9.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/81

—

ob upoštevanju člena 3(5) Pogodbe o Evropski Uniji v zvezi z odnosi EU s preostalim svetom,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 o obnovljeni strategiji EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14 (COM(2011)0681),

—

ob upoštevanju vprašanj za pisni odgovor E–000618/2013 z dne 22. januarja 2013 o zlorabah v dobavnih verigah pri trgovanju na drobno in E–002894/2013 z dne 13. marca 2013 o sporazumu o prosti trgovini s Tajsko in otroškem delu v industriji za konzerviranje ter odgovorov Komisije nanje,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike (2),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0130/2014),

A.

ker se evropski ribiški sektor izvija iz krize, ki je prizadela sektorje ribolova, predelave in ribogojstva, in ker je to stanje močno oslabilo njegovo konkurenčnost, zlasti v obdobju liberalizacije svetovnega trga in ker postajajo nekatere države v razvoju, ki imajo obilne morske vire, nove ribiške velesile;

B.

ker sta evropska ribiška in predelovalna industrija bistveni za zagotavljanje preskrbe evropskih državljanov s hrano in temeljni za preživetje obalnih območij, ki so večinoma odvisna od teh dejavnosti; ker bo preživetje sektorja ogroženo, če bo EU liberalizirala trgovino z ribiškimi proizvodi z razvitimi državami, ki želijo svoje izdelke izvažati na ključni evropski trg, še zlasti če bodo oproščeni carine;

C.

ker je EU največja svetovna uvoznica ribiških proizvodov in ker je evropski trg zaradi odvisnosti od uvoza zelo privlačen za izvoznike, še posebej zaradi dejstva, ker se povpraševanje po ribiških proizvodih v EU povečuje za 1,5 % letno;

D.

ker je Tajska s 46 % svetovne proizvodnje največja proizvajalka konzervirane tunine na svetu in ker njeni proizvodi z več kot 90 000 tonami letno predstavljajo skoraj 20 % celotnega uvoza EU iz tretjih držav, ZDA, EU in Japonska pa so glavni ciljni trgi za izvoz tajskih ribiških proizvodov;

E.

ker je Tajska največja svetovna uvoznica svežega, ohlajenega in zamrznjenega tuna za svojo predelovalno industrijo;

F.

ker se 80 % vsega tuna porabi v konzervirani obliki in ker se po podatkih iz podatkovne zbirke FISHSTAT Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) 21 % svetovne proizvodnje konzervirane in predelane tunine opravi v EU, preostalih 79 % pa v tretjih državah, večinoma državah v razvoju;

G.

ker je treba priznati trgovinski, gospodarski in strateški pomen Tajske za EU ter znatne koristi, ki jih ima sporazum o prosti trgovini med EU in Tajsko za celotno gospodarstvo Evropske unije;

H.

ker EU podpira regionalno povezovanje med članicami ASEAN (Združenje držav jugovzhodne Azije) in ker sporazum o prosti trgovini med EU in Tajsko predstavlja nosilni steber v tem povezovalnem procesu, katerega končni cilj je sklenitev medregionalnega sporazuma o prosti trgovini v prihodnosti;

I.

ker je od leta 2007 podpis sporazuma o prosti trgovini med EU in ASEAN prednostni cilj EU, z upanjem, da se vključijo Indonezija, Malezija, Filipini, Singapur, Tajska, Brunej in Vietnam; ker so se zaradi zastoja v pogajanjih o tem regionalnem sporazumu začela dvostranska pogajanja z državami članicami združenja ASEAN, med drugim s Tajsko, na osnovi politične zaveze, da bo sporazum o prosti trgovini sklenjen v dveh letih;

J.

ker če se Tajska, Indonezija in Filipini vključijo v regijo osrednjega in zahodnega Tihega oceana, bo proizvodnja konzervirane tunine v regiji znašala skoraj polovico svetovne proizvodnje;

K.

ker spremembe v proizvodnji konzervirane tunine in filetov spremlja trend globalne preskrbe držav predelovalk z nizkimi proizvodnimi stroški, ki se nahajajo v bližini virov surovin (na primer Tajske, Filipinov, Indonezije, Papue Nove Gvineje in Ekvadorja), število držav, ki konzervirajo tunino in jo izvažajo pa narašča;

L.

ker so Tajska in Filipini glavni izvozniki predelane in konzervirane tunine v EU in ker se je uvoz s Tajske povečal za 20 %, s Filipinov pa zmanjšal za 5 %;

M.

ker bi lahko carinske ugodnosti za konzervirano in predelano tunino imele posledice za preferenciale skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) in upravičenk sistema splošnih preferencialov (GPS+), v sklopu katerega se tretje države zavežejo, da bodo v zameno za carinske ugodnosti izvajale določene politike, na primer v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, delom, okoljem in dobrim upravljanjem;

