1.            Uvod

Uredba (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (UL L140, 27.5.2013) je začela veljati 30. maja 2013. Temelji na Paktu za stabilnost in rast, tj. evropskem okviru za proračunski nadzor, znotraj euroobmočja in ga dopolnjuje. Ta uredba stvarno in odločno spodbuja krepitev nadzornih mehanizmov, ki se uporabljajo za vse države članice euroobmočja.

Nove značilnosti proračunskega nadzora za države članice euroobmočja iz Uredbe (EU) št. 473/2013 pomenijo večjo preglednost proračunskih odločitev in njihovo boljše proračunsko usklajevanje od proračunskega cikla 2014. Harmonizirana okvira za osnutke proračunskih načrtov in poročanje v zvezi z izdajanjem dolžniških instrumentov, kot ju je sprejela Komisija v sporočilu COM(2013) 490 final in ki sta vsebovana v kodeksu ravnanja[1], določata vse skupno dogovorjene smernice. Izkušnje, pridobljene od začetka izvajanja Uredbe (EU) št. 473/2013 maja 2013 so pokazale, da je treba nekatere elemente postopka poročanja dodatno pojasniti in prilagoditi, kakor je določeno v tem sporočilu.

Uporabljale se bodo naslednje spremembe sporočila Komisije o usklajenem okviru za pripravo osnutkov proračunskih načrtov in poročil v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov v euroobmočju (COM(2013) 490 final):

na strani 4 se drugi sklop naštevanja nadomesti z:

- na strani odhodkov je treba navesti, ali so cilji ukrepa:

o sredstva za zaposlene (koda ESR: D.1),

o vmesna potrošnja (koda ESR: P.2),

o socialni prispevki (socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi in socialni transferji v naravi prek tržnih proizvajalcev, kodi ESR: D.62, D.632), od tega je treba navesti tudi nadomestila za brezposelnost, vključno z denarnimi dajatvami in socialnimi transferji v naravi.

o odhodki za obresti (koda ESR: D.41),

o subvencije (koda ESR: D.3),

o bruto investicije v osnovna sredstva (koda ESR: P.51g),

o kapitalski transferji (koda ESR: D.9),

o drugo (koda ESR: D.29 + D.4 {razen D.41} + D.5 + D.7 + P.52 + P.53 + NP + D.8).

Poleg tega se preglednice 1a, 1b, 2a, 2b, 3 in 4a dela „B. Preglednice za osnutke proračunskih načrtov[2]“ priloge „Priloga. Struktura modela in preglednice za osnutek proračunskih načrtov“ nadomestijo s posodobljenimi preglednicami.

Oddelek 3 (vključno s preglednicama III in IV) na straneh 7 in 8 se nadomesti s spremenjenim besedilom (in preglednicama).

To sporočilo nadomešča COM(2013) 490 final. 

2.            Specifikacije o obliki in vsebini osnutkov proračunskih načrtov

Spodnje smernice naj države članice uporabljajo kot kodeks dobre prakse in kontrolni seznam pri pripravi osnutkov proračunskih načrtov. Od držav članic se pričakuje, da bodo upoštevale te smernice in vsako odstopanje od njih upravičile.

Osnutki proračunskih načrtov bi pravzaprav morali pomeniti posodobitev standardiziranega svežnja preglednic iz programov stabilnosti, ki jih dopolnjujejo podrobne informacije o ukrepih, predstavljenih v osnutkih proračunskih načrtov.

V skladu z obstoječimi smernicami iz programov stabilnosti in konvergenčnih programov bi morali biti uporabljeni koncepti skladni s standardi na evropski ravni, zlasti v okviru Evropskega sistema računov (ESR).

Osnutki proračunskih načrtov bi morali omogočati opredeljevanje virov morebitnih odstopanj od proračunske strategije najnovejšega programa stabilnosti. Poleg zahtevanih podatkov za prihodnje leto, tj. leto, za katero se predloži predlog proračuna (leto t + 1 v standardiziranih preglednicah v Prilogi), bi bilo zato treba vključiti tudi ustrezne ocene za tekoče leto (t v standardiziranih preglednicah v Prilogi) skupaj z rezultati predhodnega leta (t – 1 v standardiziranih preglednicah v Prilogi), ki so skladni s podatki, poročanimi v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

A. Neodvisne makroekonomske napovedi in predpostavke – ocenjeni vpliv skupnih proračunskih ukrepov na gospodarsko rast

Osnutki proračunskih načrtov bi morali temeljiti na neodvisnih makroekonomskih napovedih, kakor je določeno v členu 6(3) Uredbe (EU) št. 473/2013. V skladu s tem so v preglednicah 1a, 1b, 1c in 1d osnutkov proračunskih načrtov, vključenih v Prilogo, predstavljeni glavna pričakovana gospodarska gibanja in pomembne gospodarske spremenljivke, uporabljeni pri pripravi osnutkov proračunskih načrtov.

Preglednica 1a predvsem vsebuje podatke o dejanski stopnji spremembe BDP, ki je bila zabeležena v letu t – 1, in dejanski stopnji spremembe BDP, ki je napovedana za leti t in t + 1. Ocenjeni vpliv skupnih proračunskih ukrepov na gospodarsko rast, predvidenih v osnutkih proračunskih načrtov, bi bilo treba vključiti v te napovedane stopnje rasti za leti t in t + 1. Zato se v skladu s členom 6(3)(g) Uredbe (EU) št. 473/2013 priporoča, da se ta ocenjeni vpliv na gospodarsko rast navede v preglednici 1a ali drugače opredeli v metodološki prilogi.

Osnovne predpostavke, na katerih temeljijo makroekonomske napovedi, bi morale biti predstavljene v preglednici 0.i) Priloge. Dodatne glavne predpostavke, ki so običajno relevantne za pripravo makroekonomskih napovedi, so predstavljene v preglednici 0.ii). Države članice naj jih pregledajo, ko poskušajo povzeti predpostavke, na katerih temeljijo neodvisne makroekonomske napovedi.

Države članice bi morale tudi izrecno navesti, ali je neodvisne makroekonomske in proračunske napovedi pripravil ali odobril neodvisni organ.

