21.1.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 19/50 |
Mnenje Odbora regij – Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje
(2015/C 019/11)
|
I. SPLOŠNE UGOTOVITVE
ODBOR REGIJ
Pomen za lokalno in regionalno raven
1. |
poudarja, da so prestrukturiranje in strukturne spremembe sestavni del naravnega razvoja gospodarstva; |
2. |
opozarja, da je posledice prestrukturiranja močno čutiti na regionalni ravni. Vplivajo lahko na strukturni razvoj regij ter njihovo srednjeročno in tudi dolgoročno konkurenčnost. Zato je potreben regionalni pristop (decentralizirane politike, prilagojene lokalnim potrebam, ki jih izvajajo združenja glavnih partnerjev) (1); |
3. |
opozarja, da prestrukturiranje močno prizadene manj razvite regije, ki imajo pogosto manj konkurenčno in manj inovativno industrijsko strukturo ter visoko stopnjo brezposelnosti, zato je treba takšnim regijam posvetiti posebno pozornost; |
Pristop, ki povezuje vse glavne partnerje
4. |
zato izraža zadovoljstvo, da okvir kakovosti priznava skupno odgovornost vseh zainteresiranih strani, vključno z regionalnimi skupnostmi. Odbor opozarja, da ta problematika zadeva tudi lokalne oblasti, še zlasti velika mesta, kjer je največ delodajalcev in ki imajo odločilno vlogo za gospodarski položaj manjših mestnih središč v njihovih gravitacijskih območjih; |
5. |
poudarja, da je skupno upravljanje ključni predpogoj za uspeh predlaganih ukrepov. Tudi EU bi morala spodbujati krepitev partnerstev med vsemi glavnimi akterji. Bistvena je tudi vloga države ter regionalnih in lokalnih oblasti na področju usklajevanja, saj imajo delojemalci in delodajalci pogosto različne poglede na procese prestrukturiranja; |
Povezava s cilji strategije Evropa 2020
6. |
ocenjuje, da je za uspeh strategije Evropa 2020 glede na sedanje socialne in gospodarske razmere vsa prizadevanja nujno usmeriti v spodbujanje zaposlovanja (ustvarjanje in ohranitev delovnih mest); |
Ciljno predvidevanje sprememb (notranji trg/potrebne pristojnosti)
7. |
namenja velik poudarek predvidevanju sprememb in sposobnosti vseh zainteresiranih strani, da se nanje prilagodijo. Ta prizadevanja sestavljajo tri vidiki:
|
Vloga EU
8. |
odobrava pobude Komisije, kot sta na primer Evropski center za spremljanje sprememb (European Monitoring Centre on Change – EMCC) in Evropski center za spremljanje prestrukturiranja (European Restructuring Monitor – ERM) (2), ter predlaga, da se ju še naprej krepi, na primer z nasveti po meri za lokalne in regionalne oblasti v specifičnih situacijah; |
9. |
prav tako izraža zadovoljstvo, da fundacija Eurofound svoje raziskovalne dejavnosti usmerja v posledice prestrukturiranja na regionalni ravni in se tako v zadnjih letih učinkovito odziva na pomanjkanje informacij na tem področju; |
10. |
z odobravanjem sprejema, da Komisija v sporočilu navaja dobre prakse in predlaga njihov sprejem na prostovoljno podlagi. Poleg tega priporoča, da se Komisija odzove na poziv Evropskega parlamenta in Odbora regij (3), naj pregleda zakonodajni okvir o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja, ki po navedbah Komisije same v tem sporočilu trenutno vsebuje pomanjkljivosti; |
11. |
priporoča, da Komisija pri oceni izvajanja okvira kakovosti sodeluje z vsemi zainteresiranimi stranmi in da v okviru procesa upošteva obstoječe postopke ali sporazume med partnerji v vseh državah članicah; |
Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti
12. |