N.

ker bi znižanje carin izkrivilo tudi evropski trg, saj je večina industrije za konzerviranje tunine koncentrirane v regijah, ki so močno odvisne od ribištva, kot so Galicija, Bretanja, Azori (oddaljena regija), Baskija in Sardinija; ker je EU druga največja svetovna proizvajalka konzervirane tunine, ta dolgo uveljavljena dejavnost pa je bistvenega pomena za ustvarjanje dodane vrednosti in novih delovnih mest v EU, ob zagotavljanju najstrožjih socialnih, okoljskih, zdravstvenih in higienskih standardov;

O.

ker je glavni namen pravil o preferencialnem poreklu uvedba zadostne gospodarske povezave med proizvodi, uvoženimi v EU, in državami upravičenkami do preferencialov, ki jih je dodelila EU, tako da ti preferenciali ne bi bili neupravičeno preusmerjeni v korist drugih držav, katerim niso bili namenjeni;

P.

ker razprava o trgovini z ribiškimi proizvodi zadeva trgovino z naravnimi viri, katerih trajnost je odvisna od vrste dejavnikov, vključno z dobrim upravljanjem in trajnostnim izkoriščanjem ribolovnih virov ter nadzorom nad nezakonitim ribolovom, onesnaženjem, podnebnimi spremembami in povpraševanjem na trgu; ker vsi ti zunanji dejavniki vplivajo na svetovno trgovino z ribiškimi proizvodi, ki jih je zato treba obravnavati kot občutljive proizvode, ki naj bi bili deležni posebne zaščite;

Q.

ker je zadostna in stalna dobava surovin bistvena za vzdrževanje in gospodarski razvoj podjetij za predelavo tunine v EU;

R.

ker Svetovna trgovinska organizacija (WTO) trdi, da je prosta trgovina instrument rasti, katerega cilj je trajnostni socialni, gospodarski in okoljski razvoj;

S.

ker so trgovinska pravila zato temeljni in ključni element, ki zagotavlja, da je trgovina koristna, da sta zdravje in okolje zaščitena in da je upravljanje z naravnimi viri ustrezno;

T.

ker se je zaradi globalizacije močno povečala količina rib v mednarodni trgovini in ker obstaja splošna bojazen, da številne države proizvajalke ne bodo imele potrebnih virov za trajnostno upravljanje in/ali izkoriščanje ribjih staležev, zagotavljanje primerne ravni higienskega in zdravstvenega varstva, blaženje vpliva ribištva in ribogojstva na okolje, zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic na splošno, zlasti pa za spodbujanje pravic delavcev in socialnih pogojev;

U.

ker nekatere trgovinske partnerice EU izkazujejo pomanjkljivosti v treh segmentih trajnostnega razvoja ribištva: socialnim, gospodarskim in okoljskim;

V.

ker pet regionalnih ribiških organizacij za tuna zagotavlja trajnostno upravljanje njegovega staleža; ker je mednarodno sodelovanje med državami in z ribiškimi organizacijami nujno za zagotavljanje trajnostni staležev tuna;

W.

ker so nedavno Mednarodna organizacija dela in različne nevladne organizacije odkrile zelo slabe socialne in delovne razmere ter kršenje človekovih pravic v tajski ribiški industriji; ker so mediji poročali, da določeni sektorji tajske ribiške industrije izkoriščajo prisilno delo priseljencev, ki so žrtve trgovine z ljudmi, dve multinacionalni proizvajalki konzervirane tunine na Tajskem pa otroško delo, tajska vlada pa je vse te navedbe potrdila;

X.

ker se po podatkih FAO zelo pogosto dogaja, da sosednje obalne države zasežejo tajske ribiške ladje, kapitane pa obtožijo nezakonitega ribolova oziroma nezakonitega vstopa v njihovo izključno ekonomsko cono;

Y.

ker španske oblasti v letu 2013 niso dovolile raztovarjanja in prodaje tunov z ribiških plovil pod gansko zastavo, saj so bila ta vpletena v nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov in niso izvajala ukrepov za upravljanje Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), zasebna tajska podjetja pa so pri večini teh plovil imela delež;

Z.

ker so bile v EU v zadnjih mesecih zaradi neustrezne toplotne obdelave, nujno potrebne za uničenje mikroorganizmov, ki bi med drugim lahko ogrozili zdravje ljudi, zavrnjene številne pošiljke konzervirane tunine, uvožene s Tajske;

1.