B. Proračunski cilji

Proračunski cilji za saldo države, razčlenjeni po posameznih podsektorjih države (centralna država, federalna ali regionalna država za države članice s federalno ali večinoma decentralizirano institucionalno ureditvijo, lokalna država in socialno varstvo) bi morali biti predstavljeni v ustreznih preglednicah, ki so prav tako vključene v Prilogo. Kakor je določeno v členu 7(2) Uredbe (EU) št. 473/2013, bi morala Komisija oceniti, ali so osnutki proračunskih načrtov skladni z obveznostmi proračunske politike, določenimi v Paktu za stabilnost in rast. Za omogočitev te ocene se v tem oddelku prav tako zahteva navedba strukturnih proračunskih ciljev ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov. Skladnost z referenčno vrednostjo javnega dolga se ocenjuje s podatki gibanja javnega dolga, ki bi morali biti skladni s predhodno opredeljenimi proračunskimi cilji in makroekonomskimi napovedmi. Te informacije, ki se zahtevajo v preglednicah 2.a, 2.b in 2.c Priloge, bi bilo mogoče dopolniti s podatki o pogojnih obveznostih, ki bi lahko vplivale na srednjeročno stanje javnega dolga.

Za omogočanje obsežnega razumevanja salda države in proračunske strategije na splošno bi bilo treba zagotoviti informacije o ciljih za odhodke in prihodke in njihovih glavnih sestavnih delih. Te informacije so navedene v preglednici 4a Priloge. Ob upoštevanju pogojev in meril za določitev rasti odhodkov, ki se oceni v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1466/97, ki opredeljuje referenčno vrednost za odhodke, osnutki proračunskih načrtov predstavljajo tudi načrtovano rast odhodkov države, kar se posebej obravnava pri izračunu referenčne vrednosti za odhodke.

Razčlenitev odhodkov države po funkcijah je navedena v zadevnih preglednicah v Prilogi. Države članice se poziva, da te informacije, kjer je mogoče, razčlenijo po kategorijah iz klasifikacije funkcij države (Classification of the Functions of Government – COFOG). V vsakem primeru bi bilo treba v skladu s členom 6(3)(d) Uredbe (EU) št. 473/2013 zagotoviti ustrezne informacije o državnih odhodkih za izobraževanje, zdravstvo in zaposlovanje ter jih bodisi navesti v predlagani preglednici bodisi kako drugače opisati v osnutku proračunskega načrta.

C. Javni odhodki in prihodki v okviru scenarija nespremenjene politike in diskrecijski proračunski ukrepi

Vsaka država članica bi morala ustrezno opredeliti scenarij za odhodke in prihodke ob nespremenjeni politiki za prihodnje leto (tj. pred proračunom, brez novih ukrepov, ki so bili predlagani v okviru proračunskega postopka) ter objaviti z njim povezane predpostavke, metodologije in relevantne parametre. Predpostavka o nespremenjeni politiki vključuje ekstrapolacijo gibanj prihodkov in odhodkov pred prištetjem vpliva diskrecijskih proračunskih ukrepov, ki se sprejmejo v okviru proračunskega postopka za prihodnje leto. Rezultati napovedi za odhodkovno in prihodkovno stran na podlagi predpostavke o nespremenjeni politiki so predstavljeni v preglednici 3 v Prilogi, v preglednicah 5.a, 5.b in 5.c pa so opisani in povzeti diskrecijski ukrepi za posamezni podsektor, ki so v postopku sprejetja, da se dosežejo proračunski cilji.

Te tri preglednice bi morale vsebovati obširen tehnični opis ukrepov, ki jih sprejmejo različni podsektorji, ter informacije o namenu, zasnovi in izvajanju ukrepa. Cilj proračunskega ukrepa bi bilo treba prav tako podrobno opisati v smislu ESR in navesti, ali je diskrecijski ukrep za odhodke ali prihodke. Poleg tega je treba navesti tudi točni element odhodkovne ali prihodkovne strani, ki je cilj diskrecijskega ukrepa. Tako bo mogoče primerjati cilje in rezultate nespremenjene politike. Z drugimi besedami:

-  na strani prihodkov je treba navesti, ali so cilji ukrepa:

o  davki na proizvodnjo in uvoz (koda ESR: D.2),

o  tekoči davki na dohodek, premoženje itn. (koda ESR: D.5),

o  davki na kapital (koda ESR: D.91),

o  socialni prispevki (koda ESR: D.61),

o  dohodek od lastnine (koda ESR: D.4),

o  drugo (koda ESR: P.11 + P.12 + P.131 + D.39 + D.7 + D.9 {razen D.91})

-  na strani odhodkov je treba navesti, ali so cilji ukrepa:

o  sredstva za zaposlene (koda ESR: D.1),

o  vmesna potrošnja (koda ESR: P.2),

o  socialni prispevki (socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi in socialni transferji v naravi prek tržnih proizvajalcev, kodi ESR: D.62, D.632), od tega je treba navesti tudi nadomestila za brezposelnost, vključno z denarnimi dajatvami in socialnimi transferji v naravi.

o  odhodki za obresti (koda ESR: D.41),

o  subvencije (koda ESR: D.3),

o  bruto investicije v osnovna sredstva (koda ESR: P.51g),

o  kapitalski transferji (koda ESR: D.9),

o  drugo (koda ESR: D.29 + D.4 {razen D.41} + D.5 + D.7 + P.52 + P.53 + NP + D.8).

Treba bi bilo navesti časovni načrt, da se razlikuje ukrepe s prehodnim proračunskim vplivom, ki ne vodi do trajnostne spremembe v medčasovnem proračunskem stanju (tj. do stalne ravni prihodkov ali odhodkov), od ukrepov s stalnim proračunskim vplivom, ki vodi do trajnostne spremembe v medčasovnem proračunskem stanju (tj. do stalne ravni prihodkov ali odhodkov). V skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 bi bilo treba ukrepe z ocenjenim proračunskim vplivom nad 0,1 % BDP podrobno opisati, ukrepe s proračunskim vplivom, ki ne presega tega praga, pa je treba opredeliti in navesti njihov skupni proračunski vpliv. Manjši ukrepi, ki vplivajo na isto kategorijo prihodkov oziroma odhodkov, se lahko, kolikor je mogoče, smiselno navedejo skupaj. Vendar so se države članice v okviru Ekonomsko-finančnega odbora strinjale, da bodo dodatno izboljšale kakovost poročanja o diskrecijskih davčnih ukrepih, in se zavezale k podrobnemu opisu vseh diskrecijskih davčnih ukrepov z proračunskim vplivom najmanj v višini 0,05 % BDP. Zato se v okviru osnutkov proračunskih načrtov in za izboljšanje doslednosti zahtev glede poročanja države članice poziva, da navedejo podrobne informacije o vseh diskrecijskih ukrepih z ocenjenim proračunskim vplivom nad 0,05 % BDP.

