POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o rezultatih izvajanja načrtov o upravljanju staležev jegulj, vključno z analizo ukrepov za obnovo staleža in gibanja tržne cene jegulj, krajših od 12 cm

Ozadje

To poročilo je predloženo Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 9(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 (v nadaljnjem besedilu: uredba o jeguljah)[1].

Uredba o jeguljah določa ukrepe za obnovo staleža evropske jegulje, katerega številčnost je dosegla zgodovinski minimum in se nenehno alarmantno naglo zmanjšuje, s prirastkom med 1 in 5 % prirastka iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja (obdobja, ko je stanje staleža veljalo za zdravo) glede na periodična mnenja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) v prvem desetletju tega stoletja. Evropska jegulja je od leta 2009 vključena tudi v Dodatek II h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES), v kateri so obravnavane vrste, ki niso nujno na robu izumrtja, vendar je treba trgovino z njimi nadzirati, da bi se izognili izkoriščanju, ki je nezdružljivo z njihovim preživetjem. To se odraža z vključitvijo v Prilogo B k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Skupina za strokovno presojo, ustanovljena v skladu z navedeno uredbo, je decembra 2010 ugotovila, da ne more potrditi, da ulov ali zbiranje primerkov prosto živeče evropske jegulje ali njen izvoz ne bo negativno vplival na ohranitveno stanje vrste[2]. Upravni organi CITES za EU zato od decembra 2010 ne dovolijo izvoza jegulj iz EU.

Uredba o jeguljah zavezuje države članice, ki imajo na svojem državnem ozemlju povodja, ki so naravni habitati jegulje, da pripravijo in izvajajo načrte o upravljanju staležev jegulj. Ti načrti morajo vsebovati ukrepe upravljanja za zagotovitev, da vsaj 40 % odraslih jegulj prek ribolovnih območij dospe na drstišča, glede na stopnje, ki bi obstajale, če ne bi bilo vplivov človeka. Načrti o upravljanju staležev jegulj lahko zlasti vsebujejo ukrepe, kot so zmanjšanje gospodarskega ribolova, omejitev športnega ribolova, ukrepi za obnovo staleža, strukturni ukrepi za vzpostavitev prehodnosti rek in izboljšanje rečnih habitatov, prenos srebrnih jegulj iz celinskih voda, boj proti plenilcem, ukrepi v zvezi s turbinami hidroelektrarn, ribogojstvo in kateri koli drug ukrep, potreben za doseganje zgoraj navedenega cilja 40 % jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča. Poleg tega morajo države članice, ki dovoljujejo ulov jegulj, krajših od 12 cm (steklene jegulje), 60 % svojega ulova steklenih jegulj ohranjati za obnovo staleža[3].

Stanje staleža evropske jegulje

Komisija od ICES redno pridobiva znanstvena mnenja o stanju staleža evropske jegulje. ICES od leta 1999 pripravlja mnenja o jeguljah, iz katerih je razviden dolgoročen upad številčnosti v vseh fazah (stekleni, rumeni in srebrni) staleža evropske jegulje in prirastka.

V skladu z najnovejšim mnenjem ICES, objavljenim novembra 2013, stanje staleža jegulje ostaja kritično in zahteva nujno ukrepanje. Znanstveno mnenje navaja, da se je v zadnjih dveh letih letni prirastek steklene jegulje v Severnem morju povečal z manj kot 1 % na 1,5 %, drugje pa s 5 % na 10 %. Vendar je treba to povečanje obravnavati glede na stanje v preteklosti, zaradi trajanja življenjskega cikla jegulje pa povečanje kratkoročno ne vpliva na odstotni delež odraslih jegulj, ki dospejo na drstišča prek ribolovnih območij. Zato se mnenje, da je stanje staleža v tej fazi kritično, ne spremeni.

Razpoložljiva znanstvena ocena je bila pripravljena na podlagi nepopolnega poročanja, nestandardiziranega zbiranja podatkov in nestandardizirane metodologije. Posledično ne pomeni celovite ocene stanja staleža, ki sega izven voda EU.

Znanstveno mnenje je predložila tudi Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN), ki je leta 2014 na podlagi izrazitega zmanjšanja populacije ocenila, da je vrsta kritično ogrožena. IUCN ugotavlja, da se je v zadnjih 45 letih zaradi raznovrstnih groženj, s katerimi se jegulje spopadajo v več življenjskih fazah, močno zmanjšal (za 90–95 %) prirastek evropske jegulje na obsežnih območjih njene geografske razširjenosti.

Stanje izvajanja Uredbe (ES) št. 1100/2007

Pri izvajanju uredbe o jeguljah so nastale precejšnje zamude. Države članice so pozno predložile načrte o upravljanju staležev jegulj (od nekaj mesecev do skoraj dveh let po roku), tehnične analize so trajale nepričakovano dolgo, poročila je bilo treba znova predložiti v odobritev Komisiji in temu primerno je zamujalo izvajanje večine načrtov in ukrepov za obnovo staleža.

