7.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 260/12

1.

To mnenje se nanaša na sporočilo Komisije z naslovom „Dostojno življenje za vse: od vizije do skupnega ukrepanja“ (1), ki obravnava vlogo Evropske unije v prizadevanjih Združenih narodov za oblikovanje novega programa reform za obdobje po letu 2015. Poleg tega mnenje obravnava tudi sporočilo Komisije Svetovno partnerstvo za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015 o mehanizmih izvajanja tega programa reform. To sporočilo je v bistvu nadaljevanje poglavja 5 prvega sporočila.

2.

pozdravlja zavezanost Komisije, da aktivno in konstruktivno prispeva k sprejetju novega, ambicioznega in nujnega program reform za obdobje po letu 2015, ki bo podlaga za obravnavo več ključnih izzivov na svetovni ravni;

3.

pozdravlja tudi pripravljenost EU in njenih držav članic, da si z vsemi partnerji in zainteresiranimi stranmi prizadevajo za dosego soglasja glede programa reform. OR se strinja, da gre za edinstveno priložnost za obnovljeno in okrepljeno sodelovanje mednarodne skupnosti, kakor je opredeljeno v sporočilu o svetovnem partnerstvu;

4.

se strinja s stališčem Komisije, da bi moral program temeljiti na pravicah in biti tesno povezan z načeli dobrega upravljanja, demokracije in pravne države. To se odlično ujema s predhodnim sporočilom z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ in s tem povezanim mnenjem OR (2);

5.

odobrava, da se načela univerzalnosti uporabijo za predlagane prednostne naloge in cilje, čeprav bi bilo treba upoštevati okoliščine, možnosti in stopnjo razvoja posameznih držav, hkrati pa se zaveda, da se bo mogoče soočiti z izzivi samo z vključenostjo in sodelovanjem vseh akterjev; to vključuje tudi določene zahteve od držav članic glede njihovega medsebojnega sodelovanja in prispevka k delu na mednarodni ravni;

6.

pozdravlja, da se je do zdaj ta program dobro pripravljal, tudi v posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi, in poudarja, da je treba to posvetovanje razviti v pravo sodelovanje, ki ne bo trajalo samo do vrha septembra 2015, tj. generalne skupščine Združenih narodov, pač pa se bo nadaljevalo z izvajanjem in spremljanjem programa reform;

7.

priznava pomen vseh tematskih prednostnih nalog, ki jih Evropska komisija navaja v sporočilu, in ugotavlja, da so se medtem cilji na ravni Združenih narodov spremenili, pri čemer se je ohranilo bistvo prednostnih nalog, ki jih navaja Evropska komisija; želi v zvezi s tem, da bi se ohranil poseben cilj za uresničitev „vključujočih, varnih, odpornih in trajnostnih mest in naselij“. Močna urbanizacija na svetovni ravni, ki se bo nedvomno nadaljevala tudi v prihodnjih desetletjih, in njeni učinki na okoliška podeželska območja opravičujejo ohranitev te posebne prednostne naloge. Tudi v Evropi moramo to uresničiti;

8.

ugotavlja, da je v točki 3.2 sporočila Komisije glede „trajnostnih mest in naselij“ preveč poudarka na „izzivih za trajnostni razvoj“. Mesta so tudi gonilo rasti (3) in prispevajo k povečanju potenciala za domače vire in s tem finančni osnovi za doseganje drugih ciljev;

9.

ugotavlja, da je Komisija tako kot Združeni narodi izbrala omejeno število ciljev, zlasti iz komunikacijskih razlogov. Ravno zato je bilo predlagano njihovo povezovanje. Poleg tega Komisija pravilno opozarja na tesno medsebojno povezavo prednostnih nalog in ustreznih „ciljnih tem“ in da je treba upoštevati te povezave;

10.

v zvezi s tem ponovno poudarja pomen teritorialnega pristopa k razvoju. Medsebojna povezanost številnih ciljev in težav, na katere se nanašajo, zahteva celovit pristop in skladno geografsko in administrativno obravnavo. Ta vidik v sporočilu ni dovolj poudarjen. V okviru prispevka k delu na tem področju bi lahko EU izkoristila sporočilo Komisije o krepitvi lokalnih organov v partnerskih državah (COM (2013) 280 final), v katerem se teritorialni pristop k razvoju opisuje kot dolgotrajni proces, ki poteka od spodaj navzgor in v okviru katerega različni lokalni akterji skupaj določajo prednostne naloge ter načrtujejo in izvajajo razvojne strategije. Takšen pristop je nujen, če želimo izkoristiti vse znanje, sredstva, zmogljivosti in prizadevanja lokalnih skupnosti;

11.

