SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

o strategiji in akcijskem načrtu EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju:

obvladovanje tveganj, krepitev varnosti dobavne verige in olajševanje trgovine

1. Uvod

Brezhibni in varni trgovinski tokovi so bistvenega pomena za gospodarsko rast in konkurenčnost Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki je tudi največji svetovni trgovinski sistem. Učinkovito obvladovanje tveganj v mednarodni dobavni verigi je ključno za zagotavljanje varnosti in varstva prebivalcev EU, zaščito finančnih in ekonomskih interesov EU in hkrati za olajševanje zakonite trgovine. Da bi carinski organi zagotovili pravilno delovanje enotnega trga EU in carinske unije, morajo tveganja obravnavati dosledno. Da bi okrepili celovitost mednarodnih dobavnih verig, je treba izboljšati obvladovanje tveganja carinskih organov EU.  

Po v celoti uveljavljeni varnostni spremembi[1] Carinskega zakonika Skupnosti[2] leta 2011 je Komisija januarja 2013 objavila analizo izvajanja politike obvladovanja tveganja na carinskem področju. V Sporočilu[3] so bile ugotovljene pomanjkljivosti trenutnega pristopa in predlagani nadaljnji ukrepi. Junija 2013 je Svet[4] Komisijo pozval, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi „dosledno strategijo za obvladovanje tveganja in varnost dobavne verige, ki bo temeljila na postopnem akcijskem načrtu in temeljiti analizi stroškov in koristi, pri njeni pripravi pa naj upošteva tudi pravne, postopkovne in informacijskotehnološke vidike“.

To sporočilo predlaga strategijo za izboljšanje obvladovanja tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne verige (v nadaljnjem besedilu: strategija) in vsebuje razpredelnico s prednostnimi ukrepi (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt)[5]. Oboje je navedeno v Prilogi.

2. Področje uporabe strategije

Strategija vključuje veliko ključnih ciljev, ki jih združuje splošen cilj vzpostavitve kakovostnega, večplastnega pristopa k obvladovanju tveganja, ki je uspešen in učinkovit. Na splošno opisuje ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja in nadzor, ki jih je treba uporabiti v najprimernejšem trenutku in na najprimernejšem mestu v dobavni verigi. Upošteva spremenljivost in raznolikost obravnavanih tveganj ter dejstvo, da imajo carinski organi glavno odgovornost za nadzor nad mednarodno trgovino EU z blagom. Strategija upošteva vlogo drugih pristojnih organov, vključenih v gibanje blaga v dobavni verigi, ter poudarja potrebo po dopolnjevanju. Prav tako se navezuje na mednarodni okvir tveganj in pomen mednarodnega sodelovanja pri obvladovanju tveganj. Strategija tudi upošteva pomen olajševanja in pospeševanja trgovine za EU, osrednjo vlogo gospodarskih subjektov in nujnost, da se preprečijo nepotrebne motnje v procesih logistike in dobavne verige.

3. Akcijski načrt za izboljšanje obvladovanja tveganja 

Akcijski načrt za vsak cilj podrobno opisuje vrsto ukrepov. Z ukrepi naj bi se odpravljale ugotovljene pomanjkljivosti, da se postopoma okrepijo zmogljivosti carinskih organov EU in vzpostavi bolj sistematično sodelovanje z drugimi agencijami, gospodarskimi subjekti in mednarodnimi trgovinskimi partnerji. Akcijski načrt po potrebi vključuje dejavnosti, namenjene podpori ali razvoju mednarodnih norm in standardov.

Najosnovnejši izziv je povezan s potrebo po kakovostnih podatkih v zvezi z gibanji blaga v dobavni verigi, ki bi bili na ustrezen način na voljo carinskim in drugim pristojnim organom, da bi jih lahko izkoriščali za namene obvladovanja tveganja. Brez razvoja in uvedbe ustreznih zmogljivosti in metodologij, s katerimi bi se omogočilo in olajšalo sodelovanje med organi, ne bo napredka v prihodnosti.

4. Skladnost in dopolnjevanje z drugimi pobudami EU

Pri izvajanju strategije in akcijskega načrta si bo Komisija prizadevala za dopolnjevanje in skladnost z drugimi povezanimi pobudami, ki se trenutno izvajajo, tako na področju carine (npr.  carinski zakonik Unije[6], medsebojna upravna pomoč[7]) kot tudi na drugih področjih. Upoštevale se bodo varnostne pobude, zlasti na področju notranje varnosti[8], varnosti letalskega tovora[9], pomorske varnosti (vključno z e-pomorstvom in skupnim okoljem za izmenjavo informacij CISE)[10] in pregleda politike nadzora izvoza[11]. Upoštevale se bodo tudi druge relevantne pobude na področju prometne politike, vključno z direktivo o formalnostih poročanja[12], ki vzpostavlja eno nacionalno okence v vsaki državi za poročanje in izmenjavo informacij, povezanih z ladjami, ter njihovo povezovanje z drugimi nacionalnimi elektronskimi sistemi, sistemom za izmenjavo podatkov SafeSeaNet[13], ki omogoča izmenjavo podatkov med državami članicami, ter e-tovorom v okviru bele knjige o prometu iz leta 2011[14], katerega cilj je izboljšati učinkovitost in gospodarnost logistike s poenostavitvijo dostopa do informacij in njihove uporabe na področju logistike.