Načrte o upravljanju staležev jegulj je predložilo devetnajst držav članic. Ti načrti vsebujejo raznovrstne ukrepe za zmanjšanje dejavnikov smrtnosti, vključno z omejitvami ribolova in ukrepi, ki niso povezani z ribolovom, zlasti glede spreminjanja ali odstranjevanja ovir za migracije, obnove staleža, zmanjšanja onesnaženja in boja proti parazitom. Preden je Komisija odobrila načrte o upravljanju staležev jegulj, je vse predložene načrte preučil ICES.

Šest držav članic je bilo oproščenih obveznosti priprave načrtov o upravljanju staležev jegulj, saj njihovo ozemlje ni veljalo za pomemben habitat jegulje (člen 3)[4]. Dve državi članici[5] nista predložili načrtov, zato je zanju avtomatično veljala obveznost 50-odstotnega zmanjšanja ulova jegulj (člen 4(2) uredbe o jeguljah).

Države članice morajo v skladu s členom 9(1) uredbe o jeguljah vsaka tri leta poročati o napredku pri izvajanju načrtov o upravljanju staležev jegulj. Ta poročila morajo zagotoviti predvsem naslednje informacije:

(a) za vsako državo članico: odstotni delež biomase srebrnih jegulj, ki dospejo do morja, da bi se drstile, glede na ciljni odstotni delež jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo do drstišča, kakor je določen v členu 2(4);

(b) raven vsakoletnega ribolovnega napora za jegulje ter zmanjšanje v skladu s členoma 4(2) in 5(4);

(c) raven dejavnikov smrtnosti, ki niso posledica ribištva, in njihovo zmanjšanje v skladu s členom 2(10);

(d) količino ulovljenih steklenih jegulj in odstotne deleže teh jegulj, uporabljenih za različne namene.

Večina držav članic je spoštovala rok za predložitev prvega poročila o napredku (30. junij 2012)[6]. V poročilih o napredku se odražajo tudi razlike v datumih sprejetja načrtov o upravljanju staležev jegulj po državah članicah (od julija 2009 do 2011). Nekateri nacionalni organi in znanstveniki so opozorili na pomanjkanje časa za zbiranje podatkov in/ali oceno učinka izvajanja načrtov o upravljanju staležev jegulj.

Statistična in znanstvena analiza rezultatov načrtov o upravljanju staležev jegulj

Vsa poročila držav članic o napredku so bila predložena v statistično in znanstveno analizo. Na podlagi strokovne analize je bilo junija 2013 prejeto znanstveno mnenje v odziv na ad hoc zaprosilo Komisije za tehnično analizo izvajanja načrtov o upravljanju staležev jegulj[7]. Mnenje je potrdilo, da je bil v večini enot za upravljanje jegulj, tj. v 81 enotah za upravljanje, ki so jih države članice vzpostavile za izvajanje načrtov o upravljanju staležev jegulj, dosežen napredek pri izvajanju ukrepov upravljanja v zvezi z ribištvom, medtem ko so bili drugi ukrepi upravljanja, kot so izboljšanje habitatov, boj proti parazitom ali nadzor plenilcev, pogosto odloženi ali le delno izvedeni.

Na splošno je v trenutnem položaju še naprej težko oceniti rezultate načrtov o upravljanju staležev jegulj glede cilja 40 % jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča, določenega v uredbi o jeguljah.

Znanstveno mnenje poudarja, da učinkovitosti posameznih ukrepov upravljanja ni mogoče vedno dokazati: manjkajo potrebni podatki ali pa se pri zadevnih ukrepih ne pričakujejo takojšnji ali kratkoročni učinki. Na primer, precej verjetno je, da so omejitve ribolova srebrne jegulje prispevale k povečanju odstotnega deleža srebrnih jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo do drstišča. Vendar se od ukrepov upravljanja, namenjenim jeguljam pred srebrno fazo (na primer obnova staleža), zaradi bioloških razlogov ne pričakuje, da so že prispevali k povečanju odstotnega deleža srebrnih jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo do drstišča (generacijski zamik, ki sega od približno 5 let v sredozemskih lagunah do 25–30 let v severni Evropi). Tudi ukrepe, ki niso povezani z ribolovom, zadevajo pa hidroelektrarne, črpalne postaje in ovire za migracije, je za zdaj težko ovrednotiti, predvsem zaradi morebitnih učinkov, povezanih z naravo posamezne lokacije, in pomanjkanja podatkov iz naknadne analize. Iz mnenja ne izhaja, da so ti ukrepi upravljanja neučinkoviti ali da ne bodo učinkoviti dolgoročno.