Osnutki proračunski načrtov bi morali vsebovati tudi informacije o ocenjenem proračunskem vplivu diskrecijskih ukrepov na ravni posameznega podsektorja, ki so vključene v preglednicah 5.a, 5.b in 5.c Priloge. Proračunski vpliv vseh ukrepov se beleži na podlagi prirasta – v nasprotju z beleženjem proračunskega vpliva na podlagi ravni – v primerjavi z izhodiščno napovedjo preteklega leta. To pomeni, da bi se moralo preproste stalne ukrepe beležiti, kot da imajo učinek +/– X v letu (letih), ko so se začeli izvajati, drugače pa nič, tj. skupni vpliv na raven prihodkov in odhodkov se ne sme izničiti. Če se vpliv ukrepa skozi čas spreminja, bi bilo treba v preglednici navesti le prirast[3]. V skladu z njihovim značajem bi bilo treba enkratne ukrepe vedno beležiti, kot da imajo učinek +/– X v letu prvega proračunskega vpliva in –/+ X v prihodnjem letu, tj. skupni vpliv na ravni prihodkov ali odhodkov v dveh zaporednih letih mora znašati nič[4].

Države članice bi morale glede na vsak posamezni ukrep ustrezno prilagoditi dimenzije teh treh preglednic, tako da vsebujejo toliko stolpcev, kot je potrebnih za ponazoritev skupnega proračunskega vpliva v času. Z njimi povezane uporabljene predpostavke za oceno proračunskega vpliva vsakega ukrepa (npr. elastičnost ali razvoj davčne osnove) bi bilo treba prav tako opisati v osnutku proračunskega načrta. V osnutku proračunskega načrta bi bilo treba navesti tudi računovodsko načelo, na podlagi katerega se poroča o podatkih: privzeto se o njih poroča na podlagi nastanka poslovnega dogodka, če pa to ni mogoče, je treba izrecno navesti, da se o znesku poroča na podlagi plačil.

D. Cilji strategije Unije za rast in delovna mesta ter priporočila za posamezno državo

Podrobnosti, kako sprejeti ukrepi obravnavajo priporočila za posamezno državo ali nacionalne cilje v skladu s strategijo Unije za rast in delovna mesta, so vključene v preglednici 6.a in 6.b v Prilogi.

E. Navedbe glede pričakovanega distribucijskega vpliva glavnih ukrepov v zvezi z odhodki in prihodki

V osnutkih proračunskih načrtov bi bilo prav tako treba navesti informacije o pričakovanem distribucijskem vplivu glavnih ukrepov v zvezi z odhodki in prihodki v skladu s členom 6(3)(d) Uredbe (EU) št. 473/2013.

Čeprav večina držav članic v svoj proračun že vključuje kvalitativne informacije v zvezi z distribucijskim vplivom fiskalnih ukrepov, so kvantitativne ocene manj pogoste. Kvantitativno opredeljevanje distribucijskega vpliva proračunskih ukrepov je zagotovo zahtevna naloga. Zato v Prilogo ni vključena nobena standardizirana preglednica za ta vidik osnutkov proračunskih načrtov. Nasprotno, države članice bi morale, v kolikor je mogoče, zagotoviti kvalitativne informacije in kvantitativne ocene o distribucijskem vplivu proračunskih ukrepov ter jih predstaviti tako, kot najbolj ustreza posameznim ukrepom in razpoložljivim analitičnim okvirom vsake države članice.

F. Primerjava med osnutki proračunskih načrtov in najnovejšim programom stabilnosti

V preglednici 7 Priloge se proračunski cilji in napovedi v okviru nespremenjene politike v osnutkih proračunskih načrtov primerjajo s tistimi iz najnovejšega programa stabilnosti. Morebitne razlike med preteklimi in načrtovanimi podatki ter podatki v programu stabilnosti bi bilo treba ustrezno pojasniti.

G. Metodološka priloga

Preglednica 8 Priloge vsebuje metodološke vidike, ki bi jih bilo treba vključiti v osnutke proračunskih načrtov. Ti bi morali vsebovati podrobne podatke o različnih tehnikah ocenjevanja, ki se uporabljajo v proračunskem postopku, ter relevantne značilnosti in predpostavke, ki so bile uporabljene. Če ocenjeni vpliv skupnih proračunskih ukrepov na gospodarsko rast ni bil naveden v preglednici 1.a, bi ga bilo treba navesti v tej prilogi.

3.            Smernice o obliki in vsebini poročil v zvezi z izdajanjem dolžniških instrumentov

V skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 473/2013 je v tem oddelku opredeljena usklajena oblika in vsebina za države članice euroobmočja glede poročanja o načrtih v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov.

Za uvrstitev načrtov v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov v okvir proračunskega nadzora bi jih morale dopolnjevati splošne informacije o skupnih finančnih potrebah državnega proračuna. Zato je treba predložiti dve poročili: letno in četrtletno poročilo.

Zaradi potrebe po prožnosti glede na spreminjajoče se razmere na trgu so informacije v teh poročilih, ki se nanašajo na prihodnost, obravnavane kot okvirne in odvisne od razmer na trgu. Poročil se načeloma ne sme objaviti, saj so te informacije morebiti občutljive.

1.            Letno poročilo bi moralo vsebovati:

- splošne informacije o vseh finančnih potrebah državnega proračuna, kot so (i) izplačila vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo enega leta ali več; (ii) stanje vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo manj kot enega leta; (iii) neto financiranje v denarnih sredstvih; in (iv) finančni primanjkljaj/presežek,

- načrte v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov za naslednje leto, vključno s razčlenitvijo po kratkoročnih ter srednje- in dolgoročnih vrednostnih papirjih,

- ter primanjkljaj/presežek države na podlagi ESR za prihodnje leto po spodnji predlogi.

