9.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/44

—

ob upoštevanju naslovov III in VII tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet,

—

ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES z dne 21. oktobra 2009 o trajnostni rabi pesticidov,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave (2) in izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih navodil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede sektorja sadja in zelenjave ter sektorja predelanega sadja in zelenjave (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1169/2011 z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (4),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (5),

—

ob upoštevanju Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 1996 o pobudi Skupnosti o okrasnem vrtnarstvu (7),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. decembra 2008 o ceni hrane v Evropi (COM(2008)0821),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2008 o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter akcijskem načrtu za trajnostno industrijsko politiko (COM(2008)0397),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2009 o bolje delujoči verigi preskrbe s hrano v Evropi (COM(2009)0591),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. maja 2009 o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov (COM(2009)0234),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. maja 2011 z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (COM(2011)0244),

—

ob upoštevanju Odločbe Komisije 2008/359/ES z dne 28. aprila 2008 o ustanovitvi skupine na visoki ravni za konkurenčnost agroživilske industrije in ob upoštevanju poročila te skupine na visoki ravni z dne 17. marca 2009 o konkurenčnosti agroživilske industrije, skupaj s priporočili skupine in načrtom ključnih pobud (8),

—

ob upoštevanju študije iz novembra 2012 z naslovom „Pomoč za kmetijske zadruge“, v kateri so predstavljene ugotovitve projekta pomoči za kmetijske zadruge, ki ga je začela Komisija (9),

—

ob upoštevanju študije Inštituta za tehnološka predvidevanja, ki deluje v okviru Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, iz leta 2013 z naslovom „Kratke verige preskrbe s hrano in lokalni prehranski sistemi v EU. Trenutno stanje njihovih družbenoekonomskih značilnosti“ (10),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0048/2014),

A.

ker sektor sadja in zelenjave prejema le 3 % pomoči iz skupne kmetijske politike, čeprav predstavlja 18 % celotne vrednosti kmetijske proizvodnje v EU in 3 % uporabnih kmetijskih površin EU ter je vreden več kot 50 milijard EUR;

B.

ker hortikultura zajema sadje, zelenjavo, krompir, solate, zelišča in okrasne rastline, hortikulturna panoga pa vključuje drevesnice, vzgojo trajnic, vrtnarske storitve, področje urejanje grobov, vrtnarske trgovine na drobno, vrtnarske centre, cvetličarstvo hortikulturo in krajinarstvo;

C.

ker je v sektorju sadja in zelenjave zaposlenih približno 550 000 ljudi in njegov predvideni promet znaša več kot 120 milijard EUR in je pomemben za gospodarstvo tistih območij Evropske unije, ki so nagnjena k visoki stopnji brezposelnosti;

D.

ker je EU drugi največji proizvajalec na svetu in prav tako drugi največji uvoznik sadja in zelenjave na svetu; ker povpraševanje v tem sektorju narašča in trenutno presega ponudbo; ker je trgovina s sadjem in zelenjavo z dobrih 90 milijard USD leta 2000 narasla na skoraj 218 milijard USD leta 2010 in predstavlja skoraj 21 odstotkov svetovne trgovine z živilskimi in živalskimi proizvodi; ker je Unija občutno odprla svoje trge za uvoz iz tretjih držav, s katerimi je sklenila dvostranske in večstranske sporazume;

E.

ker hortikulturni sektor – primarna proizvodna in predelovalna industrija – deluje kot gospodarski multiplikator na evropski ravni, ki spodbuja povpraševanje in ustvarjanje dodane vrednosti v drugih gospodarskih sektorjih, kot so trgovina, gradbeništvo in finančne storitve;

F.

ker je sektor ekološko pridelanega sadja in zelenjave najhitreje rastoči ekološki sektor na trgu EU, ki je bil leta 2011 vreden 19,7 milijard EUR in se je po desetih letih letne rasti med 5–10 % med letoma 2010 in 2011 povečal za 9 %; ker so je, kar zadeva posajenih površin, delež ekološko pridelanega sadja med letoma 2010 in 2011 povečal za 18,2 %, za ekološko pridelano zelenjavo pa za 3,5 %;

G.