opozarja, da okvir kakovosti, ki ga predlaga Komisija ter ga sestavljajo priporočila in dobre prakse, njegov sprejem pa Komisija priporoča na prostovoljni osnovi, ne navaja nobene posebne pravne osnove v pogodbah in je pravni instrument sui generis, ki ni izrecno predviden v pogodbah. Zato takšno ravnanje Komisije Evropskemu parlamentu ne omogoča ustreznega sprejetja stališča v tej zadevi. Vendar je glede na to, da sodi predlog Komisije v okvir deljenih pristojnosti med Unijo in državami članicami na področju socialne politike, opredeljenih v členih 151 in 152 PDEU, in glede na to, da pomeni izmenjava izkušenj in primerov dobrih praks očitno dodano vrednost, predlog Komisije skladen z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti; |
II. POLITIČNA PRIPOROČILA
Vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri predvidevanju sprememb
Evidentiranje potreb po delovnih mestih in spretnostih
13. |
poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri predvidevanju potreb po spretnostih in znanjih ter njihovem usklajevanju s potrebami trga dela (4), in sicer zlasti z ukrepi na področjih izobraževanja in usposabljanja. Države članice bi se morale zavedati te vloge ter lokalnim in regionalnim oblastem zagotoviti ustrezne vire za lažji prehod mladih iz izobraževanja v poklicno življenje, saj imajo zlasti lokalne in regionalne oblasti vlogo zagotavljanja storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja (5); |
Spodbujanje mobilnosti
14. |
znova poudarja, da so vprašanja, povezana na primer s poklicno mobilnostjo ali uravnoteženo ponudbo in povpraševanjem na lokalnem trgu dela, odločilnega pomena za uspešnost mehanizmov prestrukturiranja. Mobilnost delavcev bi bilo treba spodbujati prek zagotavljanja individualiziranih storitev na področju iskanja dela, delovnih izkušenj in tečajev usposabljanja, tako da bi lahko ti delavci svoja znanja in spretnosti prilagodili zahtevam trga dela (6). To se zlasti nanaša na specifične skupine, ki jih tare dolgoročnejša brezposelnost (mlade, nizko kvalificirane osebe, starejše, priseljence in invalide); |
15. |
kar zadeva mejne regije, OR poudarja pomen spodbujanja resnične čezmejne mobilnosti delovne sile z odstranitvijo ovir, povezanih z delovnim pravom in socialno varnostjo (odpravo davčnih ovir, izvozom nadomestil za brezposelnost in prenosljivostjo pokojninskih pravic) (7). Lokalne in regionalne oblasti imajo lahko pomembno vlogo tudi na področju svetovalnic za vozače z uporabo storitev mreže EURES ali obstoječih čezmejnih struktur (8); |
16. |
spodbuja lokalne in regionalne oblasti k večjemu sodelovanju pri izmenjavi informacij za delo na določenem lokalnem in regionalnem trgu. S skupnimi ukrepi za spodbujanje mobilnosti oseb in izmenjavo informacij o trgih dela bi bilo mogoče povečati zaposlenost v iskanih poklicih, za katere na lokalnem ali regionalnem trgu ni usposabljanja; |
Spodbujanje prilagajanja regionalnega gospodarstva
17. |
pozdravlja sporočilo Evropske komisije o oživitvi evropske industrije (COM(2014)14), ki je bilo objavljeno januarja 2014, ter poziva Komisijo, naj predvidevanje sprememb in upravljanje prestrukturiranja vključi kot dejavni ukrep za podporo širši evropski industrijski politiki. Strukturne spremembe vplivajo na industrijo v regijah in mestih. Zato meni, da je treba v razpravah o strukturnih spremembah obravnavati vlogo industrijske in regionalne politike pri predvidevanju teh sprememb; |
18. |
poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri uporabi strukturnih skladov EU, kot sta ESS in ESRR, ter evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v ustreznih regijah, da se spodbudijo ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in vključujoča prehajanja. Ukrepe, povezane s predvidevanjem sprememb in prestrukturiranjem, je treba financirati iz različnih virov, da se tako zagotovi trajnost; |