Preglednica III – Predloga za letna poročila v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov[5]

Zahteva po skupnem financiranju (v milijonih EUR) || Finančni načrt (v milijonih EUR) ||

Izplačilo vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo enega leta ali več || Stanje zakladnih menic in komercialnih zapisov ob koncu predhodnega leta‑ || Neto financiranje v denarnih sredstvih || Potrebe po skupnem refinanciranju || Primanjkljaj/presežek denarnih sredstev || Drugo || Skupaj || Sprememba kratkoročnega dolga (zakladne menice in komercialni zapisi) || Srednjeročno do dolgoročno || Drugo || Skupaj || Primanjkljaj/presežek ESR (S.1311) (v mio. EUR)

(1) (2) || (3) || (4 = 1 + 2 + 3) || (5) || (6) || (7 = 4 + 5 + 6) || (8) || (9) || (10) || (11 = 2 + 8 +9 +10) || (12)

|| || || || || || || || || || ||

Vse zneske je treba navesti v milijonih EUR. Poročilo bi bilo treba predložiti Komisiji vsaj teden pred koncem koledarskega leta.

2.            V četrtletnem poročilu bi bilo treba predstaviti načrte v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov po četrtletjih (nekumulativno), vključno z razčlenitvijo po kratkoročnih ter srednje- in dolgoročnih vrednostnih papirjih. Zajemati bi moralo bruto in neto izdajanje. Načrte v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov za prihodnja (q + 1) četrtletja bi morali spremljati podatki o dejanskem izdajanju v predhodnem četrtletju (q – 1) in ocena izdajanja za tekoče četrtletje (q) po spodnji predlogi. Čeprav je načeloma in v običajnih razmerah na trgu o predvidenih načrtih v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov treba poročati za več četrtletij vnaprej, bi bilo v trenutnih razmerah na trgu tako napovedovanje izdajanj težko in bi imelo le omejeno informacijsko vrednost. Zato se predlaga, da bi se vnaprej poročalo le o naslednjem četrtletju.

Preglednica IV – Predloga za četrtletna poročila o izdajanju državnih dolžniških instrumentov[6],[7]

|| Finančni načrt (v milijonih EUR)

Bruto izdajanje || Odkupi || Neto izdajanje

Kratkoročno (zakladne menice in komercialni zapisi)* || Srednjeročno do dolgoročno || Drugo || Skupaj || Kratkoročno (zakladne menice in komercialni zapisi) || Srednjeročno do dolgoročno || Drugo || Skupaj || Kratkoročno (zakladne menice in komercialni zapisi) || Srednjeročno do dolgoročno || Drugo

(1) (2) || (3) || (4 = 1 + 2 + 3) || (5) || (6) || (7) || (8 = 5 + 6 + 7) || (9 = 1 – 5) || (10 = 2 – 6) || (11 = 3 – 7)

q–1 (predhodno četrtletje) || dejanski podatki || dejanski podatki || dejanski podatki || dejanski podatki || dejanski podatki || dejanski podatki || dejanski podatki || dejanski podatki || dejanski podatki || dejanski podatki || dejanski podatki

q (tekoče četrtletje) || ocena || ocena || ocena || ocena || ocena || ocena || ocena || ocena || ocena || ocena || ocena

q+1 (naslednje četrtletje) || načrt || načrt || načrt || načrt || načrt || načrt || načrt || načrt || načrt || načrt || načrt

* Tukaj navedite dejansko izdajanje državnih dolžniških instrumentov, tj. vključno z večkratnim štetjem enomesečnih obnovitev zapisov

Vse zneske je treba navesti v milijonih EUR. Poročilo bi bilo treba predložiti Komisiji vsaj teden pred začetkom naslednjega četrtletja.

Četrtletno poročanje o načrtih v zvezi z izdajanjem državnih dolžniških instrumentov se obravnava za pravo razmerje med večanjem preglednosti in predvidljivosti finančnih načrtov ter omogočanjem zadostne prožnosti za politike in postopke izdajanja.

Države članice se spodbuja, da zagotovijo primerljive predloge s podobnimi informacijami o nacionalnih agencijah in regionalnih ali lokalnih upravnih organih, če so podatki na voljo.

[1] Specifikacije za izvajanje zakonodajnega dvojčka o ekonomskem upravljanju in smernice o obliki in vsebini osnutkov proračunskih načrtov, programov ekonomskega partnerstva ter poročil v zvezi z izdajanjem dolžniških instrumentov, julij 2013.

[2] Obvezno je treba navesti podatke za spremenljivke v krepkem tisku. Podatkov za druge spremenljivke ni treba navesti, vendar je to zelo zaželeno. Podatkov za leta t+2 do t+4 ni treba navesti, vendar je to zelo zaželeno za tiste države članice, ki jih zadeva pravilo v zvezi z dolgom iz Pakta za stabilnost in rast.

[3] Na primer, ukrep, ki začne veljati julija leta t, ima lahko skupni vpliv v višini 100 v prvem letu in 200 v poznejših letih. V preglednicah za poročanje se to beleži kot + 100 leta t in ponovno + 100 (prirast) leta t + 1. Skupni vpliv ukrepa v določenem letu se lahko izračuna kot kumulativni vpliv prirastov od začetka njegovega izvajanja.

[4] Enkratne ukrepe, ki zajemajo več kot eno leto (npr. davčna amnestija, ki ustvarja prihodek dve zaporedni leti), bi bilo treba beležiti kot dva ločena ukrepa, in sicer kot ukrep, ki ima prvi vpliv leta t, in ukrep, ki ima prvi vpliv leta t + 1.

[5] Obvezno je treba navesti podatke za spremenljivke v krepkem tisku.

Podatkov za druge spremenljivke ni treba navesti, vendar je to zelo zaželeno.

[6] Obvezno je treba navesti podatke za spremenljivke v krepkem tisku.

Podatkov za druge spremenljivke ni treba navesti, vendar je to zelo zaželeno.

Navajanje podatkov o instrumentih za upravljanje denarnih sredstev (kot so komercialni zapisi ali repo posli) je obvezno za retrospektivne podatke (za q in q – 1). Navajanje podatkov o instrumentih za upravljanje denarnih sredstev za pričakovane podatke (q + 1) ni obvezno, vendar je zelo zaželeno.

[7] Obdobje poročanja se bo ponovno pregledalo v primeru stabilizacije razmer na evropskem trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev.