Prav tako bodo upoštevane relevantne politične pobude za varnost proizvodov[15], živali, živil in krme, varstvo okolja, zlasti FLEGT[16] in CITES[17], ter s tem povezane pobude na področju pravic intelektualne lastnine, kot so carinski akcijski načrt EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine[18], akcijski načrt za varovanje pravic intelektualne lastnine na področju izvajanja carin, ki določa razvoj sheme potrebne skrbnosti, da se preprečijo kršitve pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu[19], ter strategija za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah, ki si prizadeva za izboljšanje mednarodnega sodelovanja[20].

5. Analiza stroškov in koristi različnih pristopov

Komisija je naročila študijo, da bi določila in pregledala stroške in koristi alternativnih pristopov, s katerimi bi lahko izvajala strategijo. V glavnem je bila osredotočena na morebitne rešitve za izboljšanje kakovosti podatkov, njihove razpoložljivosti in uporabe v namene obvladovanja tveganje v zvezi z blagom, ki vstopa v EU. Ocenjene možnosti so bile: (1) popolnoma decentraliziran pristop, v okviru katerega bi se vse dejavnosti izvajale na ravni držav članic, komunikacija pa bi bila prepuščena njim samim; (2) pristop skupnih storitev, pri katerem bi se vzpostavila skupna zbirka za izboljšanje razpoložljivosti podatkov v državah članicah ter s tem povezana platforma za vključitev in poenostavitev komunikacijskega toka med državami članicami; ter (3) pristop skupnih storitev z dodatkom skupnega zunanjega vmesnika za predložitev podatkov trgovcev, ki so neodvisni od države članice, pristojne za sprejemanje podatkov.

V študiji je bilo ugotovljeno, da bi vzpostavitev skupne zbirke, s katero bi se omogočilo ustrezno in pravočasno izmenjavo informacij, bistveno prispevala k zagotovitvi učinkovitega obvladovanja tveganj na carinskem področju v EU. Skupni zunanji vmesnik za trgovce bi zagotovil dodatne koristi z zmanjšanjem stroškov zanje.

Komisija bo skrbno preučila razpoložljive možnosti in vprašanja, ki se postavljajo pri praktičnem izvajanju, vključno z organizacijskimi in finančnimi vprašanji. To bo njena prednostna naloga.

6.   Zaključek

Komisija bo sprejela potrebne pobude za izvajanje strategije in akcijskega načrta, zlasti v zvezi s carinskim zakonikom Unije in s tem povezanimi spremembami informacijske tehnologije, pri čemer bo pristop uskladila z drugimi pobudami EU na področju zbiranja podatkov. Komisija opozarja Svet in Parlament na pomen izvajanja te strategije in akcijskega načrta. Poziva države članice in druge zainteresirane strani, da prispevajo k uspešnem in učinkovitem izvajanju.

[1] Uredba Sveta (ES) št. 648/05.

[2] Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92.

[3] COM (2012) 793 final z dne 8. januarja 2013.

[4] Sklepi Sveta 8761/3/13 z dne 18. junija 2013.

[5] Pri pripravi strategije in razpredelnice so sodelovali strokovnjaki držav članic.

[6] Uredba Sveta (EU) 952/13, 9.10.2013.

[7] Osnutek predlagane spremembe Uredbe Sveta (ES) 515/97.

[8] COM(2010) 673 final z dne 22. novembra. 2010 in nadaljnji ukrepi, sprejeti v zvezi s tem.

[9] Sklepi Sveta 17563/10 z dne 7. decembra 2010.

[10] JOIN(2014) 9 final z dne 6. marca 2014 ter evropska strategija za pomorsko varnost, ki je bila sprejeta z dokumentom Sveta 10915/14 z dne 24. junija 2014.

[11] COM(2014) 244 final z dne 24. aprila 2014.

[12] Direktiva 2010/65/EU.

[13] Direktiva 2002/59/ES.

[14] COM(2011) 144 final z dne 28. marca 2011.

[15] COM(2013) 76 final z dne 13. februarja 2013.

[16] Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne  20. decembra 2005.

[17] Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996.

[18] Resolucija Sveta 2013/C 80/01 z dne 19. marca 2013.

[19] COM(2014) 392 final z dne 1. julija 2014.

[20] COM(2014) 389 final z dne 1. julija 2014.

Strategija EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju:

obvladovanje tveganj, krepitev varnosti dobavne verige in olajševanje trgovine

Pri nadzoru dobavne verige in gibanja blaga čez meje EU morajo evropski carinski organi sprejeti ukrepe za:  zagotovitev celovitosti dobavne verige za mednarodno gibanje blaga in ohranitev varnosti in varstva Unije in njenih prebivalcev; zaščito finančnih in gospodarskih interesov EU in njenih držav članic; olajševanje in pospeševanje zakonite trgovine in spodbujanje konkurenčnosti EU. Sodelovanje z drugimi pristojnimi organi, podjetji in mednarodnimi partnerji je bistvenega pomena.

Zaradi vedno obsežnejših trgovinskih tokov in potrebe po nadzoru dobavne verige carinski organi uporabljajo obvladovanje tveganja za izvajanje uspešnih in učinkovitih kontrol, preprečevanje neupravičenega oviranja zakonitih poslov in učinkovito uporabo virov. Viri in posredovanja na področju nadzora se tako lahko prednostno omejijo na področja z največjimi in najresnejšimi tveganji, pri čemer se potrebne kontrole opravijo v najprimernejšem trenutku in na najprimernejšem mestu.

Enotni trg EU in carinska unija skupaj z nadnacionalno razsežnostjo groženj poudarjata vzajemno zaupanje držav članic in potrebo po učinkovitem obvladovanju tveganj z nujno doslednostjo in enotnostjo po vsej EU.