 

Zaradi zgoraj navedenih razlogov še ni mogoče individualno ugotoviti prispevka enot za upravljanje jegulj k obnovi celotnega staleža. V skladu s poročili držav članic o napredku izmed 81 enot za upravljanje jegulj cilje glede biomase dosega 17 izmed teh enot, 42 jih ciljev ne dosega, za 22 enot pa ni poročila. 24 enot za upravljanje jegulj je poročalo, da dosegajo cilje glede smrtnosti zaradi človekovih dejavnosti, 19 jih je poročalo, da teh ciljev niso dosegle, 38 pa jih ni sporočilo vseh kazalnikov glede staleža, ki so potrebni za to analizo. Znanstveno mnenje je poudarilo tudi vrednost ocen, namenjenih ugotavljanju, kateri dodatni ukrepi (ki niso omejitve ribolova) bodo najverjetneje prispevali k doseganju ciljev upravljanja[8].

Obnova staleža

Uredba o jeguljah zavezuje države članice, ki dovoljujejo ulov steklenih jegulj, da vsaj 60 % ulova steklenih jegulj namenijo za obnovo staleža zaradi ohranitve vrste v EU. Ni pa gotovo, da je bilo 60 % celotnega ulova staleža dejansko obnovljenega, saj se zdi, da zahteva ni zadostna. Obnova staleža je ukrep, ki je sestavni del skoraj vseh načrtov o upravljanju staležev jegulj. V skladu z znanstvenim mnenjem je le nekaj enot za upravljanje jegulj doseglo svoje cilje glede obnove staleža, večina jih je cilje doseglo delno, nekaj pa jih ukrepa ni izvedlo.

V znanstvenem mnenju o stanju staleža jegulje za leto 2012[9] je bila izražena zaskrbljenost glede sedanjih praks za obnovo staleža evropske jegulje in poudarjeno je bilo, da ni jasno, ali obnova staleža dejansko prispeva k zagotavljanju večjega odstotnega deleža srebrnih jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča, ali k vzdrževanju ribolova jegulje v nekaterih enotah za upravljanje jegulj. Znanstveni pregled izvajanja načrtov o upravljanju staležev jegulj[10] ugotavlja, da se od obnove staležev v skladu z načrti o upravljanju staležev jegulj ne pričakuje, da bo prispevala k večjemu odstotnemu deležu srebrnih jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča: njena učinkovitost ostaja negotova, saj zaradi generacijskega zamika ni dokazov o dejanski koristi.

Znanstveniki dvomijo tudi o prispevku obnove staleža k drstitvenemu staležu in priporočeno je bilo, naj bo celoten stalež dodanih gojenih jegulj označen, da bi ga bilo pri nadaljnjem vzorčenju mogoče ločiti od prosto živečih jegulj[11]. Ob tem ko učinkov obnove staleža zaradi generacijskega zamika ni mogoče takoj dokazati, je bila na Švedskem nedavno opravljena raziskava za sledenje dodanim gojenim jeguljam, da bi preverili, ali migrirajo enako kot prosto živeče jegulje[12]. Iz prvih rezultatov je razvidno, da se dodane gojene jegulje obnašajo enako kot prosto živeče jegulje.

Pregled izvajanja obnove staleža po državah članicah je na voljo v Prilogi II k temu poročilu.

Razvoj tržnih cen za steklene jegulje in nezakonita trgovina

V skladu s členom 7(6) uredbe o jeguljah Komisija sprejme ustrezne ukrepe v primeru občutnega padca tržnih cen steklenih jegulj, ki se uporabljajo za obnovo staleža, v primerjavi s steklenimi jeguljami, ki se uporabljajo za druge namene, in sicer na podlagi informacij o cenah, ki jih predložijo države članice, in na zahtevo zadevne države članice. Ti ukrepi lahko vključujejo zmanjšanje odstotnega deleža steklenih jegulj, ki ga je treba predvideti za obnovo staleža v skladu s členom 7(2) uredbe o jeguljah. Taki ukrepi doslej še niso bili sprejeti.

Uredba o jeguljah (člen 7(7)) določa obveznost Komisije, da najpozneje 1. julija 2011 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu in oceni učinkovitost ukrepov za obnovo staleža, vključno z gibanjem tržne cene steklene jegulje. Komisija je države članice spomnila na njihovo obveznost poročanja o cenah steklene jegulje v letih 2011 in 2012. Do julija 2012, eno leto po prvem letnem roku za poročanje o cenah steklene jegulje, je poročila o cenah steklene jegulje predložilo dvanajst držav članic, izmed teh jih je bilo popolnih devet. Posledično Komisija do navedenega roka ni mogla izpolniti obveznosti poročanja iz člena 7(7).

Okvirna analiza razvoja tržnih cen steklene jegulje, kot so jih sporočile države članice, je vključena v to poročilo. V Prilogi I so povzete informacije, ki so jih predložile države članice glede cen steklenih jegulj na kilogram za poribljavanje, ki so bile plačane v različnih državah članicah.