ker se je poraba sadja in zelenjave v letu 2011 na območju EU-27 zmanjšala za 3 % v primerjavi s povprečno porabo v predhodnih petih letih kljub znatnim koristim za zdravje, ki jih prinaša uživanje sadja in zelenjave;

H.

ker je EU največja svetovna pridelovalka cvetja, čebulic in lončnic (44 % svetovne proizvodnje) z najvišjo gostoto na hektar; ker je v sektorju okrasnih rastlin zaposlenih približno 650 000 ljudi, promet sektorja pa znaša približno 20 milijard EUR v proizvodnji, 28 milijard EUR v veleprodaji in 38 milijard EUR v maloprodaji;

I.

ker je ureditev na področju sadja in zelenjave del skupne kmetijske politike in poleg drugih ciljev želi ponovno vzpostaviti ravnovesje v prehranski verigi, spodbujati omenjeni sektor, okrepiti konkurenčnost in spodbujati inovativnost; ker je treba ob upoštevanju dejstva, da kljub cilju Komisije, da poveča članstvo v organizacijah proizvajalcev do leta 2013 v povprečju na 60 %, več kot polovica pridelovalcev v EU še vedno ne pripada nobeni organizaciji proizvajalcev, oblikovati privlačnejši sistem in tako povečati članstvo v organizacijah proizvajalcev, tudi v regijah, kjer operativni skladi ali niso na voljo že več let ali so proizvodne metode zastarele, ali pa oboje; ker je nizka stopnja organizacije v nekaterih državah članicah delno posledica opustitve organizacij proizvajalcev, kar povzroča negotovost med proizvajalci; ker imajo organizacije proizvajalcev ključno vlogo pri krepitvi pogajalske moči pridelovalcev sadja in zelenjave in pri ponovnem vzpostavljanju ravnovesja v prehranski verigi, je treba preprečiti negotovost med proizvajalci;

J.

ker so se po podatkih Eurostata celotni vhodni stroški za kmete v EU med letoma 2000 in 2010 v povprečju zvišali za skoraj 40 %, odkupne cene na kmetijah pa povprečno za manj kot 25 %; ker so se vhodni stroški za umetna gnojila in sredstva za izboljšanje tal povečali za skoraj 80 %, za semena in sadilni material za skoraj 30 % in za fitofarmacevtska sredstva za skoraj 13 %;

K.

ker je izguba rodovitnosti tal zaradi erozije zmanjšala vnos organskih snovi, kar je povzročilo slabo sestavo sredice tal in plasti humusa ter poslabšalo zadrževanje vode in hranil, in ker upad ekoloških procesov predstavlja velik strošek za kmete in javni proračun;

L.

ker je prenos pridobljenega znanja iz rezultatov raziskav v praktično uporabo v hortikulturnem sektorju otežen in ker ima zasebni sektor v splošnem nizko stopnjo interesa za vlaganje v raziskave, saj predstavljajo odhodki razvoja in raziskav zgolj 0,24 % porabe celotne živilske industrije v območju EU-15 v letu 2004, ki je zadnje časovno obdobje s preverljivimi podatki;

M.

ker številnim sortam sadja in zelenjave zaradi njihove premajhne donosnosti grozi izginotje in ker imajo kmetje, ki še naprej pridelujejo te sorte, okoljsko, družbeno in kulturno pomembno vlogo pri ohranjanju pomembnih sestavin evropskega kmetijstva;

N.

ker bi vse večje težave, ki se pojavljajo v povezavi s preprečevanjem, nadzorom in izkoreninjanjem rastlinskih škodljivcev ter z omejeno razpoložljivostjo fitofarmacevtskih sredstev za pridelke zelenjave, lahko imele škodljiv učinek na kmetijsko raznovrstnost in kakovost zelenjave v Evropi;

O.

ker so podjetja v sektorju hortikulture pogosto istočasno dejavna v proizvodnji, trgovini in na področju storitev;

P.

ker je cisgenezo mogoče opredeliti kot tehniko genskega inženiringa, ki v poskusno rastlino vnese gen njej sorodnih rastlin iste vrste ali roda;

1.