Skupni okvir EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju je dobro razvit, vendar se mora še naprej prilagajati in razvijati, da bi postal doslednejši, učinkovitejši in bolj stroškovno učinkovit pri nadzoru tveganja v dobavni verigi. To morajo zagotoviti Komisija in države članice.

I. Temeljna načela obvladovanja tveganja na carinskem področju glede dobavne verige v EU

Ta strategija se nanaša na obvladovanje tveganja in nadzor blaga, ki vstopa v Unijo, iz nje izstopa ali je v tranzitu skoznjo, ob upoštevanju njegovih posebnih značilnosti, stopnje tveganja in stroškov tako za carino kot tudi trgovino.

Za obvladovanje tveganja pri gibanju blaga v mednarodni dobavni verigi je potrebna zmogljivost za odkrivanje, ocenjevanje in analizo celotnega razpona groženj in tveganj, povezanih z blagom in njegovim gibanjem. Pri tem je treba upoštevati raznolikost tveganj na ravni EU in na nacionalni ravni ter njihov vpliv in posledice, če se ta tveganja uresničijo in bi bilo treba izvesti ukrepe za zmanjšanje tveganj in nadzor v najprimernejšem trenutku in na najprimernejšem mestu v dobavni verigi.

1) „Ocena vnaprej, nadzor po potrebi“

Skupni okvir EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju mora oceno tveganja tovora zagotoviti pred natovarjanjem v tretji državi, prihodom na ozemlje EU ali prihodom na končni (carinski) namembni kraj, da se omogoči sprejetje protiukrepov, ki ustrezajo ugotovljenemu tveganju, kar lahko povzamemo z geslom „ocena vnaprej, nadzor po potrebi“.

Namen tega pristopa je optimalno obvladovanje tveganj. To pomeni, da je treba na primer varnostno tveganje pri eksplozivni napravi ali grožnjo zelo nalezljive bolezni odpraviti pred natovarjanjem;  pri prepovedanemu, pretihotapljenemu ali nevarnemu blagu je treba posredovati zgodaj, vendar se lahko pregleda ob prihodu na ozemlje EU ali na kraju raztovarjanja; nekatera tveganja, na primer varnost proizvodov, se lahko obravnavajo pri carinjenju; finančna tveganja, tveganja, povezana s trgovinsko politiko, in druga tveganja se lahko obravnavajo pri carinjenju, pa tudi naknadno prek revizijskega nadzora. Programi o pooblaščenih gospodarskih subjektih in koncepti zaupanja vrednih trgovcev so posebnega pomena za olajševanje in pospeševanje gibanja in carinjenja trgovine med zanesljivimi trgovci, ki jih je mogoče opredeliti kot take in pomenijo manjše tveganje.

2.) Sodelovanje med različnimi organi 

Carinski organi EU kot organi, ki so predvsem odgovorni za nadzor mednarodne trgovine Unije, priznavajo, da je za učinkovito obvladovanje tveganj potrebno sodelovanje med različnimi organi. Potrebno je tesno mednarodno sodelovanje med carinskimi organi, med carinskimi organi in drugimi državnimi organi, vključno z organi kazenskega pregona in varnostnimi službami, ter gospodarskimi subjekti.

3.) Večplasten in usklajen pristop

EU in njene države članice se zavedajo teh potreb in izzivov, zato morajo vzpostaviti trden sistem za zgodnjo oceno tveganja gibanja blaga, na katerem mora temeljiti njihov pristop.  To zahteva večplasten in usklajen pristop s sodelovanjem vseh pristojnih organov, pri čemer morajo udeleženci v dobavni verigi carinskim organom pravočasno predložiti ustrezne in usklajene podatke.

4.) Učinkovita uporaba virov

EU in njene države članice morajo zagotoviti zbiranje, povezovanje in upravljanje elektronskih informacij iz različnih virov, pri čemer se izkoristijo obstoječe zmogljivosti informacijskih tehnologij in nove priložnosti za večjo učinkovitost.

Ustrezna izmenjava teh podatkov in informacij, pomembnih za oceno tveganja, ter rezultatov nadzora med carinskimi organi EU je ključnega pomena. EU in njene države članice morajo prek skupnega okvira zagotoviti, da se lahko te informacije dajo na voljo in uporabljajo v celoti za namene obvladovanja tveganja v skladu z veljavnimi določbami o varstvu podatkov.

Za dosledno obravnavo tveganj morajo carinski organi EU zagotoviti, da so vse razpoložljive zmogljivosti, vključno z opremo, ustrezno uporabljene, ter omogočiti stalno ocenjevanje, da se preprečijo odvečne in nepotrebne kontrole in stroški.

II. Okrepitev večplastnega obvladovanja tveganja na carinskem področju v EU

Za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti okvira za obvladovanje tveganja bodo Komisija in države članice sodelovale pri postopnem sprejemanju ukrepov, potrebnih za doseganje ciljev, ki se bodo uresničili prek naslednjih načinov:

1) Izboljšanje kakovosti podatkov in načinov dokumentacijske obdelave

Za pravočasno predložitev kakovostnih in celovitih podatkih o gibanju blaga v mednarodni dobavni verigi, ki prečka meje EU, carinskim organom;

prek prilagoditve pravnih, postopkovnih in informacijskotehnoloških sistemov EU, da se zagotovi, da subjekti, ki so udeleženi v trgovinski dobavni verigi, lahko predložijo potrebne informacije, vključno s predhodnimi informacijami o tovoru, na usklajen način in ob upoštevanju mednarodnih standardov brez nepotrebnih stroškov za poslovne modele ali za carinske organe.