PRILOGA. STRUKTURA MODELA IN PREGLEDNICE ZA OSNUTEK PRORAČUNSKIH NAČRTOV[1]

A. STRUKTURA MODELA ZA OSNOVNE PRORAČUNSKE NAČRTE

1. Makroekonomske napovedi.

2. Proračunski cilji.

3. Napovedi v zvezi z odhodki in prihodki v okviru scenarija nespremenjene politike.

4. Cilji za odhodke in prihodke. Državni odhodki po funkcijah.

5. Diskrecijski ukrepi, vključeni v predlog proračuna.

6. Morebitne povezave med osnutkom proračunskega načrta ter cilji iz strategije Unije za rast in delovna mesta ter priporočil za posamezno državo.

7. Primerjava z najnovejšim programom stabilnosti.

8. Distribucijski vpliv glavnih ukrepov v zvezi z odhodki in prihodki

Priloga: metodološki vidiki, vključno z ocenjenim vplivom skupnih proračunskih ukrepov na gospodarsko rast.

B. PREGLEDNICE ZA OSNUTKE PRORAČUNSKIH NAČRTOV.

1. Makroekonomske napovedi

Preglednica 0.i) Osnovne predpostavke

|| Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1

Kratkoročna obrestna mera1 (letno povprečje) || || ||

Dolgoročna obrestna mera (letno povprečje) || || ||

Devizni tečaj USD/EUR (letno povprečje)  || || ||

Nominalni efektivni menjalni tečaj || || ||

Svetovna rast BDP razen EU || || ||

Rast BDP EU || || ||

Rast relevantnih tujih trgov || || ||

Svetovne količine uvoza razen EU || || ||

Cene nafte (brent, USD/sodček) || || ||

1/ Po potrebi samo tehnične predpostavke. || ||

Preglednica 0.ii): Glavne predpostavke. Neizčrpen kontrolni seznam. (Podobne informacije se lahko zagotovijo v različnih oblikah.)

|| Leto t – 1 || Leto t || Leto t+1

1. Zunanje okolje ||

a. Cene blaga || || ||

b. Razmiki nemških obveznic || || ||

|| || ||

2. Fiskalna politika ||

a.  Neto posojanje / neto izposojanje države || || ||

b. Bruto javni dolg države || || ||

|| || ||

3. Denarna politika / finančni sektor / predpostavke v zvezi z obrestnimi merami ||

a. Obrestne mere: || || ||

i. Euribor || || ||

ii. obrestne mere depozitov || || ||

iii. obrestne mere za posojila || || ||

iv. donosnost do dospetja desetletnih državnih obveznic || || ||

b. Razvoj depozitov || || ||

c.  Razvoj posojil || || ||

d. Gibanja nedonosnih posojil || || ||

|| || ||

4. Demografska gibanja ||

a.  Razvoj delovno sposobnega prebivalstva || || ||

b.  Razmerje odvisnosti || || ||

|| || ||

5. Strukturne politike ||

|| || ||

Preglednica 1.a. Makroekonomske napovedi

|| Koda ESR || Leto t – 1 || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1 || Leto t + 2 || Leto t + 3 || Leto t + 4 ||

|| || raven || stopnja spremembe || stopnja spremembe || stopnja spremembe || stopnja spremembe || stopnja spremembe || stopnja spremembe ||

1. Realni BDP || B1*g || || || || || ||

od tega || || ||

1.1. se pripišejo k ocenjenemu vplivu skupnih proračunskih ukrepov na gospodarsko rast1 || || --- || --- || || || ||

2. Potencialni BDP || || || || || || ü || ü || ü

prispevki: || || || || || || ||

– delovna sila || || || || || ||

– kapital || || || || || ||

– skupna faktorska produktivnost || || || || || ||

3. Nominalni BDP || B1*g || || || || || ü || ü || ü ||

elementi realnega BDP || || ||

4. Odhodki za zasebno končno potrošnjo || P.3 || || || || || ||

5. Odhodki za državno končno potrošnjo || P.3 || || || || ||

6. Bruto investicije v osnovna sredstva || P.51g || || || || ||

7. Spremembe zalog in neto pridobitve vrednostnih predmetov (v % BDP) || P.52 + P.53 || || || || ||

8. Izvoz blaga in storitev || P.6 || || || || ||

9. Uvoz blaga in storitev || P.7 || || || || ||

Prispevki k realni rasti BDP || || ||

10. Končno domače povpraševanje || || || - || || || ||

11. Spremembe zalog in neto pridobitve vrednostnih predmetov || P.52 + P.53 || || - || || ||

12. Zunanji saldo blaga in storitev || B.11 || || - || || ||

1/ Poročajte o ocenjenem vplivu skupnih proračunskih ukrepov iz osnutkov proračunskih načrtov na realno rast BDP.

Preglednica 1.b. Gibanje cen                                                                                                                                

|| Koda ESR || Leto t – 1 || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1 || Leto t + 2 || Leto t + 3 || Leto t + 4

|| || raven || stopnja spremembe || stopnja spremembe || stopnja spremembe || stopnja spremembe || stopnja spremembe || stopnja spremembe

1. Deflator BDP || || || || || || ü || ü || ü

2. Deflator zasebne potrošnje || || || || || ||

3. HICŽP || || || || ||

4. Deflator javne potrošnje || || || || ||

5. Deflator naložb || || || || ||

6. Deflator izvoznih cen (blaga in storitev) || || || || ||

7. Deflator uvoznih cen (blaga in storitev) || || || || ||

Preglednica 1.c. Gibanje trga dela

|| Koda ESR || Leto t – 1 || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1

|| || raven || stopnja spremembe || stopnja spremembe || stopnja spremembe

1. Zaposlenost, osebe1 || || || || ||

2. Zaposlenost, opravljene ure2 || || || || ||

3. Stopnja brezposelnosti (v %)3 || || || || ||

4. Delovna produktivnost, osebe4 || || || || ||

5. Delovna produktivnost na uro dela || || || || ||

6. Sredstva za zaposlene || D.1 || || || ||

7. Sredstva na zaposlenega || || || || ||

|| || || || ||

|| || || || ||

|| || || || ||

|| || || - || ||

|| || || - || ||

1/ Zaposleno prebivalstvo, nacionalni koncept, opredelitev iz nacionalnih računov.

2/ Opredelitev iz nacionalnih računov.

