Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Portugalske za leto 2014 in mnenje Sveta o portugalskem programu stabilnosti za leto 2014

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije[2],

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[3],

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,

ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2) Svet je na predlog Komisije 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3) Voditelji držav oziroma vlad so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic, in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4) Na Portugalskem je do 17. maja 2014 potekal program za makroekonomsko prilagoditev v skladu s členom 1(2) Sklepa 2011/344/EU, ki določa, da se finančna pomoč da na voljo za obdobje treh let. Svet je 19. marca 2014 odločil, da se razpoložljivost finančne pomoči podaljša za šest tednov, s čimer bi se omogočila obsežna in temeljita ocena spoštovanja pogojev programa ter pravilno izplačilo zadnjega obroka posojila. V skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 472/2013 je bila zato med trajanjem navedenega programa Portugalska izvzeta iz spremljanja in ocenjevanja v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik. Po izstopu iz programa bi bilo treba Portugalsko zdaj v celoti ponovno vključiti v okvir evropskega semestra.

(5) Komisija je 13. novembra 2013 sprejela letni pregled rasti[4], ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2014. Istega dne je na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja[5].

(6) Evropski svet je 20. decembra 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, konsolidacije javnih financ in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne konsolidacije javnih financ, ponovni vzpostavitvi normalnih pogojev kreditiranja gospodarstva, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(7) V skladu z Uredbo (EU) št. 472/2013 Portugalski v času trajanja programa za makroekonomsko prilagoditev ni bilo treba predložiti programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa. Kljub temu je 30. aprila 2014 predložila dopolnjen dokument o fiskalni strategiji in pismo portugalske vlade z zadnjimi informacijami o napredku pri doseganju ciljev iz strategije Evropa 2020. Vlada je 17. maja v dokumentu z naslovom Na poti k rasti, srednjeročna strategija reform za Portugalsko predstavila tekoči reformni program in nove pobude za trajnostno rast.

(8) Cilja proračunske strategije iz dokumenta o fiskalni strategiji za leto 2014 sta na vzdržen način odpraviti čezmerni primanjkljaj do leta 2015 in doseči srednjeročni cilj do leta 2017. V strategiji je načrtovano, da bo javnofinančni primanjkljaj v letu 2014 znašal 4,0 % BDP, v letu 2015 pa se bo dodatno znižal na 2,5 % BDP, kar je v skladu s cilji iz priporočila v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem z dne 21. junija 2013 in je bilo ponovno potrjeno z 12. pregledom programa za makroekonomsko prilagoditev. Vendar je portugalsko ustavno sodišče 30. maja 2014 razveljavilo ukrepe za konsolidacijo, katerih  vpliv na proračunske rezultate je bil ocenjen na približno 0,35 % BDP v letu 2014, z možnimi nadaljnjimi vplivi v letu 2015. Za dosego dogovorjenih ciljev bo morala vlada uvesti nadomestne ukrepe enakovrednega obsega. Ker pa dve sodbi ustavnega sodišča še nista bili izrečeni, popolna kvantifikacija ukrepov, ki jih je treba sprejeti, ni mogoča. Glede na omejen čas, ki je na voljo, bo vlada vlada morebiti morala uporabiti ukrepe, ki so manj naklonjeni rasti, zlasti na strani prihodkov. Za obdobje po letu 2015 je v strategiji potrjen namen, da bi se srednjeročni cilj dosegel do leta 2017, in sicer z zagotovitvijo strukturnega napora v višini 0,5 % BDP v letu 2016 ter s strukturnim primanjkljajem v višini 0,5 % BDP v letu 2017. Glede na strategijo naj bi bruto javni dolg v letu 2014 dosegel najvišjo vrednost približno 130,5 % BDP, po letu 2015 pa naj bi se začel postopoma zmanjševati. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije iz strategije, je v skladu s scenarijem, dogovorjenim v 12. pregledu programa za makroekonomsko prilagoditev, in ga trenutno analizira svet za javne finance. Ocenjuje se, da bodo ukrepi za konsolidacijo javnih financ v letu 2014 zadostovali za dosego ciljne vrednosti primanjkljaja v višini 4 % BDP. Kljub temu so prisotna negativna tveganja v zvezi z zastavljenim ciljem, predvsem zaradi pravne negotovosti in statističnega učinka ukrepov za učinkovitejše obvladovanje velikih dolgov nekaterih podjetij v državni lasti. Prilagoditev proračuna za leto 2015 temelji na ukrepih za konsolidacijo javnih financ v višini 0,8 % BDP, ki naj bi zadostovali za dosego ciljne vrednosti v višini 2,5 % BDP. Na podlagi ocene programa in napovedi Komisije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da so cilji iz strategije skladni z zahtevami Pakta za stabilnost in rast.

(9) Konsolidacijo javnih financ je treba podpreti z dodatnimi reformami sistema za upravljanje javnih financ. Kljub napredku v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev je treba izvesti zlasti celovito reformo zakona o proračunskem okviru in potrebna so dodatna prizadevanja za zagotovitev strogega nadzora odhodkov z okrepitvijo zakona o nadzoru obveznosti ter za preprečitev nadaljnjega kopičenja zaostankov s plačili v javnem sektorju. Ključnega pomena bodo nadaljnje prestrukturiranje podjetij v državni lasti, zagotavljanje njihove finančne vzdržnosti ter strog nadzor nad odhodki za pokojnine in zdravstveno varstvo. Na strani prihodkov obstajajo možnosti za zagotovitev rasti prijaznejšega davčnega sistema in nadaljnje spodbujanje izpolnjevanja davčnih obveznosti.