poudarja, da je treba spodbujati hortikulturni sektor Evropske unije in zagotoviti njegovo konkurenčnost na svetovnem trgu, preko inovacij, raziskav in razvoja, energetske učinkovitosti in varnosti, prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve, ter nadaljevati s prizadevanji za odpravo neravnovesja med izvajalci in dobavitelji;

2.

poudarja, da je treba proizvajalcem olajšati dostop do trgov tretjih držav; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za podpiranje izvoznikov sadja, zelenjave, cvetja in okrasnih rastlin, da bodo premagali naraščajoče število netarifnih ovir, kot so fitosanitarni standardi nekaterih tretjih držav, ki otežujejo, če ne onemogočajo izvoze EU;

3.

poziva Komisijo, naj za vse udeležence na trgu znotraj EU vzpostavi enake pogoje dostopa v zvezi s tržnimi standardi, oznakami porekla itd. ter izvaja ustrezen nadzor, da bi zagotovila njihovo upoštevanje in s tem preprečila izkrivljanje konkurence;

4.

podpira spodbude, ki poskušajo povečati porabo sadja in zelenjave v državah članicah s pomočjo izobraževalnih dejavnosti, kot so sistem razdeljevanja sadja v šolah na ravni EU ali nacionalni programi, pa tudi na primer industrijska promocijska načrta „Pridelaj svoj krompir“ in „Skuhaj svoj krompir“ v Združenem kraljestvu;

5.

ugotavlja, da je preskrba lokalnih in regionalnih trgov z lastnimi hortikulturnimi proizvodi pogosto nezadostna, zato je v teh regijah treba spodbujati kmetijsko podjetništvo, zlasti s spodbudami za mlade podjetnike, ki bo ponudilo zaposlitvene možnosti v kmetijskem sektorju in zagotovilo preskrbo s svežimi lokalnimi proizvodi;

6.

poudarja koristi, ki jih ima okrasno vrtnarstvo za zdravje in dobro počutje ljudi, saj povečuje zelene površine in s tem izboljšuje mestno okolje glede na podnebne spremembe, ter podeželsko gospodarstvo; poudarja potrebo po dejavnejši podpori za ta sektor v smislu spodbujanja naložb in razvoja poklicnih poti;

7.

spodbuja ukrepe na področju sadja in zelenjave v EU, ki naj bi povečali tržno usmerjenost med evropskimi pridelovalci, spodbujali inovacije, promovirali porabo sadja in zelenjave, povečali konkurenčnost pridelovalcev in izboljšali trženje, kakovost proizvodov in okoljske vidike proizvodnje s podporo organizacijam proizvajalcev in priznanjem medpanožnih organizacij, ter okrepili preventivne ukrepe in ukrepe na področju upravljanja trga s podporo organizacijam proizvajalcev, tudi s podporo oblikovanju grozdov, ki bodo ustvarili nove tokove prihodkov, usmerjene v nove naložbe; hkrati poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi se bo preprečila diskriminacija tistih, ki svoje pridelke tržijo sami oziroma neposredno in da bodo lahko uresničili svoje inovativne projekte in okrepili konkurenčnost;

8.

poudarja, da lokalna in regionalna pridelava in prodaja prispevata k ustvarjanju dodane vrednosti in novih delovnih mest na podeželju;

9.

opozarja, da kratke vrednostne verige prispevajo k prihrankom podnebju škodljivih emisij;

10.

opozarja, da nudi tako imenovano „urbano kmetijstvo“ prinaša nove možnosti za hortikulturni sektor;

11.

pozdravlja javno posvetovanje Komisije z naslovom „Pregled ureditve sektorja sadja in zelenjave v EU“, zlasti oddelek 3.8, ki poudarja, da je treba poenostaviti trenutna pravila za upravljanje organizacij proizvajalcev, podpira njen predlog za okrepitev organizacij proizvajalcev in ugotavlja, da večina odgovorov podpira ohranjanje osnovnih načel sedanjih podpornih ukrepov;

12.

poudarja, da mora biti zmanjšanje birokracije, zlasti za mala in srednja podjetja, v središču pozornosti, vendar tovrstni ukrepi ne bi smeli ogroziti potrebne pravne varnosti;