2) Zagotovitev razpoložljivosti podatkov o dobavni verigi in delitve pomembnih informacij v zvezi s tveganji med carinskimi organi

Za omogočanje analize tveganj in njihovega zmanjšanja, kadar so pomembna, carinskim organom države članice, in zagotovitev enake obravnave gospodarskih subjektov;

prek vzpostavitve ustreznih pravnih, postopkovnih in informacijskotehnoloških mehanizmov, s katerimi bi se omogočila potrebna razpoložljivost podatkov, komunikacija in izmenjava pomembnih informacij, ki so povezane s tveganji, vključno z rezultati kontrol, med carinskimi organi EU v celotnem procesu carinskega nadzora.

3) Izvajanje ukrepov za nadzor in zmanjšanje tveganj, kadar je to potrebno

Za zagotovitev, da se ukrepi za zmanjšanje tveganja in nadzor uporabljajo dosledno in pomenijo ustrezen odziv na ugotovljena tveganja na ravni EU in na nacionalni ravni, pri tem pa se čim bolj učinkovito uporabljajo viri in zagotovi kar največja pretočnost dobavne verige;

prek vzpostavitve metodologij in postopkov, ki omogočajo izvajanje kontrol, ki temeljijo na oceni tveganja, v najprimernejšem trenutku in na najprimernejšem mestu v dobavni verigi, delitev rezultatov med carinskimi organi ter preprečevanje nepotrebnih kontrol ali kontrol, ki so že bile opravljene;

PREK ugotavljanja, kje in kdaj so ukrepi za nadzor in zmanjšanje tveganja potrebni za optimalno obravnavo tveganja in ob upoštevanju omejitev logistične verige.

4) Krepitev zmogljivosti

Za zagotovitev enakovrednosti pri učinkovitem izvajanju skupnega okvira EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju v vseh državah članicah in večje odzivnosti na novo ugotovljena tveganja;

prek ugotavljanja in odpravljanja neprimernih varianc pri izvajanju na ravni držav članic, vključno, kadar je to primerno, s podporo na ravni EU za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;

prek nadaljnje analize in ugotavljanja morebitnih dodatnih zmogljivosti na ravni EU in na ravni držav članic, ki bi lahko bile potrebne za podporo uspešnejšega in učinkovitejšega obvladovanja tveganja;

prek krepitve nadaljnjega sodelovanja in usklajevanja med carinskimi organi EU;

prek nadaljnjega razvoja in stalnega ocenjevanja skupnih meril in standardov tveganja EU za celoten razpon tveganj in prek zagotovitve njihovega usklajenega izvajanja;

prek sistematičnega spremljanja in ocenjevanja izvajanja obvladovanja tveganja EU v vseh državah članicah in ocenjevanja uspešnosti glede na načrtovane rezultate.

5) Spodbujanje sodelovanja med organi in izmenjave informacij med carinskimi in drugimi organi na ravni držav članic in na ravni EU

Za zagotavljanje, da tveganja dejansko odkrijejo in obravnavajo pristojni organi v najprimernejšem trenutku in na najprimernejšem mestu v dobavni verigi ter s čim manjšim oviranjem gibanja blaga;

prek nadaljnjega razvoja načinov sodelovanja med carinskimi in drugimi pristojnimi organi, vključno z organi kazenskega pregona in varnostnimi službami, da bi se zagotovilo dopolnjevanje vlog pri obvladovanju tveganja v dobavni verigi, spodbujanje razvoja skupnih meril tveganja, kadar je to primerno, ter izboljšanje dostopnosti in izmenjave informacij o tveganjih;

prek spodbujanja in pridobivanja širšega priznavanja programa EU o pooblaščenih gospodarskih subjektih s strani necarinskih organov/regulatorjev.

6) Krepitev sodelovanja z gospodarskimi subjekti

Za boljšo osredotočenost na tveganja in hkratno olajševanje delovanja dobavnih verig in pospeševanje trgovine;

prek vzpostavljanja partnerstev z zakonitimi gospodarskimi subjekti, udeleženci v dobavnih verigah in ponudniki logističnih storitev, zlasti za:

–   izboljšanje znanja in prepoznavnosti mednarodnih dobavnih verig, zlasti v okviru pobude za e-tovorni promet;

–   odkrivanje novih trendov nezakonite trgovine, ki prečkajo meje EU, in groženj za dobavne verige;

–   spodbujanje ponovne uporabe carinskih podatkov, ki jih v elektronski obliki predložijo gospodarski subjekti, za poenostavitev carinskih postopkov in s tem zmanjšanje stroškov in izboljšanje učinkovitosti;

–   spodbujanje in krepitev programa EU o pooblaščenih gospodarskih subjektih ter nadaljnje lajšanje zakonite trgovine.

7) Izkoriščanje potenciala mednarodnega carinskega sodelovanja

Za boljše prepoznavanje tveganj, njihovo učinkovitejše zmanjšanje ter zmanjšanje stroškov za gospodarske subjekte in organe;

prek dejavne udeležbe pri določanju svetovnih standardov v večstranskih forumih;

prek  izvajanja ali spodbujanja razvoja mednarodnih norm in standardov v okviru večstranskih in dvostranskih pobud s trgovinskimi partnerji, vključno z izmenjavo carinskih informacij in ureditvami, ki omogočajo neprekinjene trgovske poti;

prek prizadevanj, da bi mednarodni trgovinski partnerji priznavali program EU o pooblaščenih gospodarskih subjektih, in prek vzajemnega priznavanja programov in kontrol zanesljivih trgovcev, kadar je to primerno.