Ker je bila evropska jegulja vključena v Dodatek II h Konvenciji CITES (in prenesena v Uredbo Sveta (ES) št. 338/97), od decembra 2010 uvozno ali izvozno trgovanje z jeguljami v Evropski uniji ni dovoljeno[13]. S steklenimi jeguljami, ulovljenimi v vodah EU, ni mogoče trgovati zunaj EU. Steklene jegulje, ki se ne uporabijo za obnovo staleža, se lahko namenijo za prehrano ljudi (predvsem v Španiji in Franciji) ali ribogojstvo (predvsem na Nizozemskem in Danskem, pa tudi v Grčiji).

Ker ni mednarodne trgovine ter točnih in zadostnih informacij o cenah v državah članicah, primerjava cen steklenih jegulj, uporabljenih za trgovino, s cenami steklenih jegulj, uporabljenih za obnovo staleža, ni mogoča.

Priporočila za izboljšanje učinkovitosti uredbe o jeguljah

Kljub izvajanju načrtov o upravljanju staležev jegulj ostaja stanje staleža evropske jegulje kritično in potreben bo previdnostni pristop, dokler ne bo dokazov o trajnem povečanju prirastka in staleža odraslih jegulj. Znanstveniki ves čas svetujejo, da je treba celotno smrtnost zaradi človekovih dejavnosti (ribolovnih in neribolovnih) čim bolj približati ničelni stopnji in da je potrebno nujno ukrepanje. V skladu s temi nasveti znanstvenikov bodo morda potrebni dodatni ukrepi za znižanje trenutnih ravni smrtnosti zaradi človekovih dejavnosti.

                                                                                                 

Posledice izvajanja načrtov o upravljanju staležev jegulj so bile omejitve ribištva, ki lahko v nekaj letih zagotovijo povečanje prirastka steklene jegulje. Zato je treba oceniti kratkoročni učinek takih omejitev.

Dejavniki smrtnosti zaradi človekovih dejavnosti, ki niso ribolovne, vključujejo hidroelektrarne in črpalne postaje, izgubo ali degradacijo habitatov, onesnaževanje, bolezni in parazite. Več pozornosti bi bilo treba nameniti ukrepom upravljanja, povezanim s temi dejavniki smrtnosti zaradi človekovih dejavnosti, ki niso ribolovne, saj so jih države članice večinoma izvedle le delno. Medtem ko je cilj nacionalnih načrtov upravljanja zagotoviti, da se doseže cilj 40 % biomase jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča, iz člena 2(4) uredbe o jeguljah, za zdaj še ni na voljo celotnih podatkov iz virov znotraj ali zunaj EU, zato ni mogoče oceniti uresničitve tega cilja glede na celotno EU ali celotni stalež jegulje.

Glede obnove staleža, pri čemer je mogoče učinek na stalež evropske jegulje oceniti le dolgoročno, so iz znanstvenega mnenja razvidni pomisleki glede trenutnih praks za obnovo staleža jegulje, izraženo je tudi opozorilo, da še ni mogoče dokazati, da obnova staleža dejansko prispeva k zagotavljanju večjega odstotnega deleža srebrnih jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča. Zato je treba vzpostaviti instrumente za analizo učinkov in prispevka obnove staleža k večjemu dospetju jegulj na drstišča in premisliti, ali so določbe iz uredbe o jeguljah v zvezi z obnovo staleža še vedno primerne v luči težav z njenim izvajanjem. Službe Komisije skrbno spremljajo znanstveno delo na tem področju in bodo zadevo preučile v skladu z najnovejšimi dognanji.

Nazadnje, z upravnega vidika uredba o jeguljah nalaga državam članicam precejšnje obveznosti poročanja, saj je potrebno popolno sporočanje kazalnikov, da se v celoti ocenita stanje staleža in učinkovitost izvajanja načrtov o upravljanju staležev jegulj. Poročanje je bilo pogosto nepopolno, in to zaradi nedoslednosti med državami članicami pri poročanju in izračunu sporočenih kazalnikov za stalež. Standardizacija formatov podatkovnih tabel in metod za izračun bi olajšala poročanje in omogočila boljšo analizo učinkovitosti posameznih ukrepov upravljanja na ravni enot za upravljanje jegulj.

Komisija namerava zaprositi za zunanji znanstveni pregled metodologij, ki jih uporabljajo države članice, in po potrebi za posodobitev ali novo oceno kazalnikov za stalež jegulje. S tem želi od enot za upravljanje jegulj pridobiti zanesljive ocene parametrov staleža, ki odražajo stanje in izkoriščanje staleža v Evropi, oceniti vpliv uredbe o jeguljah in pretehtati, ali so potrebni dodatni ukrepi. Komisija bo na podlagi tega mnenja po potrebi razmislila o načinih in sredstvih za oceno učinkovitosti uredbe o jeguljah, vključno z morebitnim pregledom navedene uredbe.