13.

pozdravlja dejstvo, da sporazum o reformi SKP ohranja evropski sistem pomoči za sektor sadja in zelenjave, ki temelji na organizacijah proizvajalcev, in ugotavlja, da obstoječi instrumenti doslej niso bili vedno učinkoviti, kot je to ugotovila Komisija v svojem dokumentu o javnem posvetovanju z naslovom „Pregled ureditve sektorja sadja in zelenjave v EU“, zato podpira delo newcastelske skupine, ki poskuša izboljšati ureditev na področju sadja in zelenjave v EU, ki bi morala upoštevati poseben značaj pravnih ureditev zadružnih organizacij v državah članicah, saj ima večina organizacij proizvajalcev pravni status zadruge, da ne bo omejeno ustvarjanje novih organizacijah proizvajalcev, obenem pa se bo spoštovalo dejstvo, da se lahko proizvajalci odločijo, da ostanejo zunaj sistema organizacij pridelovalcev; je seznanjen tudi z vzpostavitvijo instrumenta Skupnosti za obvladovanje hudih kriz, ki so prizadele številne države članice, in poudarja, da mora biti odprt za vse proizvajalce, ne glede na to, ali so člani organizacij proizvajalcev ali ne;

14.

za okrepitev koristnih dejavnosti, ki jih za proizvajalce izvajajo organizacije proizvajalcev, poziva Komisijo, naj v svojem pregledu ureditve na področju sadja in zelenjave v EU predstavi jasna praktična pravila o oblikovanju in delovanju organizacij proizvajalcev in naj programe prilagodi že obstoječim tržnim strukturam v državah članicah, da bo vključevanje v organizacije proizvajalcev odigralo svojo vlogo in da bo za proizvajalce zanimivo, da se pridružijo organizaciji proizvajalcev, pod pogojem, da to ne bo ogrožalo doseganja temeljnih ciljev ureditve in se bodo lahko pridelovalci še naprej prosto odločali o tem;

15.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pravila sheme organizacij proizvajalcev dopuščajo, da jih revizorji Komisije razlagajo na več načinov, kar vodi v visoko stopnjo negotovosti in zaradi česar so države članice izpostavljene tveganju v smislu zavrnitve in sodne presoje; prav tako poudarja, da je treba revizijske postopke in finančne popravke izvesti hitreje in v dogovorjenem času za revizijo;

16.

ugotavlja, da nepoštene trgovinske prakse v EU še vedno škodujejo hortikulturnim podjetjem in organizacijam proizvajalcev ter zmanjšujejo interes pridelovalcev za vlaganje v prihodnost in meni, da bo kodeks ravnanja, o katerem so se dogovorili vsi udeleženci v dobavni verigi, podpira pa ga tudi zakonodajni okvir in nad katerim bdi državni razsodnik v posameznih državah članicah, bistveno izboljšal delovanje dobavne verige hrane in notranjega trga;

17.

meni, da so zasebni standardi za ostanke pesticidov, ki so jih sprejele mnoge velike trgovske verige, protikonkurenčni in škodijo interesom pridelovalcev sadja in zelenjave; poziva Komisijo, naj ustavi takšne prakse, saj vrednosti ostankov pesticidov, določene v zakonodaji EU, zagotavljajo ustrezno varovanje zdravja tako potrošnikov kot tudi proizvajalcev;

18.

poziva Komisijo, naj z okrepljenimi raziskavami in razvojem nekemičnih alternativ, kot so naravni plenilci in paraziti škodljivcev, podprejo inovacije in podjetništvo, da bi povečali možnosti, ki so na voljo kmetom za obvladovanje populacij škodljivcev, naj uporabi okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 za financiranje uporabnih raziskav, ki podpirajo razvoj celovitih strategij za zatiranje škodljivcev, bolezni in plevela, da bi proizvajalcem zagotovili potrebne instrumente in informacije za upoštevanje Direktive 2009/128/ES, ki v členu 14 pravi, da države članice „sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov, pri čemer, kadar je to mogoče, dajejo prednost nekemičnim metodam“ in „vzpostavijo potrebne pogoje za izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi oziroma podpirajo vzpostavitev teh pogojev“;