AKCIJSKI NAČRT

Cilj 1: Izboljšanje kakovosti podatkov in načinov dokumentacijske obdelave za učinkovito obvladovanje tveganj

Ukrep || Opis ukrepa || Okvirni časovni razpored || Odgovorni akterji || Uresničljivi cilji

1.1. Izvajanje pooblastila iz carinskega zakonika Unije za sprejemanje aktov Komisije || za blago, vneseno na carinsko območje Unije: – priprava analize potrebnega izboljšanja podatkov o vstopnih skupnih deklaracijah ob upoštevanju različnih poslovnih modelov, rezultatov pilotnih projektov o varnosti letalskega tovora in ocene sistema nadzora uvoza[1] – predložitev usklajene rešitve za zbiranje in povezovanje podatkov o vstopnih skupnih deklaracijah iz virov s področja trgovine, ki naj temelji na analizi stroškov in koristi in s tem povezanimi vprašanji v zvezi z izvajanjem (vključno s tehničnimi, finančnimi in organizacijskimi vidiki) || 2014–2015 || Komisija || – študija o izvedbi – sprejetje aktov Komisije

1.2. Priprava in izvedba ustreznih rešitev IT || – prilagoditev in nadaljnji razvoj potrebnih sistemov informacijske tehnologije za predložitev podatkov o vstopnih skupnih deklaracijah s strani gospodarskih subjektov ter za njihovo zbiranje in povezovanje za carinske organe – zagotovitev dostopa carinskih organov do sistemov gospodarskih subjektov na področju varovanja v letalstvu || 2016–2020[2] || Komisija, države članice (DČ), gospodarski subjekti (GS) || prilagoditev informacijskotehnoloških sistemov ter nadaljnji razvoj na ravni DČ in na ravni EU

Cilj 2: Zagotovitev razpoložljivosti podatkov o dobavni verigi, delitve informacij, pomembnih za oceno tveganja, ter rezultatov nadzora med carinskimi organi za namene analize in zmanjšanja tveganja ter zagotovitev enake obravnave gospodarskih subjektov

Ukrep || Opis ukrepa || Okvirni časovni razpored || Odgovorni akterji || Uresničljivi cilji

2.1. Priprava rešitev in izvajanje pooblastila iz carinskega zakonika Unije za sprejemanje aktov Komisije || – na podlagi analize stroškov in koristi ter s tem povezanih vprašanj v zvezi z izvajanjem (vključno s tehničnimi, finančnimi in organizacijskimi vidiki) priprava predloga usklajenih rešitev za blago: a) vneseno na carinsko območje Unije; b) dano v carinski postopek po vstopu na carinsko območje Unije; c) izvoženo in odneseno s carinskega območja Unije || 2014–2015 2015–2016 2016–2017 || Komisija || – študije o izvedbi – sprejetje aktov Komisije, kadar je primerno – skupne smernice za carinske organe

2.2. Priprava in izvedba ustreznih rešitev IT || prilagoditev in nadaljnjih razvoj potrebnih informacijskotehnoloških sistemov za razpoložljivost in izmenjavo podatkov o dobavni verigi med carinskimi organi, razpoložljivost in izmenjavo pomembnih informacij v zvezi s tveganji, vključno z rezultati nadzora, med carinskimi organi EU || 2016–2020[3] || Komisija, DČ || nadaljnji razvoj informacijskotehnoloških sistemov: – nacionalni sistemi za obvladovanje tveganja na carinskem področju – sistem nadzora uvoza, nov računalniški tranzitni sistem in sistem za obvladovanje tveganja na carinskem področju,

2.3. Predložitev rešitev za sledljivost gibanja blaga v različnih fazah carinskega nadzora || – analiza možnosti za sledljivost gibanja blaga prek različnih faz carinskega nadzora od njegovega vnosa na carinsko območje Unije do končnega carinjenja ob upoštevanju tekočih pobud, kot sta e-manifest in e-tovorni promet, ter/ali s prilagoditvijo obstoječih sistemov carinskih transakcij; – priprava ustreznega pristopa ob upoštevanju ustreznih vidikov (informacijska tehnologija, pravni ali postopkovni vidiki) || 2015–2020 || Komisija || – poročilo o analizi, v katerem so opredeljene možnosti – rešitve, ki omogočajo ugotavljanje sledljivosti

Cilj 3: Uvedba koncepta „Ocena vnaprej, nadzor po potrebi“ kot ustreznega odziva na ugotovljena tveganja na ravni EU in na nacionalni ravni pri čim bolj učinkoviti uporabi virov in zagotovitvi kar največje pretočnosti dobavne verige

Ukrep || Opis ukrepa || Okvirni časovni razpored || Odgovorni akterji || Uresničljivi cilji

3.1. Razvoj metodologij za izvedbo koncepta „ocena vnaprej, nadzor po potrebi“ || predložitev metodologije za določitev najprimernejšega mesta in časa za uporabo ukrepov za carinski nadzor in zmanjšanje tveganja na podlagi omejitev v zvezi z vrsto/stopnjo tveganja, nadzorom in dobavno verigo (razpoložljivost informacij, dokumentacija in možnosti nadzora) ||  2014–2016 || Komisija || konceptualni dokument

3.2. Preverjanje koncepta na glavnih področjih politike in predložitev ustreznih rešitev || – opredelitev glavnih področij politike in izvajanje operativnih ukrepov za preverjanje rešitev, npr. prek ukrepov prednostnih kontrolnih območij v sodelovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi; – Komisija bo po potrebi predlagala določbe o carinskem nadzoru za necarinsko zakonodajo na preverjenih področjih politike, ob upoštevanju rezultatov preverjanja koncepta || 2015–2016 || Komisija || – preverjanje koncepta – predlog Komisije o posodobljenih določbah za carinski nadzor za necarinsko zakonodajo, kadar je to primerno