poziva, naj se ribiški proizvodi, kot je s Tajske uvožena tunina v pločevinkah, ki bi v EU lahko škodovali proizvodnji in povzročili motnje na trgu teh proizvodov, obravnavajo kot občutljivi proizvodi; poleg tega meni, da bi se morale vse odločitve v zvezi z dostopom tajske tunine v pločevinkah in predelane tajske tunine sprejemati šele po natančnih ocenah učinka in v tesnem sodelovanju z industrijo, da bi se analiziral in ocenil učinek, ki bi ga lahko večji dostop tunine imel na predelovalno industrijo in trženje morske hrane v EU;

2.

poziva, naj se za konzervirane in predelane ribe in morske sadeže s Tajske pri uvozu v EU še naprej uporablja trenutna carinska stopnja ter naj se izključi znižanje te stopnje; priporoča, naj se v primeru uvedbe nižjih carin za konzervirane in predelane ribe in morske sadeže vzpostavijo dolga prehodna obdobja in obveznosti glede delne liberalizacije, vključno z uvedbo kvot, da se tako ohrani konkurenčnost industrije tuna v EU ter zaščitita pomembna dejavnost in socialna razsežnost tega sektorja, ki zagotavlja 25 tisoč neposrednih in 54 tisoč posrednih delovnih mest;

3.

poziva, naj se pred uvedbo vseh oblik carinskih ugodnosti ali drugih pravil opravi temeljita ocena učinka, ki bo analizirala in ovrednotila posledice teh ugodnosti ali pravil za predelovalno industrijo in trgovino z morskimi proizvodi v EU;

4.

poziva, naj se v primeru občutljivih proizvodov zagotovi popolna skladnost z zanesljivimi in jasnimi strogimi pravili o poreklu, brez izjeme, in naj se kumulacija omeji izključno na tiste proizvode, za katere je Tajska predvsem država predelave, na pa toliko država ribolova;

5.

zahteva, naj se za uvoz tunine v pločevinkah in drugih ribiških proizvodov s Tajske v največji možni meri uporabljajo enaki konkurenčni pogoji kot za ribiške proizvode iz EU; to zlasti pomeni, da mora sporazum o prosti trgovini vsebovati ambiciozno zastavljeno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, v katerem se bo Tajska obvezala, da bo spoštovala, spodbujala in izvajala mednarodno priznane standarde dela iz temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, tudi tiste o prisilnem delu in delu otrok; meni tudi, da je treba dosledno uveljavljati spoštovanje človekovih pravic, varstvo okolja, ohranjanje in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov, boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter skladnost s sanitarnimi in fitosanitarnimi predpisi EU; zato meni, da bi morala Komisija Evropskemu parlamentu redno poročati o tem, ali Tajska izpolnjuje navedene obveznosti;

6.

poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito izvajanje uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu ter poskrbi, da bo na koncu pogajanj o sporazumu o prosti trgovini ta uredba izrecno navedena v besedilu tega sporazuma;

7.

meni, da je najboljši način za zagotovitev polnega sodelovanja Tajske v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, da se v besedilo sporazuma o prosti trgovini vstavi izrecna navedba uredbe EU o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu;

8.

poziva, naj sporazum o prosti trgovini zahteva spoštovanje konvencij Mednarodne organizacije dela, pa tudi večjo preglednost, kontrolo in nadzor ter sledljivost v tajskem ribiškem sektorju na način, ki bo dopuščal spremljanje ribiških dejavnosti;

9.

vztraja, da se zagotovi sledljivost proizvodov, saj je to bistven element varovanja zdravja ljudi in okolja, pa tudi temeljni dejavnik in osnovno orodje v boju proti nezakonitemu ribolovu;

10.

zahteva, da mora biti sporazum o prosti trgovini usklajen z drugimi politikami Unije in spodbujati strategije za družbeno odgovornost gospodarskih družb; zahteva, da se vanj vključijo zaščitne klavzule;

11.

poudarja, da bo odločitev Parlamenta o odobritvi sporazuma o prosti trgovini upoštevala splošni rezultat pogajanj, vključno s tistimi o ribiškem sektorju;

12.

zahteva vzajemnost pri dostopu do trgov in odpravo vseh oblik diskriminacije na področju storitev;

13.

upa, da bo Tajska kot največja svetovna izvoznica konzervirane tunine sodelovala s tremi regionalnimi ribiškimi organizacijami za tuna v regiji, to je z Medameriško komisijo za tropske tune, Komisijo za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika in Regionalno organizacijo za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu, ter z regionalno ribiško organizacijo za tune v Indijskem oceanu, katere članica je;

14.

se zavzema za politiko ohranjanja in trajnostnega upravljanja ribolovnih virov;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.