19.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in poudarjajo krepitev ekoloških procesov, ki zagotavljajo dolgoročno zdravje in rodovitnost tal ter tvorbo prsti ter obvladujejo in uravnavajo populacije škodljivcev; meni, da to lahko prispeva k dolgoročnemu povečanju produktivnosti kmetov in zmanjšanju stroškov javnih proračunov;

20.

poudarja, da je hortikulturna panoga odvisna od različnih fitofarmacevtskih sredstev, in poziva Komisijo, naj pri ureditvi za te izdelke upošteva oceno tveganja, ki bo potrjena z znanstvenimi dokazi; poudarja, da je položaj zaradi pomanjkanja ustreznih aktivnih snovi kočljiv zlasti za manjše uporabe; poziva Komisijo, naj okrepi usklajevanje med državami članicami pri pripravi podatkov, predvsem podatkov o ostankih, ki predstavljajo bistveno zahtevo za dovoljenje za pridelavo užitnih posebnih kulturnih rastlin; poziva GD Agri, GD Sanco, GD za okolje in GD za konkurenco, naj strateško sodelujejo pri preučevanju vpliva sprememb ureditve fitofarmacevtskih sredstev iz različnih zornih kotov;

21.

poziva Komisijo, naj oceni delovanje ureditve vzajemnega priznavanja registracij fitofarmacevtskih sredstev, določene v členu 40 Uredbe (ES) št. 1107/2009, z namenom racionalizacije njenega izvajanja in odprave kakršne koli nepotrebne birokracije in razmisli o dolgoročnem cilju svetovne usklajenosti pravil o fitofarmacevtskih sredstvih in zmanjšanja netarifnih trgovinskih ovir za izvoz;

22.

poziva Komisijo, naj v skladu s členom 51(9) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in brez odlašanja predloži Parlamentu in Svetu poročilo o ustanovitvi Evropskega sklada za manjše uporabe in posebne poljščine; poudarja, da je treba sklad uporabiti za financiranje evropskega stalnega delovnega programa za usklajevanje in sodelovanje med kmetijsko-živilskimi subjekti, pristojnimi organi in interesnimi skupinami, vključno z raziskovalnimi organi za izvajanje in, kjer je to primerno, financiranje dela na področju raziskav in inovacij, usmerjenega v varovanje posebnih poljščin in manjših uporab;

23.

poudarja, da se za uvoze ne uporabljajo enake fitosanitarne zahteve kot za evropske proizvode; poudarja, da ta stalna razlika spodkopava konkurenčnost evropskih proizvajalcev in škodi interesom evropskih potrošnikov;

24.

opozarja, da mora Komisija po uredbi o fitofarmacevtskih sredstvih (Uredba (ES) št. 1107/2009 z dne 21. oktobra 2009 (11)) in po novi uredbi o biocidnih sredstvih (Uredba (EU) št. 528/2012 z dne 22. maja 2012 (12)) do decembra 2013 določiti znanstvena merila za določanje povzročiteljev endokrinih motenj; poziva Komisijo, naj pri predlogih ukrepov o povzročiteljih endokrinih motenj v polnosti upošteva vpliv, ki ga lahko imajo različni pristopi;

25.

poudarja, da je hortikulturni sektor močno odvisen od uporabe visokokakovostnih in dobro opredeljenih gnojil; pozdravlja trenutni pregled uredbe EU o gnojilih, vendar z zaskrbljenostjo opozarja na namen Komisije, da bi vključila vključi prej prosto dostopna sredstva za izboljšanje tal; poudarja, da za ta sredstva ni potrebna natančnost pri proizvodnji in uporabi ter poziva Komisijo, naj jih ne vključi v področje uporabe uredbe o gnojilih;

26.