Cilj 4: Krepitev zmogljivosti za zagotovitev enakovrednosti učinkovitega izvajanja skupnega okvira za obvladovanje tveganja ter večjo odzivnost na novo ugotovljena tveganja

Ukrep || Opis ukrepa || Okvirni časovni razpored || Odgovorni akterji || Uresničljivi cilji

4.1. Ugotavljanje in odpravljanje pomanjkljivosti in neprimernih varianc pri izvajanju skupnega okvira za obvladovanje tveganja s podporo na ravni EU, kadar je to potrebno || – analiza, opredelitev in priprava ustreznih rešitev (vključno z informacijsko tehnologijo) s podporo na ravni EU, kadar je to potrebno: a) za odpravljanje neprimernih varianc pri izvajanju skupnih meril in standardov tveganja; b) za potrebne tehnične in funkcionalne zahteve sistemov za obvladovanja tveganja DČ; c) za zahteve po poklicnem znanju in spretnostih na področju analize tveganj in opredelitve ciljev || 2014–2020 || Komisija, DČ || – poročilo o analizi – na ravni DČ in/ali EU razvoj dodatnih potrebnih zmogljivosti informacijske tehnologije in drugih relevantnih zmogljivosti za obvladovanje tveganj (npr. usposabljanje)

4.2. Razvoj morebitnih dodatnih zmogljivosti ter izboljšanje sodelovanja in usklajevanja med carinskimi organi || – opredelitev, katere zmogljivosti obvladovanja tveganja bi bilo treba dodatno razviti na ravni DČ in katere na ravni EU, na podlagi strateških zahtev (ob upoštevanju koristi zbirke podatkov EU ali alternativnih rešitev ter rezultatov ustreznih raziskovalnih projektov, ki jih financira EU) – v povezavi z ukrepom 2.1 in na podlagi dodatne analize, opredelitev načinov za nadaljnjo krepitev proaktivnega sodelovanja med DČ za: a) podporo uspešnega in učinkovitega obvladovanja tveganj v dobavni verigi; b) zagotovitev, da se kontrole dodelijo in izvajajo v najprimernejšem trenutku in na najprimernejšem mestu v dobavni verigi, da se rezultati izmenjajo med carinskimi organi ter se preprečijo pomanjkljivosti ali nepotrebne kontrole,  c) krepitev dopolnjevanja med carinskimi kontrolami, ki temeljijo na tveganju, in carinskimi preiskavami, med drugim z opredelitvijo ustreznega upravljanja, da se zagotovi, da si bodo razvoj in upravljanje obstoječih in prihodnjih informacijskotehnoloških sistemov uradno delile zadevne službe Komisije v skladu s pravili o varstvu podatkov; – olajševanje analize in ocene možnih pristopov, vključno z morebitno uvedbo prožne strukture in rešitev za boljšo oceno tveganja v realnem času, s poskusnim izvajanjem skupnih pobud med državami članicami, ki to želijo; – priprava in izvedba ustreznih rešitev (vključno z IT) za razvoj potrebnih dodatnih zmogljivosti obvladovanja tveganja na ravni DČ in na ravni EU (ob hkratnem upoštevanju rešitev, ki jih predlagajo raziskovalni projekti, ki jih financira EU), vključno z okrepljenim sodelovanjem in usklajevanjem med carinskimi organi || 2014–2020 || Komisija, DČ || – poročilo o analizi in/ali oceni rezultatov pilotnih projektov; – na ravni DČ dodaten potreben razvoj informacijske tehnologije in drugih ustreznih zmogljivosti obvladovanja tveganja; – na ravni EU dodaten potreben razvoj informacijskotehnoloških zmogljivosti obvladovanja tveganja (npr. okrepljeni sistem za obvladovanje tveganja na carinskem področju) ali druge ustrezne zmogljivosti,

4.3. Nadaljnji razvoj ocen nevarnosti in tveganj na carinskem področju na nacionalni ravni in na ravni EU za celoten obseg nevarnosti in tveganj; || – zagotovitev, na ravni DČ in EU, postopkov in metodologij ob upoštevanju obstoječih instrumentov: a) ocene nevarnosti in tveganj na carinskem področju za celoten obseg tveganj in izmenjava podatkov v zvezi s tem med DČ ter DČ in Komisijo; b) vključitev teh ocen v obvladovanje tveganja na carinskem področju, tudi v skupna merila in standarde tveganja, kadar je to primerno || od 2015 naprej || Komisija, DČ || – ocene nevarnosti in tveganj na carinskem področju na ravni DČ in EU

4.4. Nadaljnji razvoj skupnih meril in standardov tveganja EU za celoten razpon tveganj v sodelovanju s pristojnimi službami || – nadaljnji razvoj in izvajanje skupnih meril in standardov tveganja za celoten obseg tveganj, po potrebi skupaj s pristojnimi službami in ob upoštevanju opredeljenih prednostnih nalog in pobud || od 2014 naprej || Komisija || – akti Komisije v okviru trenutnega carinskega zakonika Skupnosti in carinskega zakonika Unije, s katerima so bila vzpostavljena skupna merila in standardi tveganja; skupna merila in standardi tveganja, ki se izvajajo prek prednostnih nadzornih ukrepov