19. |
poudarja pomen raziskovalnih in inovacijskih strategij na podlagi pametne specializacije (RIS3) za omogočanje sprememb, ki so v regijah prednostnega pomena. RIS3 je sam po sebi proces, namenjen doseganju sprememb zlasti v poslovnem okolju, in regijam omogoča dostop do najboljših inovacijskih znanj in spretnosti ter najboljših partnerjev. Evropsko sodelovanje, ki se kaže v procesih RIS3, zagotavlja znatno dodano vrednost izvajanju strukturnih sprememb; |
Vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri upravljanju procesov prestrukturiranja
Spodbujanje partnerstev
20. |
meni, da je najpomembnejša vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri prestrukturiranju usklajevanje vseh vpletenih zainteresiranih strani. V praksi so se stalne strukture usklajevanja izkazale za ključne za hiter in učinkovit odziv na regionalni ravni; |
21. |
soglaša s pozivom EESO, da se „na evropski ravni zagotovi tesnejše usklajevanje in sodelovanje politik in služb Komisije, agencij in številnih opazovalnih skupin, da bi lahko enoglasno in skladno podprli odločitve podjetij pri prestrukturiranju. Ustrezni in posebni mehanizmi podpore in mentorstva morajo biti v pomoč mikro-, malim in srednje velikim podjetjem pri predvidevanju prestrukturiranja“ (9). |
V Bruslju, 3. decembra 2014.
Predsednik Odbora regij
Michel LEBRUN
(1) Glej osnutek povzetka raziskovalnega projekta v okviru sklada Eurofound Učinki prestruktuiranja na regionalni ravni in pristopi za spoprijemanje z njegovimi posledicami, ki je bil 30. junija 2014 v Bruslju predstavljen na posvetovanju poročevalca za mnenje s ključnimi partnerji.
(2) Glej na primer banko podatkov Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) – o podpornih instrumentih za prestrukturiranje, ki zagotavlja informacije po meri o ukrepih, sprejetih v državah članicah Evropske unije in na Norveškem.
(3) Glej točko 12 resolucije OR o njegovih političnih prednostnih nalogah za leto 2014 na podlagi zakonodajnega in delovnega programa Evropske komisije (RESOL-V-009, 29. november 2013) in točko 29 mnenja OR o CARS 2020 (ECOS-V-038, poročevalec: Christian Buchmann (EPP/AT), 8. oktober 2013).
(4) V okviru raziskave platforme za spremljanje strategije Evropa 2020, s katero je bila ocenjena vodilna pobuda Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta, je večina sodelujočih lokalnih in regionalnih oblasti ocenila, da so se z gospodarsko krizo pospešile strukturne spremembe trga dela, da se je povečala brezposelnost in da je to povzročilo še večjo neskladje med razpoložljivimi znanji in spretnostmi ter zahtevami delodajalcev.
(5) COR-2014-00111 – mnenje o okviru za kakovost pripravništev.
(6) CdR 340/2006 fin – predhodno mnenje Odbora regij o dejavnikih uspešnosti za predvidevanje in spremljanje prestrukturiranja v mestih in regijah.
(7) CDR1186-2012_00_00_TRA_AC – vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri spodbujanju rasti in krepitvi ustvarjanja delovnih mest.
(8) 87 % sodelujočih v raziskavi Srednjeročna ocena strategije Evropa 2020 z vidika mest in regij je navedlo, da bi bilo treba upoštevati čezmejne odnose in da bi strategije (vključno z določitvijo ciljev) morale povezovati regije na podlagi geografske bližine in njihove medsebojne povezanosti.
(9) CCMI/102 – CESE 1591/2012 – Prestrukturiranje in predvidevanje sprememb: spoznanja iz nedavnih izkušenj.