želi izpostaviti dejstvo, da hortikulturni sektor vodi razvoj in usvajanje inovativnih sistemov natančnega kmetovanja, in je mnenja, da bodo ti sistemi zmanjšali uporabo pesticidov in gnojil, povečali tržne pridelke in zmanjšali odpadke ter izboljšali stalnost oskrbe in gospodarsko uspešnost; poudarja, da ukrepi na področju pridelave rastlin, kot so sistemi kolobarjenja ali vmesni posevki, ter raziskave in razvoj osredotočiti na čim manjši okoljski škodi;

27.

je seznanjen s predlogom uredbe Komisije o rastlinskem razmnoževalnem materialu (COM(2013)0262) in je zaskrbljen, da bo uredba nesorazmerno vplivala na hortikulturni sektor, še zlasti na sektor okrasnega cvetja in sektor sadja; poudarja, da mora biti vsaka zakonodaja sorazmerna in upoštevati načelo subsidiarnosti; poudarja tudi, da sprememba zakonodaje ne sme ogroziti starih sort in tradicionalnih poljščin in da bi morala prispevati k genski raznovrstnosti med populacijami in znotraj populacij poljščin zaradi dolgoročne zanesljive preskrbe s hrano in odpornosti prehranskih sistemov;

28.

opozarja na učinek, ki ga imajo tujerodne invazivne hortikulturne vrste na širše okolje, vendar priporoča, naj Komisija v svojem predlogu uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (COM(2013)0620) sprejme regionalni pristop ali pristop, prilagojen posameznim državam, ki priznava, da so nekatera evropska območja ranljivejša od drugih in da imajo različna evropska območja različno podnebje, ki omogoča rast različnih vrst rastlin;

29.

odločno poziva Komisijo, naj kot splošno načelo zagotovi svobodo žlahtniteljev, da svobodno uporabljajo obstoječe rastlinske materiale za razvoj in trženje novih, ne glede na vse patentne zahtevke, ki zajemajo rastlinski material;

30.

poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo razvoj lokalnih trgov sadja in zelenjave in kratkih dobavnih verig ter tako zagotavljajo sveže proizvode;

31.

poziva Komisijo, naj upošteva razliko med cisgenimi in transgenimi rastlinami in naj oblikuje drugačne postopke odobritve za cisgene rastline; pričakuje mnenje Evropske agencije za varnost hrane, ki ga je zahteval GD SANCO in ki ocenjuje rezultate delovne skupine na področju novih biotehnoloških načinov gojenja;

32.

poudarja, da ima hortikulturni sektor sezonske potrebe po delovni sili in poziva države članice, naj zagotovijo učinkovite programe, ki bodo skrbeli za to, da bodo imeli proizvajalci v hortikulturnem sektorju v ključnih obdobjih leta dostop do delovne sile, ob popolnem upoštevanju zahtev direktive o sezonskih delavcih, tudi načela poštenega plačila;

33.

pozdravlja dejstvo, da usposabljanje delovne sile in vajeništvo znova pridobivata na pomenu, vendar zaskrbljeno ugotavlja, da ostaja število opravljenih vajeništev na področju hortikulture v nekaterih državah članicah nizko, kar omejuje priložnosti za mlade, ki jih zanima delo v tem sektorju; priznava, da ne opravljajo vsi mladi takih vajeništev, ki jim ustrezajo; meni, da bi bilo treba podpreti prizadevanja za spodbujanje mladih k izbiri poklicev na področju hortikulture in zagotavljanje izobraževanja mladih s promocijskimi kampanjami in kampanjami za izboljšanje podobe sektorja;

34.

poziva agroživilski sektor in raziskovalno skupnost, naj z načrtnim sodelovanjem povečata privlačnost in izobraževalne možnosti v agroživilskem sektorju za naslednje generacije raziskovalcev ter omogočita nadaljnje usposabljanje obstoječe delovne sile;

35.

poudarja prednosti poglabljanja in razširjanja partnerstva med vlado, industrijo in raziskovalnimi organizacijami ter izpostavlja, da je treba zagotoviti, da so programi za podporo takšnim partnerstvom zasnovani tako, da povečujejo vpliv in skladnost investicij;

36.

poudarja bistven pomen učinkovite rabe ustreznih znanstvenih virov, da bi pospešili uporabo rezultatov raziskav in inovacij s prenosom inovativne tehnologije kmetijske proizvodnje v hortikulturni sektor, in kombiniranja raziskav, inovacij, usposabljanja in širitve v kmetijskem sektorju z ekonomskimi politikami, ki izpolnjujejo pogoje in povečujejo učinkovitost razvoja hortikulturne proizvodnje;