4.5. Sistematično spremljanje, ocenjevanje in izboljšanje izvajanja obvladovanja tveganj EU s strani DČ in merjenje uspešnosti skupnega okvira za obvladovanje tveganja || – sistematično spremljanje in ocena ukrepov EU za obvladovanje tveganja, da se zagotovi usklajena, uspešna in učinkovita uporaba;  – nadaljevanje izvajanja ocen in izboljševanja uspešnosti in učinkovitosti obstoječih skupnih meril in standardov tveganja prek letnih ocenjevalnih poročil Komisije in nadaljnjega ukrepanja na njihovi podlagi; – izboljšanje dodatnih metod in postopkov za spremljanje, oceno in pregled učinkovitosti skupnih meril in standardov tveganja na ravni EU, po potrebi v sodelovanju s pristojnimi službami, ter opredelitev informacij, ki jih morajo zbrati države članice in jih dati na voljo Komisiji || od 2014 naprej || Komisija, DČ || uvedeno merjenje uspešnosti skupnega okvira za obvladovanje tveganja: – letna ocenjevalna poročila Komisije; – priporočila iz poročila o prednostnih kontrolnih območjih

Cilj 5: Spodbujanje sodelovanja med organi in izmenjave informacij med carinskimi in drugimi organi na ravni DČ in  EU, da se zagotovi učinkovito obvladovanje tveganj

Ukrep || Opis ukrepa || Okvirni časovni razpored || Odgovorni akterji || Uresničljivi cilji

5.1. Nadaljnji razvoj ureditev medsektorskega sodelovanja, izboljšanje izmenjave informacij (o tveganjih) in njihove dostopnosti ter sodelovanje carinskih organov pri ocenah tveganj in nevarnosti || – preučitev, kako bi bilo mogoče na ustreznih področjih politike dodatno izboljšati: a) dostopnost informacij (o tveganju), njihova izmenjava in njihovo pravočasno povezovanje za namene obvladovanja tveganja v dobavnih verigah, tudi v kriznih razmerah;   b) dogovori o sodelovanju za zagotovitev dopolnjevanja med carinskimi kontrolami, ki temeljijo na tveganju, in kontrolami, ki jih izvajajo drugi pristojni organi;  c) dostop do ocen nevarnosti in tveganj, ki jih pripravljajo carinski organi na ravni DČ in EU za namene obvladovanja tveganj na carinskem področju – priprava možnih rešitev na ravni DČ in EU ob upoštevanju različnih razdelitev pristojnosti med organi znotraj vsake DČ, zlasti na področju kazenskega pregona in s tem povezanih pobud, kot sta e-tovorni promet in skupno okolje za izmenjavo informacij (CISE) || 2015–2020 || Komisija, DČ || – izboljšanje sistematične izmenjave in dostopnosti informacij (o tveganjih) – izvedbeni akt Komisije v okviru predlagane uredbe Sveta o izvajanju uradnega nadzora (COM(2013) 265)  – primeren dostop carinskih organov do ocen tveganj in nevarnosti

5.2. Krepitev programa EU o pooblaščenih gospodarskih subjektih prek širšega priznavanja in spodbujanja s strani drugih organov ||  – opredelitev prednostnih področij za sodelovanje z drugimi pristojnimi organi ob upoštevanju trenutnih pobud; – izvedba analize zahtev v razmerju do drugih partnerskih programov ali ureditev nadzora drugih organov, da se ugotovijo: a) dopolnjevanja in sinergije med programi o pooblaščenih gospodarskih subjektih in drugimi programi; b) ukrepi, potrebni za vključitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta v ureditve nadzora drugih pristojnih organov; c) merila skladnosti, ki so jih razvili drugi organi in bi se morala odražati v programu o pooblaščenih gospodarskih subjektih; – Komisija bo predlagala ustrezne rešitve, kadar je to potrebno in mogoče || 2014–2020 || Komisija || – študije izvedljivosti, na podlagi katerih se po potrebi pripravijo predlogi

5.3. Spodbujanje uporabe dobrih praks in metod sodelovanja med carinskimi organi in drugimi nacionalnimi organi  || – DČ s podporo Komisije začnejo izmenjavo dobrih praks in metod sodelovanja || 2014–2020 || DČ, Komisija || študija/poročilo s priporočili 

Cilj 6: Krepitev dodatnega sodelovanja na področju trgovine prek partnerstva z gospodarskimi subjekti in ponudniki logističnih storitev, da se omogoči boljša osredotočenost na tveganja in pospeši carinjenje zakonite trgovine 

Ukrepi || Opis ukrepa || Okvirni časovni razpored || Odgovorni akterji || Uresničljivi cilji

6.1. Nadaljnja krepitev in spodbujanje programa o pooblaščenih gospodarskih subjektih z obravnavo vseh pomembnih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene, in zagotavljanjem dodatnih koristi || – dodaten razvoj sistematičnih analiz in obravnava relevantnih slabosti izvajanja programa o pooblaščenih gospodarskih subjektih z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, da se zagotovi nemoteno zanesljivo izvajanje programa; – opredelitev dodatnih koristi za pooblaščene gospodarske subjekte v carinskih postopkih in priprava ustreznih ukrepov ob upoštevanju pravnih in postopkovnih vidikov || 2014–2020 || Komisija || – sprejetje aktov Komisije v okviru carinskega zakonika Unije, kadar je to primerno; – posodobljene skupne smernice o pooblaščenih gospodarskih subjektih

