SPOROČILO KOMISIJE SVETU

v skladu s členom 395 Direktive Sveta 2006/112/ES

1. OZADJE

V skladu s členom 395 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: direktiva o DDV) lahko Svet soglasno na predlog Komisije kateri koli državi članici dovoli uvedbo posebnih ukrepov, ki odstopajo od določb te direktive, za poenostavitev postopka pobiranja DDV ali za preprečitev nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom. Ker ta postopek določa odstopanja od splošnih načel DDV v skladu z doslednimi odločbami Sodišča, bi morala biti takšna odstopanja sorazmerna in omejena po obsegu.

Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 14. januarja 2014, je Estonija na podlagi člena 395 Direktive o DDV zaprosila za dovoljenje, da uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti za dobavo dragih kamnov s ciljem preprečevanja davčnih goljufij. Ker pa ni bilo predloženih dovolj informacij v zvezi z goljufijami v sektorju, je Komisija 13. marca 2014 poslala dopis, s katerim je zaprosila za dodatne informacije v zvezi s tem. Estonija je v dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 7. maja 2014, predložila dodatne informacije v odgovor na to zahtevo.

V skladu z drugim odstavkom člena 395 navedene direktive je Komisija z dopisom z dne 10. junija 2014 obvestila druge države članice o prošnji Estonije. Z dopisom z dne 12. junija 2014 je Komisija uradno obvestila Estonijo, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

2. OBRNJENA DAVČNA OBVEZNOST

Oseba, ki je v skladu s členom 193 direktive o DDV zavezana plačati DDV, je davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali storitve. Namen mehanizma obrnjene davčne obveznosti je prenos navedene obveznosti na davčnega zavezanca, kateremu se dobavlja.

Do goljufije neplačujočega gospodarskega subjekta pride, ko trgovci po prodaji svojih izdelkov davčnim organom ne plačajo DDV. Njihovi kupci pa so upravičeni do davčne olajšave, ker imajo veljaven račun. V najbolj skrajnih primerih takšne davčne utaje so isto blago ali storitve prek sistema „vrtiljaka“ (ki vključuje blago ali storitve, s katerimi se trguje med državami članicami) večkrat dobavljeni brez plačila DDV davčnim organom. Z določitvijo osebe, ki ji je dobavljeno blago ali storitve, kot zavezanke za plačilo DDV v takšnih primerih mehanizem obrnjene davčne obveznosti odpravlja možnost navedene vrste davčnih utaj.

3. ZAHTEVEK

Estonija prosi, da bi ji Svet v skladu s členom 395 Direktive o DDV na predlog Komisije odobril, da bi uporabila posebni ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive o DDV, kar zadeva uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti, za dobavo dragih kamnov.

Na podlagi informacij, ki jih je predložila Estonija, je razvidno, da je od 1. julija 2014 predvidela uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo plemenitih kovin na podlagi člena 199a(1)(j) Direktive o DDV, kot je bil vstavljen z „direktivo o mehanizmu obrnjene davčne obveznosti“[1]. Estonski organi pričakujejo, da bi uporaba tega mehanizma za drage kamne, ki ni določen v direktivi o DDV, dopolnila ta ukrep.

4. STALIŠČE KOMISIJE

Ko Komisija prejme zahtevke v skladu s členom 395, jih preuči, da bi zagotovila izpolnjevanje osnovnih pogojev za njihovo odobritev, t.j. da predlagan posebni ukrep poenostavlja postopke za davčne zavezance in/ali davčno upravo ali da predlog preprečuje nekatere vrste davčnih utaj ali izogibanja davkom. V tem okviru je Komisija vedno sprejela omejen in previden pristop za zagotovitev, da odstopanja ne ogrozijo delovanja splošnega sistema DDV, so omejena v obsegu, potrebna in sorazmerna.

Kot je že bilo navedeno, je zahtevani ukrep bistveno povezan z dejstvom, da se bo mehanizem obrnjene davčne obveznosti od 1. julija 2014 uporabljal za plemenite kovine. Ker pri mehanizmu obrnjene davčne obveznosti vedno obstaja tveganje, da se goljufije preusmerijo na druge proizvode, bi Estonija želela podoben ukrep za drage kamne, ker so trgovci plemenitih kovin in dragih kamnov pogosto isti ljudje.

Vendar na tej stopnji Estonija še ne more zagotoviti natančnih informacij o (možnih) goljufijah v zvezi z dragimi kamni, ker pregledi še potekajo. Ti pregledi so se začeli v drugi polovici leta 2013, ni pa na voljo informacij za prejšnja leta. Glede na razpoložljive informacije se zdi, da je Estonija v zvezi z dragimi kamni odkrila en tako imenovani sistem „vrtiljaka“, ki vključuje drugo državo članico. Estonija je poročala, da je število transakcij, ki vključujejo drage kamne, med julijem 2013 in januarjem 2014 nihalo od tri do devet na mesec, vendar se ta vrednost povečuje.

Estonija ni dokazala uporabe ali izvajanja možnih konvencionalnih ukrepov za odpravo tega problema, prav tako jih ni predvidela za bližnjo prihodnost. Navedla je le, da bi bilo po obdobju uporabe zahtevanega odstopanja sektor možno nadzorovati z običajnimi nadzornimi postopki, npr. rutinskimi inšpekcijskimi pregledi in revizijami.

Na podlagi teh elementov Komisija meni, da na tem področju ni bila ugotovljena potreba po odstopanju. Dejansko bi se lahko zelo omejeno število transakcij, ki jih opravlja samo nekaj davčnih zavezancev, pogosto že znanih in identificiranih za svoje dejavnosti v sektorju plemenitih kovin, v tem sektorju načeloma ustrezno spremljalo in nadzorovalo s konvencionalnimi ukrepi, kot je bilo predvideno po obdobju uporabe zahtevanega odstopanja. Čeprav je bil naveden poseben primer goljufije, hkrati ni bilo dokazano, da bi bil zaradi splošnih obstoječih ali morebitnih goljufij v tem času potreben ukrep posebnega odstopanja.

5. SKLEPNA UGOTOVITEV

Na podlagi navedenega Komisija nasprotuje vlogi Estonije.

[1]              Kot je bilo vstavljeno z Direktivo Sveta 2013/43/EU z dne 22. julija 2013 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z neobvezno in začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo določenega blaga in storitev, dovzetnih za goljufije (UL L 201, 26.7.2013, str. 4).