37.

meni, da je treba sektorju cvetličarstva in okrasnih rastlin omogočiti boljšo uporabo programov Unije za raziskave, tehnološki razvoj in inovacije, in poziva Komisijo, naj v pozive programa Obzorje 2020 vključi zaščiteno gojenje, da bi spodbudili inovacije, na primer v zvezi s trajnostnim varstvom pridelkov, trajnostno uporabo vode in hranil, energetsko učinkovitostjo, naprednimi pridelovalnimi in proizvodnimi sistemi ter trajnostnim prometom;

38.

meni, da je zaradi proračunskih omejitev držav članic na področju raziskav v kmetijskem in hortikulturnem sektorju treba spodbujati financiranje s strani tretjih oseb, vključno s strani – med drugim“ – trgovcev na drobno, to financiranje pa mora biti v skladu s celotnim raziskovalnim interesom sektorja;

39.

poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo dostop do dolgoročnega financiranja za naložbe v sodobne tehnologije hortikulturne proizvodnje, da bi okrepili konkurenčnost hortikulturnih proizvodov in storitev;

40.

poudarja, da je pri iskanju finančnih sredstev ključnega pomena dober poslovni načrt; priporoča, da pridelovalci bolje izkoristijo podjetniško podporo in svetovalne službe, ter poziva Komisijo, naj pri zagotavljanju dostopnosti teh storitev tesneje sodeluje z industrijo;

41.

poziva Komisijo, naj kot del preglednega postopka, ki vključuje delavce v sektorju, posodobi postavke v poglavju 6 (Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje) kombinirane nomenklature (CN 2012);

42.

je zaskrbljen zaradi možnosti, da se bo hortikulturna proizvodnja prenesla iz Evropske unije;

43.

je resno zaskrbljen, saj se tudi do tretjina živilskih izdelkov zavrže zaradi svojega videza, zato poziva Komisijo, naj ustvari možnosti za trženje živilskih izdelkov z večjim razponom meril kakovosti, zlasti na lokalnih in regionalnih trgih, ob tem zagotovi preglednost in pravilno delovanje trga; opozarja na poskuse v Avstriji in Švici s prodajo sadja in zelenjave slabšega videza; poziva supermarkete, naj upoštevajo tržno raziskavo, ki dokazuje, da mnogih potrošnikov ne moti nujno videz sadja in zelenjave in so zadovoljni z nakupom proizvodov nižjega razreda, zlasti če so cenejši;

44.

z zaskrbljenostjo opozarja na skupno izgubo in odpadke sadja in zelenjave, namenjene za uporabo na primarnem trgu, ter na ogromno izgubo pri poslovanju; priznava, da je zmanjševanje sistemskih živilskih odpadkov ključno za povečevanje preskrbe rastočega svetovnega prebivalstva s hrano; vendar pozdravlja prizadevanja akterjev v verigi preskrbe s hrano, da bi te izdelke preusmerili na sekundarni trg in jih ne bi zavrgli;

45.

poziva Komisijo in države članice, naj zakonodajno in politično okolje uredijo tako, da bo kar se da spodbudno za uporabo hortikulturnih odpadkov; poudarja, da obstajajo številni materiali, kot je izrabljen gobji kompost, ki bi jih lahko uporabili v proizvodnji rastnih substratov z dodano vrednostjo, če ne bi veljali za odpadek;

46.

opozarja, da lahko akvaponični sistemi proizvajajo živila trajnostno in lokalno ter s kombiniranim gojenjem sladkovodnih rib in zelenjave v zaprtem sistemu prispevajo k manjši porabi virov v primerjavi z običajnimi sistemi;

47.

poudarja pomen boljšega spremljanja cen in količin, ki se proizvedejo in tržijo, pa tudi pomen hortikulturnih statističnih podatkov na ravni EU, ki bodo proizvajalcem pomagali pri boljšem razumevanju tržnih trendov, napovedovanju kriz in pripravi naslednje letine; poziva Komisijo, naj v svoje napovedi vključi okrasne rastline;

48.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.