3/ Usklajena opredelitev, Eurostat; ravni.

4/ Realni BDP na zaposlenega.

5/ Realni BDP na uro dela.      

Preglednica 1.d. Sektorski saldi  

|| Koda ESR || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1

1. Neto posojanje / neto izposojanje v razmerju do preostalega sveta || B.9 || v % BDP || v % BDP || v % BDP

od tega: ||

– saldo blaga in storitev || || || ||

– saldo primarnih prihodkov in transferjev || || || ||

– kapitalski račun || || || ||

2. Neto posojanje / neto izposojanje zasebnega sektorja || B.9 || || ||

3. Neto posojanje / neto izposojanje države || B.9 || || ||

4. Statistična razlika || || || ||

2. Proračunski cilji

Preglednica 2.a. Državni proračunski cilji, razčlenjeni po posameznih podsektorjih

|| Koda ESR || Leto t || Leto t + 1 || Leto t + 2 || Leto t + 3 || Leto t + 4

|| || v % BDP || v % BDP || v % BDP || v % BDP || v % BDP

Neto posojanje(+) / neto izposojanje(–) (B.9) po podsektorjih1 || || || ||

1. Država || S.13 || || || ü || ü || ü

1a. Centralna država || S.1311 || || ||

1b. Regionalna država || S.1312 || ||

1c. Lokalna država || S.1313 || ||

1d. Skladi socialne varnosti || S.1314 || ||

2. Odhodki za obresti || D.41 || ||

3. Primarni saldo2 || || ||

4. Enkratni in drugi začasni ukrepi3 || || || || ü || ü || ü

5. Realna rast BDP (v %) (= 1 v preglednici 1.a) || || || ||

6. Potencialna rast BDP (v %) (= 2 v preglednici 1.a) || || || || ü || ü || ü

prispevki: || ||

– delovna sila || || ||

– kapital || || ||

– skupna faktorska produktivnost || || ||

7. Proizvodna vrzel (v % potencialnega BDP) || || || || ü || ü || ü

8. Ciklični proračunski del (v % potencialnega BDP) || || || || ü || ü || ü

9. Ciklično prilagojeni saldo (1 – 12) (v % potencialnega BDP) || || || ||

10. Ciklično prilagojeni primarni saldo (13 + 6) (v % potencialnega BDP) || || ||

11. Strukturni saldo (13 – 8) (v % potencialnega BDP) || || || || ü || ü || ü

1/ TR – TE= B.9.

2/ Primarni saldo se izračuna kot (B.9, postavka 1) + (D.41, postavka 2).

3/ Znak + pomeni enkratne ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja.

Preglednica 2.b. Gibanje državnega javnega dolga

|| Koda ESR || Leto t || Leto t + 1 || Leto t + 2 || Leto t + 3 || Leto t + 4

|| || v % BDP || v % BDP || v % BDP || v % BDP || v % BDP

1. Bruto javni dolg1 || || || || ü || ü || ü

2. Spremembe v deležu bruto javnega dolga || || || ||

Prispevki k spremembam bruto javnega dolga ||

3. Primarni saldo (= postavka 3 v preglednici 2.a) || || ||

4. Odhodki za obresti (= postavka 2 v preglednici 2.a) || D.41 || ||

5. Usklajevanje stanj in tokov || || || || ü || ü || ü

od tega: || ||

– razlike med denarnimi sredstvi in aktivnimi časovnimi razmejitvami2 || || ||

– neto kopičenje finančnih sredstev3 || || ||

od tega: ||

– prihodki iz privatizacije || || ||

– vplivi vrednotenja in drugo4 || || ||

p.m.: implicitna obrestna mera na javni dolg5 || || ||

Druge relevantne spremenljivke ||

6. Likvidna finančna sredstva6 || || ||

7. Neto finančni javni dolg (7 = 1 – 6) || || ||

8. Odplačevanje javnega dolga (obstoječih obveznic) od konca predhodnega leta || || ||

9. Odstotek javnega dolga, denominiranega v tuji valuti || || ||

10. Povprečna zapadlost || || ||

1/ Kakor je opredeljen v spremenjeni Uredbi (ES) št. 479/2009.

2/ Razlike v zvezi z odhodki za obresti, drugimi odhodki in prihodki se lahko opredelijo, kadar so relevantne ali če je delež javnega dolga v odstotkih BDP nad referenčno vrednostjo.

3/ Gotovina in vloge, državni dolžniški instrumenti, podjetja, ki jih upravlja država, ter razlike med delnicami, ki kotirajo na borzi, in delnicami, ki ne kotirajo na borzi, se lahko opredelijo, kadar je to relevantno ali če je delež javnega dolga v odstotkih BDP nad referenčno vrednostjo.

4/ Razlike v zvezi z gibanjem deviznega tečaja in delovanje na sekundarnem trgu se lahko opredelijo, kadar so relevantne ali če je delež javnega dolga v odstotkih BDP nad referenčno vrednostjo.

5/ Izračunana na približno vrednost z delitvijo obresti za odhodke z ravnjo javnega dolga iz predhodnega leta.

6/ Likvidna sredstva so tu opredeljena kot AF.1, AF.2, AF.3 (konsolidirana za sektor države, tj. neto izravnava finančnih položajev med državnimi organi), AF.511, AF.52 (le če kotirajo na borzi).

Preglednica 2.c Pogojne obveznosti

|| Leto t || Leto t + 1

|| v % BDP || v % BDP

Državna jamstva || ||

od tega: jamstva povezana s finančnim sektorjem || ||

3. Napovedi v zvezi z odhodki in prihodki v okviru scenarija nespremenjene politike[2]

Preglednica 3. Napovedi v zvezi z državnimi odhodki in prihodki v okviru scenarija nespremenjene politike, porazdeljeni glede na glavne elemente.