meni, da Komisija pravilno za izhodišče postavlja zavezanost in sodelovanje vseh akterjev, da bi program reform uspel. Za številne od teh prednostnih nalog bo potrebna zaveza na lokalni in regionalni ravni, tako v smislu politike in odločanja kot načrtovanja in izvajanja. To ni mesto za ločeno obravnavo vseh prednostnih nalog in „ciljnih tem“, vendar bi lahko ob prenosu na lokalno in regionalno raven vsebino tega sporočila še okrepili. OR poziva k nadaljevanju procesa „lokalizacije agende za obdobje po letu 2015“, med drugim v okviru dialoga z nacionalnimi in mednarodnimi združenji lokalnih in regionalnih oblasti, ter je pripravljen k temu prispevati;

12.

pozdravlja, da Komisija priznava potrebo po pristopu upravljanja na več ravneh in se strinja s Komisijo, da je treba za uspeh svetovnega partnerstva politike na nacionalni in podnacionalni ravni usmeriti v uresničenje ciljev trajnostnega razvoja, tako na domači kot mednarodni ravni. OR v zvezi s tem poudarja pomen načela subsidiarnosti, ki velja v EU;

13.

poudarja, da je za optimalno uporabo vseh ravni oblasti in njihovega učinkovitega sodelovanja potreben dialog med nacionalnimi vladami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Najprej je treba opredeliti cilje, kazalnike in naloge na državni ravni, izbrati ukrepe in jih izvajati, nato pa jih spremljati in ocenjevati, da bi jih lahko na podlagi izkušenj še izboljšali. V sporočilu so lokalne in regionalne oblasti v glavnem obravnavane kot izključno izvedbeni organ;

14.

zato meni, da je treba ponovno poudariti politično vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, kakor je ustrezno navedena v sporočilu Komisije COM(2013) 280 final. Lokalne in regionalne oblasti preučujejo ukrepe in sprejemajo politične odločitve ter so pristojne za izvajanje nekaterih vidikov nacionalnih politik;

15.

zato – ne da bi postavljal pod vprašaj pomen same odgovornosti – izraža pomisleke v zvezi s točko 3 sporočila (Odgovornost), ki lokalnim organom nalaga „ključno vlogo“ pri nadzoru (med drugim) nacionalnih organov in njihovega sprejemanja odgovornosti. meni namreč, da ne gre za ustrezno razumevanje odnosov znotraj različni ravni oblasti, in želi predvsem okrepiti sodelovanje in usklajeno delovanje javnih organov kot celote;

16.

se strinja, da mora prihodnji okvir temeljiti na odgovornosti, transparentnosti in jasnih merilih za ocenjevanje napredka, ki mora biti učinkovito. Strinja se tudi s stališčem Komisije, da imajo pri tem sodelovanje, odgovornost ter kakovostni predpisi in institucije ključni pomen;

17.

poudarja, da je za ustrezno spremljanje napredka treba najprej določiti jasne cilje in naloge. Kakor je navedeno v prvem sporočilu, je treba pri tem upoštevati različne nacionalne okoliščine. V sporočilu se ravno tako pravilno ugotavlja, da je treba „delo na ciljni ravni, vključno s kazalniki, zasnovati tako, da bo zagotovilo potrebno preobrazbo v vseh državah na različnih ravneh razvoja, kar bi omogočilo dosego univerzalnih ciljev“. Ali drugače povedano: raznolikost ne more biti izgovor za neuresničevanje obljub; medsebojna odvisnost vseh strani tega ne dopušča. Zato je potrebna resnična odgovornost na horizontalni ravni med državami;

18.

poudarja, da se okoliščine ne razlikujejo samo med državami, temveč tudi znotraj posameznih držav, zaradi česar je treba upravičeno prilagoditi kazalnike, pristop in cilje. To mora biti predmet razprave med nacionalnimi vladami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Tudi tukaj je nujna odgovornost na horizontalni ravni in sicer med lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Učenje drug od drugega s pomočjo meril uspešnosti, medsebojnih strokovnih pregledov itd., kakor je navedeno v drugem sporočilu, je pogosto boljši pristop kot odgovornost na vertikalni ravni in kazni;

19.

meni, da bo uspeh programa reform delno odvisen od široke podpore in pripravljenosti vseh akterjev na vseh ravneh, da se zanjo zavzamejo. Pomembna sta tudi sodelovanje in odgovornost lokalne in regionalne ravni. Lokalne in regionalne oblasti so pripravljene sprejeti to zavezo in prispevati k zbiranju podatkov za spremljanje in nadaljnje izvajanje reform. Pri tem imajo idealno vlogo nacionalna in mednarodna združenja lokalnih in regionalnih oblasti. OR poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo količina zbranih podatkov ustrezala cilju in da bo to zbiranje stroškovno in časovno učinkovito;

20.

zato se strinja s Komisijo, da je treba nujno izboljšati uporabo obstoječih podatkov. Zbiranje podatkov bi bilo treba čim bolj vključiti v obstoječe strukture, ki bi jih bilo treba po potrebi okrepiti. Pri tem imamo v mislih matične urade, katastre, gospodarske zbornice, davčne organe itd.;

21.