6.2. Poglobitev znanja o dobavnih verigah, večja ozaveščenost glede trgovine in izkoriščanje dragocenih podatkov, ki so na voljo || – predložitev in izvedba ustreznih rešitev za izboljšanje obvladovanja tveganja na carinskem področju z večjo prepoznavnostjo dobavnih verig s: a) proučevanjem, v okviru pobude za e-tovorni promet, kako kar najbolje izkoristiti rezultate ustreznih raziskovalnih projektov (npr. Cassandra in CORE iz 7. OP), in z zaključkom tekočega pilotnega projekta na področju vstopnih skupnih deklaracij v zvezi s sporočili o statusu zabojnikov (CSM – Container Status Message); b) proučevanjem, kako kar najbolje izkoristiti komercialne zbirke podatkov;  – na ravni DČ in EU ozaveščanje trgovinskih podjetij glede doseganja doslednih standardov kakovosti carinskih podatkov in boljšega razumevanja ranljivosti dobavnih verig ter z njimi povezanih nevarnosti in trendov || 2014–2020 || Komisija, DČ || – zbiranje in izkoriščanje sporočil o statusu zabojnikov za namene obvladovanja tveganj; – poročilo o analizi v zvezi s komercialnimi zbirkami podatkov in raziskovalnimi projekti; – na ravni DČ in EU kampanje ozaveščanja v soorganizaciji s trgovskim okoljem

6.3. Spodbujanje ravnanja carinskih uprav, ki je skladno s predpisi, v tesnem sodelovanju s trgovskim okoljem || – opredelitev najboljših praks s primerjavo nacionalnih programov ter proučitev možnosti za pripravo usklajenega pristopa k segmentaciji strank kot element splošnega koncepta, ki dopolnjuje program o pooblaščenih gospodarskih subjektih || 2014–2020 || Komisija || – opredelitev najboljših praks in analiza izvedljivosti

6.4. Spodbujanje ponovne uporabe carinskih podatkov, ki jih v elektronski obliki predložijo gospodarski subjekti, za poenostavitev carinskih postopkov || – opredelitev, v sodelovanju s trgovskim okoljem, carinskih formalnosti, procesov in področij, na katerih bo ponovna uporaba podatkov, ki jih zahteva carinska zakonodaja EU, povečala učinkovitost za gospodarske subjekte in carinske uprave || 2014–2020 || Komisija, DČ || – analiza izvedljivosti

Cilj 7: Izkoristek potenciala mednarodnega carinskega sodelovanja, da se izboljša obvladovanje tveganj v dobavni verigi

Ukrepi || Opis ukrepa || Časovni razpored || Odgovorni akterji || Uresničljivi cilji

7.1. Razvoj mednarodnega sodelovanja prek večstranskih in dvostranskih pobud || – opredelitev operativnih modelov sodelovanja, primernih za različne trgovske partnerje, vključno s carinskim vzajemnim priznavanjem pooblaščenih gospodarskih subjektov, zanesljivimi in neprekinjenimi trgovskimi potmi in zahtevami glede izmenjave informacij; – upoštevanje razvoja na svetovni ravni, opredelitev standardov EU za izmenjavo informacij pri: a) podatkih o vzajemnem priznavanju pooblaščenih gospodarskih subjektov; b) podatkih iz sistemov carinskih transakcij; c) pomembnih informacijah v zvezi s tveganjem; – dodaten razvoj dvostranskega sodelovanja s tretjimi državami, tudi v okviru pilotnih ukrepov, ter primerjava in preskušanje varnostnih tehnologij za dobavne verige – Komisija bo predlagala ustrezne rešitve  || 2014–2020 || Komisija, Svet in EP || – podrobna priprava modelov mednarodnega sodelovanja; – standardi EU za izmenjavo carinskih informacij s tretjimi državami; – ustrezne določbe v mednarodnih sporazumih o carinskem sodelovanju; – poročila v okviru raziskovalnega projekta CORE (7. OP), ki se ukvarja z varnostjo dobavne verige

7.2. Izvedba ustreznih stroškovno učinkovitih informacijskotehnoloških rešitev za zagotovitev mednarodnega sodelovanja || izvajanje potrebnih stroškovno učinkovitih informacijskotehnoloških rešitev za zagotovitev mednarodnega sodelovanja v podporo carinskim organom EU pri odkrivanju tveganj (tj. izmenjava podatkov o  vzajemnem priznavanju pooblaščenih gospodarskih subjektov, informacij iz sistemov carinskih transakcij in pomembnih informacij v zvezi s tveganjem) || 2014–2020 || Komisija, DČ || razvoj zmogljivosti IT na ravni DČ in/ali EU

7.3. Zagotovitev, da bodo imele EU in njene države članice proaktivno vlogo pri razvoju svetovnih standardov na ustreznih večstranskih forumih || nadaljnje zagotavljanje proaktivnega prispevka EU pri določanju mednarodnih standardov in zagotavljanju spoštovanja in izvajanja mednarodnih norm in standardov, kot so tisti, ki so jih razvili Svetovna carinska organizacija (SCS), Mednarodna pomorska organizacija (IMO), Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), Svetovna poštna zveza (UPU) in Ekonomska komisija za Evropo (UNECE) || 2014–2020 || Komisija, DČ || mednarodni standardi, razviti s proaktivnim prispevkom EU

[1] COM(2012) 793 z dne 8. januarja 2013.

[2] Časovni okvir bo podrobneje določen kot del izvedbenega sklepa Komisije o delovnem programu za carinski zakonik Unije (2014/255/EU, 29.4.2014).

[3] Časovni okvir bo podrobneje določen kot del izvedbenega sklepa Komisije o delovnem programu za carinski zakonik Unije (2014/255/EU, 29.4.2014)