|| Koda ESR || Leto t || Leto t + 1

Država (S13) || || v % BDP || v % BDP

1. Skupni prihodki v okviru scenarija nespremenjene politike || TR || ||

od tega ||

1.1. Davki na proizvodnjo in uvoz || D.2 || ||

1.2. Tekoči davki na dohodek, premoženje itn. || D.5 || ||

1.3. Davki na kapital || D.91 || ||

1.4. Socialni prispevki || D.61 || ||

1.5. Dohodek od lastnine  || D.4 || ||

1.6. Drugo1 || || ||

p.m.: Davčna obremenitev (D.2 + D.5 + D.61 + D.91 – D.995)2 || || ||

2. Skupni odhodki v okviru scenarija nespremenjene politike || TE3 || ||

od tega ||

2.1. Sredstva za zaposlene  || D.1 || ||

2.2. Vmesna poraba || P.2 || ||

2.3. Socialni prispevki || D.62 + D.632 || ||

        od tega nadomestila za brezposelnost4 ||

2.4. Odhodki za obresti || D.41 || ||

2.5. Subvencije || D.3 || ||

2.6. Bruto investicije v osnovna sredstva || P.51g || ||

2.7. Kapitalski transferji || D.9 || ||

2.8. Drugo5 || || ||

4. Cilji za odhodke in prihodke

Preglednica 4.a Cilji za državne odhodke in prihodke, porazdeljeni glede na glavne elemente.

|| Koda ESR || Leto t || Leto t + 1

Država (S13) || || v % BDP || v % BDP

1. Cilj za skupne prihodke || TR || ||

od tega ||

1.1. Davki na proizvodnjo in uvoz || D.2 || ||

1.2. Tekoči davki na dohodek, premoženje itn. || D.5 || ||

1.3. Davki na kapital || D.91 || ||

1.4. Socialni prispevki || D.61 || ||

1.5. Dohodek od lastnine  || D.4 || ||

1.6. Drugo1 || || ||

p.m.: Davčna obremenitev (D.2 + D.5 + D.61 + D.91 – D.995)2 || || ||

2. Cilj skupnih odhodkov || TE3 || ||

od tega ||

2.1. Sredstva za zaposlene  || D.1 || ||

2.2. Vmesna poraba || P.2 || ||

2.3. Socialni prispevki || D.62 + D.632 || ||

        od tega nadomestila za brezposelnost4 ||

2.4. Odhodki za obresti (= postavka 2 v preglednici 2.a) || D.41 || ||

2.5. Subvencije || D.3 || ||

2.6. Bruto investicije v osnovna sredstva || P.51 || ||

2.7. Kapitalski transferji || D.9 || ||

2.8. Drugo5 || || ||

1/ P.11 + P.12 + P.131 + D.39rec + D.7rec + D.9rec (razen D.91rec)

2/ Vključno s tistimi, ki se plačajo EU, in po potrebi vključno s prilagoditvijo za neplačane davke in socialne prispevke (D.995).

3/ TR – TE= B.9.

4/ Vključuje socialne prejemke razen socialnih transferjev v naravi (D.62) in socialne transferje v naravi prek tržnih proizvajalcev (D.632), povezane z nadomestili za brezposelnost.

5/ D.29pay + D4pay (razen D.41pay) + D.5pay + D.7pay + P.52 + P.53 + NP + D.8.

Preglednica 4.b Zneski, ki se izključijo iz referenčnih vrednosti za odhodke

|| Koda ESR || Leto t – 1 || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1 ||

|| || raven || v % BDP || v % BDP || v % BDP ||

1. Odhodki za programe EU, ki so popolnoma usklajeni s prihodki sredstev EU || || || || || ||

2. Ciklični odhodki za nadomestila za brezposelnost1 || || || || || ||

3. Vpliv diskrecijskih ukrepov v zvezi s prihodki2 || || || || || ||

4. Povečanja prihodkov, ki jih ureja zakon || || || || || ||

1/ Podrobno opredelite uporabljeno metodologijo za pridobivanje cikličnih delov odhodkov za nadomestila za brezposelnost. Morala bi temeljiti na odhodkih za nadomestila za brezposelnost, kakor so opredeljeni pod kodo 10.5 COFOG.

2/ Povečanja prihodkov, ki jih ureja zakon, ne bi smela biti vključena v vpliv diskrecijskih ukrepov v zvezi s prihodki: podatki iz vrstic 3 in 4 bi se morali medsebojno izključevati.

Preglednica 4.c Državni odhodki po funkcijah

4.c.i) Državni odhodki za izobraževanje, zdravstvo in zaposlovanje

|| Leto t || Leto t+1 ||

|| v % BDP || v % državnih odhodkov || v % BDP || v % državnih odhodkov ||

Izobraževanje1 || || || || ||

Zdravstveno varstvo1 || || || || ||

Zaposlovanje2 || || || || ||

1/ Te kategorije odhodkov bi morale ustrezati postavkam 9 oziroma 7 v preglednici 4.c.ii). 2/ Ta kategorija odhodkov bi morala med drugim vsebovati državne odhodke v zvezi z aktivnimi politikami trga dela, vključno z javnimi zavodi za zaposlovanje. Sem pa ne spadajo postavke, kot so sredstva za zaposlene v javni upravi ali programi poklicnega usposabljanja.

4.c.ii) Klasifikacija funkcij države

Funkcije države || Koda COFOG || Leto t || Leto t+1

|| || v % BDP || v % BDP

1. Splošne storitve javne uprave || 1 || ||

2. Obramba || 2 || ||

3. Javni red in varnost || 3 || ||

4. Gospodarske dejavnosti || 4 || ||

4. Varstvo okolja || 5 || ||

6. Stanovanjske dejavnosti in urejanje okolja || 6 || ||

7. Zdravstvo || 7 || ||

8. Rekreacija, kultura in religija || 8 || ||

9. Izobraževanje || 9 || ||

10. Socialno varstvo || 10 || ||

11. Skupni odhodki (= predpostavka 2 v preglednici 4.a) || TE || ||

5. Opis diskrecijskih ukrepov, vključenih v osnutek proračuna

Preglednica 5.b Diskrecijski ukrepi, ki jih je sprejela država

Seznam ukrepov || Podroben opis1 || Cilj (element odhodkov/prihodkov) Koda ESR || Računovodsko načelo || Status sprejetja || Proračunski vpliv

|| leto t || leto t+1 || leto t+2 || leto t + …

|| v % BDP || v % BDP || v % BDP || v % BDP

(1) || || || || || || || ||

(2) || || || || || || ||

… || || || || || || || ||

|| SKUPAJ || || || ||

1/ Podrobneje opišite, če obstajajo veliki načrti reform fiskalne politike z morebitnimi učinki prelivanja za druge države članice v euroobmočju.