poudarja, da tako obsežen program zahteva cel niz mehanizmov izvajanja: finančnih in nefinančnih, pravno zavezujočih in prostovoljnih, vladnih, tehnoloških in znanstvenih, industrijskih, mehanizmov nevladnih organizacij, ekonomskih, kot je pojem pravične trgovine itd. Podpira zavezo Komisije, da bo zagotovila kombinacijo različnih mehanizmov, in se v tem mnenju osredotoča na nekatere vidike, ki so posebnega pomena za lokalne in regionalne oblasti;

22.

v drugem sporočilu se pravilno poudarja, da bi novo svetovno partnerstvo moralo osvoboditi razvojni potencial lokalnih oblasti in lokalnih zainteresiranih strani ter da bi bilo treba povečati usklajenost različnih ravni – svetovne, nacionalne, regionalne in lokalne. Za to pa so potrebne močne lokalne in regionalne oblasti, kar zahteva legitimnost in jasno opredeljeno pristojnost in odgovornost, tj. popolno decentralizacijo. V sporočilu bi moral biti ta vidik bolj poudarjen, ko se zavzema za učinkovit pravni okvir;

23.

poudarja, da je za uresničevanje odgovornosti treba zagotoviti tudi potrebna sredstva. To bi lahko potekalo v obliki prenosov sredstev z nacionalne na lokalne in regionalne oblasti, vključili pa bi lahko tudi mobilizacijo lokalnih in regionalnih virov, npr. lokalnih in regionalnih davkov. To je še en vidik prave decentralizacije. Tudi v zvezi s tem so mehanizmi izvajanja – mobilizacija domačih virov poleg mednarodne podpore – po mnenju OR preveč osredotočeni na nacionalno raven;

24.

meni, da mehanizmi izvajanja vključujejo tudi tehnično pomoč in krepitev zmogljivosti. V številnih državah decentralizacije še ni ali pa je premajhna, kar pomeni, da je pogosto tudi zmogljivost lokalnih in regionalnih oblasti omejena. OR zato meni, da je tem državam nujno treba ponuditi znatno in trajno podporo za tehnično pomoč in krepitev zmogljivosti, da bi lahko lokalna in regionalna raven ustrezno prispevali k programu reform. Uspeh ali neuspeh na tej ravni močno vpliva na to, kako javnost vidi oblast kot celoto. OR se strinja s Komisijo, da morajo vsi partnerji v okviru mednarodnega sodelovanja bolj podpreti krepitev zmogljivosti, in poziva EU, naj močneje podpre krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti v partnerskih državah;

25.

vidi decentralizirano sodelovanje kot pomemben način za krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti. Izmenjava znanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ima dodano vrednost tako znotraj EU kot med drugimi bolj razvitimi državami pri uresničevanju programa reform. OR opozarja na svoja predhodna mnenja (4) in poziva Komisijo, naj „decentralizirano sodelovanje“ doda med mehanizme izvajanja. Decentralizirano sodelovanje trenutno predstavlja le 0,3 % proračuna Komisije za razvoj. OR priporoča, da se ga poveča;

26.

ponuja svoje vire, ki so mu na voljo, za uresničitev programa reform ter prispevek k stalni izmenjavi s tem povezanih stališč, znanja in izkušenj: platformo za informacije in razprave (portal) lokalnih in regionalnih oblasti za razvoj (5), atlas decentraliziranega sodelovanja, polletni dialog o decentraliziranem sodelovanju („Assises“) in dva mednarodna foruma: Evro-sredozemsko skupščino lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM) in Konferenco regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP);

27.

poudarja, da bo za uresničitev programa reform potrebna velika podpora javnosti. Institucije ne bodo zmogle same, tudi če bodo poleg javnih organov vključena tudi podjetja, znanstvena središča in nevladne organizacije. Pomena lokalne ravni se ne sme zanemariti. V Evropi v zadnjih letih po številnih vaseh in mestih potekajo dejavnosti v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja. V Evropi do zdaj obstaja 1  200 mest pravične trgovine (6), imamo pa tudi prvo regijo pravične trgovine. Že več desetletij obstajajo partnerstva in sporazumi o pobratenju med evropskimi občinami in občinami iz drugih delov sveta, ki pospešujejo vključevanje, razumevanje in vpogled v mednarodne odnose, v številnih krajih pa lokalne in regionalne oblasti pomagajo k oblikovanju evropskega leta za razvoj 2015. OR priporoča, da se tudi v prihodnje uporablja ta mreža, da bi vključili državljane v program reform in tako dosegli njihovo sodelovanje, sprejemanje, odgovornost, vključenost in njihov prispevek k trajnostnemu razvoju;

28.

meni, da je program reform celovit, ambiciozen in nujen. Za njegovo uresničenje bodo morali vsi prevzeti obveznost – na vseh ravneh in v vseh delih sveta. Lokalne in regionalne oblasti v Evropi so pripravljene pri tem sodelovati.