulo EU o določitvi. EU je tudi izrazila željo po okrepitvi dialoga o zakonodaji na področju naložbenih skladov.

PUO Hongkong je leta 2013 gostil več obiskov na visoki ravni iz institucij Evropske unije. Najpomembnejši obisk na visoki ravni je bil novembrski obisk predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa, med katerim se ta srečal z glavnim upraviteljem Hongkonga in predsednikom zakonodajnega sveta. Predsednik Barroso je spregovoril na dogodku, ki je zaznamoval 20. obletnico Urada Evropske unije v Hongkongu in Macau, pri čemer je poudaril dolgotrajno tradicijo vezi med EU in Hongkongom ter zavezanost EU poglobitvi tega odnosa na najvišji ravni. Drug obisk na visoki ravni je bil marčevski obisk predsednika Evropskega bančnega organa Andree Enrie. Redni obiski visokih uradnikov so zagotovili izmenjave na področjih v skupnem interesu, vključno z zunanjimi odnosi Evropske unije, ureditvijo finančnih storitev, makroekonomskimi vprašanji, trgovino in naložbami, varnostjo proizvodov in hrane ter okoljem in konkurenco. Hongkong so obiskale tudi štiri delegacije Evropskega parlamenta, ki so prispevale k nadaljnji izboljšavi dvostranskih odnosov in sodelovanja z zakonodajnim svetom.

Evropska podjetja v Hongkongu zastopa predvsem Evropska gospodarska zbornica, ki je leta 2013 izvedla številne dejavnosti za olajšanje dialoga z vlado ter izboljšala profil podjetij in industrije EU. Nekatere dejavnosti zbornice v tem letu so bile izvedene v sodelovanju z akademskim programom EU v Hongkongu (EUAP), ki je začel delovati 1. septembra 2012. EUAP je sestavljen iz konzorcija, ki ga vodi Baptistična univerza v Hongkongu, vključno s Kitajsko univerzo v Hongkongu, Univerzo v Hongkongu in Univerzo Lingnan. EUAP spodbuja akademske raziskave, razvija dejavnosti ozaveščanja za povečanje prepoznavnosti EU in krepi akademsko sodelovanje z visokošolskimi ustanovami EU.

Za dodatno okrepitev vezi s Hongkongom so diplomatske misije EU in njenih držav članic nadaljevale prizadevanja na področju javne diplomacije, da bi EU v Hongkongu postala prepoznavnejša ter da bi se povečalo poznavanje politik EU in o njih posredovalo več informacij. Te politike vključujejo trgovinske in regulativne politike, energetiko in podnebne spremembe, predpise o finančnih storitvah, carinske zadeve, politiko enakosti med spoloma, medkulturni dialog, akademske zadeve in vlogo EU v svetu. Ključno sredstvo za doseganje tega je bila vrsta plodnih srečanj med vodji misij EU, vodilnimi člani hongkonške vlade in zakonodajnega sveta ter drugimi vodilnimi osebami.

Diplomatske misije EU so tudi sodelovale za okrepitev stikov med ljudmi in spodbuditev akademskih izmenjav s skupnimi dejavnostmi, kot sta sejem o izobraževanju v EU, filmski festival EU in pobuda „Simulacija EU“ („Model EU“).

EU bo še naprej negovala svoje odnose s Hongkongom, povečevala število gospodarskih, trgovinskih in naložbenih povezav, okrepila sodelovanje s podjetji in civilno družbo ter spodbujala mobilnost in izmenjave s prebivalci Hongkonga. Ključne prednostne naloge za leto 2014 vključujejo: ureditev in obdavčenje finančnih storitev; carinske zadeve; uveljavljanje pravic intelektualne lastnine; nadaljnje razvijanje vezi na področju izobraževanja, raziskav, trgovine in naložb.

[1] „Dokument o posvetovanju glede metod za izbor glavnega upravitelja leta 2017 in za oblikovanje

zakonodajnega sveta leta 2016.“ Ta dokument se nanaša na oblikovanje zakonodajnega sveta leta 2016 in ne leta 2020.

[2] Vir: Hong Kong Tourism Board (Hongkonški svet za turizem).

[3] V poročilu Skupine Svetovne banke z naslovom „Doing Business“ za leto 2014 je bil Hongkong na lestvici podjetjem najprijaznejših mest na svetu uvrščen na drugo mesto, za Singapurjem. Glede na poročilo UNCTAD za leto 2013 o naložbah po svetu je bil Hongkong leta 2012 tretji največji prejemnik neposrednih tujih naložb na svetu (75 milijard USD) in tretji največji vir neposrednih tujih naložb v Aziji (84 milijard USD).

[4] Vsi gospodarski kazalniki, ki se nanašajo na hongkonško gospodarstvo, so uradni statistični podatki, ki jih je izdal hongkonški oddelek za popis prebivalstva in statistiko.

[5] Po navedbah monetarnega organa Hongkonga so konec leta 2013 vsi depoziti v renminbijih in neporavnani depozitni certifikati v renminbijih znašali 1 053 milijard CNY. Ob koncu leta 2012 so vsi depoziti v renminbijih in neporavnani depozitni certifikati v renminbijih znašali 720 milijard CNY.

[6] Po podatkih vlade PUO Hongkong se je število pogodb za nakup stanovanjskih nepremičnin zmanjšalo z 81 333 leta 2012 na 50 676 leta 2013.

[7] Lestvica temelji na statističnih podatkih o trgovini, ki jih je izdal hongkonški oddelek za popis prebivalstva in statistiko.

[8] Vir: Eurostat: podatkovna zbirka Comext.

[9] Vir: Hong Kong Census and Statistics Department (Hongkonški oddelek za popis prebivalstva in statistiko).

[10] Podatki o NTN, pridobljeni od Eurostata dne 16. decembra 2013.