Viri

STECF, Poročilo s 43. plenarnega zasedanja, 8.–12. julij 2013, Köbenhavn, Poročilo EUR 26094.

Mnenje ICES v odziv na zaprosilo EU, naj ICES tehnično ovrednoti napredek načrtov o upravljanju staleža jegulj, posebno zaprosilo, junij 2013.

ICES, Poročilo z delavnice za vrednotenje napredka načrtov o upravljanju staleža jegulje 2013, 13.–15. maj 2013, sedež ICES, Köbenhavn. ICES CM/ACOM:32, str. 757 in naslednje.

Mnenje ICES za leto 2014, evropska jegulja, november 2013.

ICES, Poročilo skupne delovne skupine EIFAAC/ICES o jeguljah (WGEEL), 18.–22. marec 2013, Sukarietta, Španija, in 4.–10. september 2013, Köbenhavn, Danska.

ICES, Poročilo z delavnice o podatkih DCF za jeguljo in lososa (WKESDCF), 3.–6. julij 2012, sedež ICES, Köbenhavn. ICES CM/ACOM: str. 62.

[1] UL L 248, 22.9.2007, str. 17. Mnenje Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) iz člena 9(2) uredbe o jeguljah je na voljo na spletnem naslovu: http://stecf.jrc.ec.europa.eu/documents/43805/594118/2013-07_STECF+PLEN-13-02_JRC83565.pdf (str. 113 in naslednje).

[2] Kratek povzetek sklepov s 54. zasedanja Skupine za strokovno presojo o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, 3. december 2010, https://circabc.europa.eu/sd/a/49ab3fc9-646b-4b35-ac42-f0333479ce24/54_summary_srg.pdf.

[3] V skladu s členom 2(1) uredbe o jeguljah države članice na svojem državnem ozemlju opredelijo in določijo posamezna povodja, ki so naravni habitati jegulje (v nadaljnjem besedilu: povodja za jegulje), v skladu s členom 7(1) uredbe o jeguljah pa se do 31. julija 2013 60 % letnega ulova jegulj, krajših od 12 cm (steklene jegulje), ohranja za obnovo staleža.

[4] Avstrija, Slovaška, Madžarska, Romunija, Ciper in Malta.

[5] Bolgarija in Slovenija.

[6] Do tega datuma poročila o napredku ni predložila edino Finska.

[7] Mnenje ICES v odziv na zaprosilo EU, naj ICES tehnično ovrednoti napredek načrtov o upravljanju staleža jegulj, v poročilu svetovalnega odbora ICES, 2013. Mnenje ICES 2013, knjiga 9, oddelek 9.3.3.3, str. 17 in naslednje.

[8] STECF, Poročilo s 43. plenarnega zasedanja, 8.–12. julij 2013, Köbenhavn, Poročilo EUR 26094.

[9] Mnenje ICES o jegulji, Mnenje ICES 2012, knjiga 9, oddelek 9.4.7: „ICES glede na trenutno rekordno nizko številčnost steklene jegulje ponavlja svojo zaskrbljenost, da programi za obnovo staleža steklene jegulje najverjetneje ne bodo znatno prispevali k obnovi staleža evropske jegulje. Celotno dokazno breme bi moralo biti, da bo poribljavanje prineslo čiste koristi, v smislu prispevka k odstotnemu deležu srebrnih jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča, in drstitvenemu potencialu. Pred poribljavanjem ali za nadaljevanje obstoječega poribljavanja je treba opraviti oceno tveganja, ki upošteva ribolov, hrambo, prevoz, smrtnost po poribljavanju in druge dejavnike, kot so prenosi bolezni in parazitov. Za pospešitev obnove staleža bi morali celoten ulov steklene jegulje uporabiti za poribljavanje. To bi se moralo izvajati le, ko se pričakuje visoka stopnja preživetja do faze srebrne jegulje in ko so pogoji za dospetje na drstišča dobri. To pomeni, da se poribljavanje ne bi smelo uporabljati zaradi nadaljevanja ribolova in da bi se moralo izvajati le, ko so vse stopnje smrtnosti zaradi človekovih dejavnosti nizke.“

[10] Mnenje ICES v odziv na zaprosilo EU, naj ICES tehnično ovrednoti napredek načrtov o upravljanju staleža jegulj, v poročilu svetovalnega odbora ICES, 2013. Mnenje ICES 2013, knjiga 9, oddelek 9.3.3.3., str. 17 in naslednje.

[11] Poročilo delovne skupine za jegulje EIFAAC/ICES (2011).