Preglednica 5.b Diskrecijski ukrepi, ki jih je sprejela centralna država

Seznam ukrepov || Podroben opis1 || Cilj (element odhodkov/prihodkov) Koda ESR || Računovodsko načelo || Status sprejetja || Proračunski vpliv

|| leto t || leto t+1 || leto t+2 || leto t + …

|| v % BDP || v % BDP || v % BDP || v % BDP

(1) || || || || || || || ||

(2) || || || || || || ||

… || || || || || || || ||

|| SKUPAJ || || || ||

1/ Podrobneje opišite, če obstajajo veliki načrti reform fiskalne politike z morebitnimi učinki prelivanja za druge države članice v euroobmočju.

Preglednica 5.c Diskrecijski ukrepi, ki so jih sprejeli podsektorji države1.

Seznam ukrepov || Podroben opis2 || Cilj (element odhodkov/prihodkov) Koda ESR || Računovodsko načelo || Status sprejetja || Proračunski vpliv

|| leto t || leto t+1 || leto t+2 || leto t + …

|| v % BDP || v % BDP || v % BDP || v % BDP

(1) || || || || || || || ||

(2) || || || || || || ||

… || || || || || || || ||

|| SKUPAJ || || || ||

1/ Navedite, ali regionalna država, lokalna država ali skladi socialne varnosti.

2/ Podrobneje opišite, če obstajajo veliki načrti reform fiskalne politike z morebitnimi učinki prelivanja za druge države članice v euroobmočju.

6. Napovedi, kako ukrepi v osnutkih proračunskih načrtov obravnavajo priporočila za posamezno državo in cilje iz strategije Unije za rast in delovna mesta

Preglednica 6.a Priporočila za posamezno državo

Številka priporočila za posamezno državo || Seznam ukrepov || Opis neposredne relevantnosti

|| ||

|| ||

|| ||

Preglednica 6.b Cilji iz strategije Unije za rast in delovna mesta.

Nacionalni krovni cilji v okviru strategije Evropa 2020 || Seznam ukrepov || Opis neposredne relevantnosti za obravnavanje cilja

Nacionalni cilj za zaposlenost do leta 2020 [...] || ||

Nacionalni cilj za raziskave in razvoj do leta 2020 [...] || ||

Cilj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov [...] || ||

Cilj za obnovljive vire energije [...] || ||

Nacionalni cilj za energetsko učinkovitost [...] || ||

Nacionalni cilj za zgodnje opuščanje šolanja [...] || ||

Nacionalni cilj za terciarno izobraževanje [...] || ||

Nacionalni cilj za zmanjšanje revščine [...] || ||

7. Razlike od zadnjega programa stabilnosti

Preglednica 7. Razlike od zadnjega programa stabilnosti

|| Koda ESR || Leto t – 1 || Leto t || Leto t + 1

|| || v % BDP || v % BDP || v % BDP

Cilj neto posojanja / neto izposojanja države || B.9 ||

Program stabilnosti || || || ||

Osnutki proračunskih načrtov || || || ||

Razlika || || || ||

Napovedi neto posojanja države v okviru scenarija nespremenjenih politik || B.9 ||

Program stabilnosti || || || ||

Osnutki proračunskih načrtov || || || ||

Razlika1 || || || ||

1/ Ta razlika se lahko nanaša na odstopanja zaradi sprememb v makroekonomskem scenariju ali zaradi vpliva ukrepov politike, sprejetih med predložitvijo programa stabilnosti in osnutkov proračunskih načrtov. Razlike se pričakujejo zato, ker je scenarij nespremenjene politike opredeljen drugače za namen tega kodeksa ravnanja v primerjavi s programom stabilnosti.

8. Distribucijski vpliv glavnih ukrepov v zvezi z odhodki in prihodki

V skladu s členom 6(3)(d) Uredbe (EU) št. 473/2013 bi morale države članice zagotoviti, v kolikor je mogoče, kvalitativne informacije in kvantitativne ocene o distribucijskem vplivu proračunskih ukrepov, predstavljene pa morajo biti tako, kot najbolj ustreza posebnim ukrepom in razpoložljivim analitičnim okvirom vsake države članice.

Kvantitativno opredeljevanje distribucijskega vpliva proračunskih ukrepov je zagotovo zahtevna naloga. Zato v to prilogo ni vključena nobena standardizirana preglednica v zvezi s tem vidikom osnutkov proračunskih načrtov. Kvantitativne ocene distribucijskega vpliva proračunskih ukrepov bi se lahko izvedle z izračunom pričakovanih sprememb indeksa Gini, kazalnika S80/S20 ali stopnje revščine, kot njihove posledice. Ta metodologija bi lahko med drugimi predstavljala enega od možnih korakov naprej.

Priloga k osnutkom proračunskih načrtov: metodologija, ekonomski modeli in predpostavke, ki podpirajo informacije iz osnutkov proračunskih načrtov.

Preglednica 8. Metodološki vidiki.

Tehnika ocenjevanja || Korak proračunskega postopka, za katerega se je uporabil1 || Relevantne značilnosti uporabljenega modela/tehnike || Predpostavke

Orodje št. 1 || || ||

Orodje št. 2 || || ||

… || || ||

1/ Orodja modeliranja so se uporabila:

        – pri makroekonomskih napovedih,

– pri ocenjevanju odhodkov in prihodkov v okviru scenarija nespremenjene politike,

– pri ocenjevanju distribucijskega vpliva glavnih ukrepov v zvezi z odhodki in prihodki,

– pri kvantitativnem opredeljevanju ukrepov v zvezi z odhodki in prihodki, ki se vključijo v predlog proračuna,

– pri ocenjevanju, kako reforme iz osnutkov proračunskih načrtov obravnavajo cilje iz strategije Unije za rast in delovna mesta.

[1] Obvezno je treba navesti podatke za spremenljivke v krepkem tisku.

Podatkov za druge spremenljivke ni treba navesti, vendar je to zelo zaželeno. Podatkov za leta t+2 do t+4 ni treba navesti, vendar je to zelo zaželeno za tiste države članice, ki jih zadeva pravilo v zvezi z dolgom iz Pakta za stabilnost in rast.

[2] Scenarij nespremenjene politike vključuje ekstrapolacijo gibanj prihodkov in odhodkov pred prištetjem vpliva ukrepov, vključenih v proračun za prihodnje leto.