[12] Wickström in Sjöberg, Traceability of stocked eels – the Swedish approach (Sledljivost jegulj iz poribljavanja – švedski pristop), Ecology of Freshwater Fish 2013, str. 1.

[13]             UREDBA SVETA (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 61, 3.3.1997, str. 1).

Priloga I – preglednica: Cene, plačane za kilogram steklenih jegulj, namenjenih poribljavanju, po državah članicah, kot so jih ustrezni nacionalni organi sporočili Komisiji

|| || 2008 || 2009 || 2010 || 2011 || 2012

|| Pripombe || teža v kg || cena v EUR/kg || v kg || v EUR/kg || v kg || v EUR/kg || v kg || v EUR/kg || v kg || v EUR/kg

BE || V skladu s poročilom o napredku FR: 2010–11 – 120 kg, 2011–12 – 160 kg. || 125 || 510 || 152 || 425 || 143 || 453 || 160 || 470–520 || 206 || 399–416

CZ || V skladu s poročilom o napredku FR: 2009–10 – 671 kg, 2010–11 – 620 kg, 2011–12 – 520 kg, || || || 289 || 495 || 640 || 547 || 609 || 547 || 557 || 530

DE            || V skladu s poročilom o napredku FR: 2009–10 – 2 492 kg, 2010–11 – 807 kg, 2011–12 – 1 761 kg. || || 400–550 || || 400–550 || || 400–550 || || 400–550 || || 400–550

DK || V skladu s poročilom o napredku FR: 2009–10 – 1 050 kg, 2010–11 – 600 kg, 2011–12 – 250 kg. || || || || 419 || || 453 || || 421 || ||

EE || || || || || || 63,5 || 480 || 206,5 || 625 || ||

EL || || || || || || || || 285 || 420 || ||

ES || O cenah, plačanih za steklene jegulje, namenjene poribljavanju, poroča le Asturija. || 6 || 464 || 8 || 562 || Ni na voljo. || Ni na voljo. || 8 || 578 || 8 || 535

FR || 3,6 tone prodane v FR po ceni 400 EUR/kg po ustnih informacijah. Leto ni omenjeno. || || || || || || || || || ||

IE || Sledijo mnenju ICES – ne verjamejo v koristi poribljavanja, vendar pričakujejo nove znanstvene informacije. || || || 0 || Ni na voljo. || 0 || Ni na voljo. || 0 || Ni na voljo. || 0 || Ni na voljo.

NL || V skladu s poročilom o napredku FR: 2009–10 – 2 890 kg, 2010–11 – 370 kg, 2011–12 – 2 086 kg. || || || || || || 450 (UK) 440 (FR) || || 490 (UK) 550 (FR) || ||

LT || || || || || || || || 1 047 || || ||

LV || Cena je vključevala hrambo, prevoz in upravljanje. || || || || || || || 100 || 2 917* || ||

PL || V skladu s poročilom o napredku FR: 2009–10 – 85 kg, 2010–11 – 85 kg, 2011–12 – 90 kg. || || || || || 85 || 650 || 85 || 500 || ||

PT || Ne poribljavajo, temveč prodajajo v Španijo (podatki v ležečem tisku). || || 270 || || 209 || || 275 || 900 || 402 300 || ||

SE || V skladu s poročilom o napredku FR: 2009–10 – 870 kg. || || || || || || 575–650 || || 575–650 || ||

SK || || 100 || 808 || 62 || 565 || 85 || 595 || 79.5 || 600 || ||

UK || V skladu s poročilom o napredku FR: 2009–10 – 240 kg, 2010–11 – 1 487 kg, 2011–12 – 400 kg. || || || 240 || || (865,1) 1 401 || (476) || (948,3) 1 080 || (395) || ||

Opomba: Preglednica vsebuje cene steklene jegulje za leta od 2008 do 2012. Kljub številnim pozivom Komisije državam članicam, naj predložijo popolne in ustrezne podatke, je bilo take podatke težko dobiti.

Priloga II – Izvajanje ukrepov za poribljavanje

BE: Leta 2011 je bilo v Valoniji 130 000 primerkov (40 kg) steklenih jegulj dodanih v nekatere prednostne reke, kot so Ourthe (12 kg), Amblève (8 kg), Aisne (1 kg), Méhaigne (2 kg) v povodju rek Lesse in Meuse, ter v reko Dyle (1 kg) v povodju reke Šelda. Leta 2012 je bilo v povodju reke Meuse dodanih 50 kg: Vesdre (6 kg), Haute Lesse (6 kg), Viroin (4 kg), Haute Sambre (6 kg), Biesme (2 kg), Biesmelle (2 kg), Hantes (2 kg), Thure (2 kg), Eau d'Heure (4 kg) in jezera Eau d'Heure (2 kg). V naslednjih štirih letih se bo poribljavanje nadaljevalo.

CZ: Poribljavanje poteka skladno z načrtom o upravljanju. Izvaja se na območjih, ki jeguljam omogočajo dospetje v morje. Zajeti sta povodji reke Labe, ki se izteka v Severno morje (migracija brez težav), in reke Odre, ki se izliva v Baltsko morje na poljski obali (tu je nekaj ovir, ki jeguljam preprečujejo, da bi brez težav dospele v Baltsko morje). Za leta 2012, 2013 in 2014 je vsako leto načrtovan uvoz 950 kg steklenih jegulj na Češko. Od teh jih bo 700 kg plačanih v okviru operativnega programa za ribištvo, 250 kg pa z zasebnimi sredstvi češkega združenja za ribištvo.

DK: Poribljavanje je bilo v celoti izvedeno, kot je opisano v danskem načrtu o upravljanju staležev jegulj. Količina dodanih jegulj v sladkih vodah se je povečala od leta 2010, ko so bila zagotovljena sredstva iz Evropskega sklada za ribištvo. V danskem načrtu o upravljanju staležev jegulj je predlagano poribljavanje z 0,8 milijona jegulj. Dejanska količina dodanih jegulj se je v letih 2010 in 2011 povečala na 1,2 oziroma 1,4 milijona jegulj.

EE: Glavni predlog v načrtu o upravljanju staležev jegulj je povečati letno količino dodanih jegulj v povodju reke Narve in okrepiti poribljavanje z dodatnimi finančnimi sredstvi iz Evropskega sklada za ribištvo (ESR). Od leta 2011 je poribljavanje staleža jegulj dodatno podprto s sredstvi ESR. Brez poribljavanja bi bilo odrezano ogromno območje z velikim gojitvenim potencialom.

EL: Načrtovani ukrep, 10 % staleža steklenih jegulj iz uvoza iz drugih držav članic EU (prirastek steklene jegulje v Grčiji je zelo majhen), uporabiti za obnovo staleža zaradi finančnih omejitev ni bil v celoti izveden.

ES: Vse avtonomne skupnosti, ki so v svojih načrtih predvidevale poribljavanje, so to tudi izvedle, čeprav v različnih obsegih. Asturija, Kantabrija, Katalonija in Andaluzija so svoje načrte za poribljavanje v celoti izvedle, Valencija pa je izvedla le 42 % načrtovanega poribljavanja. Baskija bo izvedla obnovo staleža z zamudo.

FR: 45 % ribolovne kvote za stekleno jeguljo v ribolovni sezoni 2011–2012 je bilo dodeljenih poribljavanju v EU. 5–10 % ulova je bilo predvidenega za poribljavanje v Franciji, vendar je poribljavanje, izvedeno v vsaki ribolovni sezoni v obdobju 2009–2012, precej manjše od načrtovanega:

2009–2010: 0,33 %;

2010–2011: 1,69 %;

2011–2012: 8,34 %.

Razlogi za neizpolnitev ciljev za poribljavanje so pozna izvedba francoskih načrtov za jegulje v letu 2009, odkritje virusa EVEX v steklenih jeguljah, dvomi glede zmožnosti naselitve nekaterih območij, upravne in finančne težave ter onesnaženost nekaterih ciljnih območij za poribljavanje. Obnova staleža se vsako leto izboljšuje predvsem zaradi pridobljenih izkušenj glede primernih lokacij za poribljavanje in sanitarnih premislekov.

Smrtnost steklenih jegulj v 15 dneh po poribljavanju je od 6 do 27 %, odvisno od območja. Preživetja v prvih šestih mesecih ni bilo mogoče točno ugotoviti. Na dveh območjih poribljavanja je bilo ugotovljeno, da „vsaj nekaj“ jegulj preživi. Na dveh drugih območjih poribljavanja niso bile znova ulovljene nobene označene jegulje (iz poribljavanja), zato ni bilo mogoče ugotoviti ničesar glede njihove stopnje preživetja.

LT: Poribljavanje je eden najpomembnejših ukrepov načrta. Intenzivnost poribljavanja je odvisna od razpoložljivosti steklene jegulje. Poribljavanje je mogoče v različnih življenjskih fazah jegulje. Priporočena gostota poribljavanja za litovska vodna telesa je 100 primerkov steklenih jegulj ali 25 primerkov steklenih jegulj, krajših od 20 cm, na hektar

V zadnjem desetletju se je poribljavanje izvajalo občasno ob uporabi steklene ribje zalege ali kultiviranega materiala, katerega primerki so tehtali več gramov. Kljub težavam na začetku izvajanja načrta o upravljanju staležev jegulj je služba za ribištvo sredi leta 2011 začela izvajati ustrezne ukrepe. Kupljenih je bilo 134 000 primerkov evropskih jegulj, krajših od 20 cm (težkih približno 10–11 g). V dveh mesecih (julija in avgusta 2011) je bila količina pridobljenih jegulj dodana v 22 jezer v Litvi.

NL: Obnova staleža je bila predvidena za leto 2009, vendar se je začela leta 2010. Za poribljavanje se uporabljajo gojene jegulje, dolge vsaj 28 cm. Učinkovitost trenutnega programa za poribljavanje steklene jegulje ni jasna. Učinek programa poribljavanja v obdobju 2009–2011 ne bo viden, dokler steklene jegulje ne bodo daljše od 30 cm in dokler jih ne bo mogoče zajeti v programe za ribištvo in spremljanje jegulj. To pa presega obdobje, ki se trenutno ocenjuje. Dodajanje jegulj iz Francije, Španije in Anglije v nizozemske vode bo nedvomno povečalo biomaso srebrne jegulje v nizozemskih vodah.

Dejavnosti v obdobju 2009–2012: Obnovljeni stalež steklene jegulje in gojene jegulje

Količine obnovljenega staleža || 2010 || 2011

steklena jegulja || 763 || 164

gojena jegulja || 0 || 1 395

PL: Intenzivnost poribljavanja je odvisna od razpoložljivosti steklene jegulje v maju in juniju. Priporočena količina poribljavanja za povodje reke Odre je šest milijonov primerkov, za povodje reke Vistule pa sedem milijonov. Za poribljavanje je mogoče uporabiti različno velike jegulje. V zadnjih dveh desetletjih so se za poribljavanje uporabljale gojene jegulje, ki so tehtale od nekaj do več sto gramov.

Rezultati študij, ki jih je opravil oddelek za ribiško biogospodarstvo IFI, kažejo, da na Poljskem vsaj deset velikih podjetij uvaža mladice za poribljavanje, en proizvajalec, ki goji uvožene steklene jegulje in je povezan s poljskim združenjem za trnkarjenje v Suwalkiju. Večina uvoznikov dobiva mladice iz ribogojskih podjetij, ki imajo sedež na Danskem, Nizozemskem, v Nemčiji, na Švedskem, v Litvi in Franciji, kjer komercialno gojijo različno velike jegulje, večina primerkov pa tehta od 100 do 1 000 gramov.

PT: Poročilo ne navaja, kako se spoštuje obveznost ohranjanja 60 % ulovljenih steklenih jegulj v Minhu (to je edina pokrajina na Portugalskem, kjer je dovoljen ribolov steklene jegulje). Ugotovljene so bile potencialne lokacije za poribljavanje. Vendar bi Portugalska želela, da se možnost poribljavanja znova pretehta, zlasti ker je njegov prispevek k obnovi staleža dvomljiv ter ker ga je finančno in tehnično dolgoročno težko izvajati.

SE: Okrepljeno poribljavanje še 14 let ne bo pripomoglo k višjim ravnem dospetja srebrnih jegulj na drstišča (to izhaja iz načrta o upravljanju staležev jegulj). Steklene jegulje se kupujejo v Franciji in/ali Angliji in se vedno dajo v karanteno zaradi zagotovitve, da se v švedske vode ne bodo vnesle nobene bolezni. Cilji za povečanje količine poribljavanja iz načrta o upravljanju staležev jegulj so bili izpolnjeni.

Leta 2008 je bilo za poribljavanje na Švedskem namenjenih 1–1,2 milijona primerkov steklenih jegulj. Kratkoročni cilj iz načrta je bil podvojitev te številke (na 2–2,5 milijona primerkov) do leta 2010. Ta cilj je bil dosežen v prvem letu izvajanja načrta o upravljanju staležev jegulj. V letih 2010 in 2011 se je poribljavanje na vzhodni obali skoraj popolnoma prenehalo, v celinskih vodah pa je bilo osredotočeno na jezera, iz katerih vode odtekajo na zahod, zlasti na jezeri Vänern in Vombsjön, da bi se izognili prihodnjim vplivom človeka na program poribljavanja (tj. smrtnosti zaradi ribolova in hidroelektrarn).

Ker se je izkazalo, da je poribljavanje tako pomemben del načrtov o upravljanju staležev jegulj, in ker je trenutna številčnost steklene jegulje nizka, je treba zagotoviti, da vsako poribljavanje prinaša čiste koristi za gojeno populacijo, poleg tega morajo biti izpolnjeni trije osnovni pogoji:

– obstajati mora presežek steklene jegulje, kjer je ta ulovljena;

– kjer je steklena jegulja izpuščena, mora biti stopnja smrtnosti zaradi človekovih dejavnosti nizka ali ničelna;

– obstajati mora precejšnja verjetnost, da jegulje iz poribljavanja lahko prispejo v Sargaško morje (opravljenih je bilo več študij za sledenje jeguljam iz poribljavanja do njihovih drstišč, vendar še ni bilo ustrezno dokazano, da te jegulje lahko uspešno končajo migracijo).