(10) Portugalska se sooča z izzivi, povezanimi z brezposelnostjo, ki kljub nedavnemu zmanjšanju ostaja zelo visoka, zlasti pri mlajših generacijah. Stopnja brezposelnosti je leta 2013 znašala 17 %, med mladimi pa 37,7 %, kar je precej nad povprečjem EU, enako velja tudi za odstotek mladih, ki se ne izobražujejo, usposabljajo oziroma niso zaposleni. Visoka stopnja zaposlenosti, ki je bila značilna za Portugalsko, se je od začetka gospodarske krize izrazito zmanjšala, in sicer s 73,1 % leta 2008 na 65,6 % leta 2013. Glede brezposelnosti mladih najpomembnejši izzivi v skladu s cilji jamstva za mlade vključujejo nezadostno doseganje mladih, ki niso prijavljeni za zavodu za zaposlovanje, ter potrebo po boljši uskladitvi izobraževanja in usposabljanja s potrebami na trgu dela. Portugalska je v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev izvedla številne reforme na trgu dela, katerih cilji so bili omilitev prestroge delovnopravne zakonodaje, zagotovitev večje prožnosti mehanizmov določanja plač ter izboljšanje delovanja javnih zavodov za zaposlovanje in politik aktiviranja. Vendar izzivi ostajajo, zlasti potreba po zmanjšanju segmentacije trga dela in povečanju odzivnosti plač na gospodarske razmere. Neodvisna ocena učinkov nedavnih reform delovnopravne zakonodaje bi zlasti pomagala oceniti njihov vpliv na ustvarjanje delovnih mest, negotovost zaposlitve, skupne stroške dela ter število pritožb na sodišču zaradi odpuščanj in njihov izid. Kljub prizadevanjem za zmanjšanje negativnih socialnih učinkov je imela gospodarska prilagoditev, ki je bila potrebna zaradi krize, negativne posledice v smislu revščine.

(11) Portugalska je bistveno napredovala pri reformi izobraževalnega sistema s številnimi ukrepi za boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja, povišanje stopnje doseganja terciarne izobrazbe ter usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Vendar ključnega pomena ostajata polno izvajanje in učinkovita uporaba financiranja. Zlasti je potrebno storiti več za zmanjšanje neskladij med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, med drugim s povečanjem kakovosti in privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z dualnim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, spodbujanjem vključevanja delodajalcev v oblikovanje programov ter zagotavljanjem ustreznega usposabljanja in vajeništva na delovnem mestu. Obstaja tudi potreba po učinkovitem izvajanju storitev karierne orientacije in svetovanja za študente v sekundarnem in terciarnem izobraževanju v skladu s potrebami trga dela in napovedmi potreb po znanjih in spretnostih ter po krepitvi povezav s poslovnim sektorjem.

(12) V okviru programa za makroekonomsko prilagoditev je Portugalska sprejela pomembne ukrepe za izboljšanje kapitalske osnove bančnega sektorja ter okrepitev okvira za nadzor in reševanje. Vendar pomembni izzivi ostajajo ter jih je treba skrbno spremljati in obvladovati; mednje spada dobičkonosnost portugalskih bank. Iz podatkov za prvo četrtletje leta 2014 je razvidno, da so nekatere od bank, ki so prejele pomoč, zabeležile pozitivne rezultate. Slabšanje bančne aktive je še vedno problem s še vedno visoko stopnjo oslabitev pri približno 6 % skupnih bruto posojil in povišano stopnjo slabih posojil (10,6 %), zlasti  v podjetniškem sektorju (več kot 16 %). Portugalska je sprejela številne ukrepe za lažje zagotavljanje posojil podjetjem, sposobnim uspešnega poslovanja, vendar pogoji financiranja ostajajo težki, zlasti za MSP, alternativne možnosti nebančnega financiranja za podjetniški sektor pa so še vedno omejene. Novo dodeljena posojila za MSP so se v letu 2013 zmanjšala za 4,8 % v primerjavi z letom 2012. Povprečne obrestne mere za nova posojila za portugalska podjetja so se od začetka leta 2013 sicer nekoliko znižale, vendar še vedno ostajajo precej nad povprečjem euroobmočja. Glede na velik presežek dolga gospodarskih družb in potrebo po dodatnem razdolževanju bančnega sektorja je sposobnost bank za dajanje kreditov uspešnim podjetjem po razumni ceni še vedno omejena. 

(13) Da bi se zagotovili učinkovitost in vzdržnost energetskega sektorja ter znižali stroški energije za gospodarstvo, sta bila v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev sprejeta dva svežnja ukrepov. Vendar je treba dodatno znižati rente v energetskem sektorju in obravnavati visok dolg, ki je posledica reguliranih prodajnih cen energije in se še povečuje. Zato je Portugalska pred kratkim napovedala tretji sveženj ukrepov, ki bo vključeval podaljšanje posebnih dajatev za energetske operaterje iz leta 2014 tudi v leto 2015. Poleg tega izboljšanje čezmejnega povezovanja energetskih omrežij ter pospešitev izvajanja projektov v zvezi z elektroenergetskimi in plinskimi povezavami ostajata odprti vprašanji, ki bi ju bilo treba strogo spremljati. V prometnem sektorju je bil v okviru programa dosežen napredek, zlasti v zvezi z okrepitvijo konkurenčnega položaja portugalskih pristanišč, pripravo celovitega dolgoročnega načrta na področju prometa po odpravi pomanjkljivosti in vrzeli ter izboljšanjem regulativnega okvira. Vendar so še vedno potrebni dodatni ukrepi za učinkovito izvajanje celovitega dolgoročnega načrta na področju prometa in akcijskega načrta o reformi pristanišč. Potrebni so tudi ukrepi za zagotovitev neodvisnosti in zmogljivosti prometnega regulatorja ter finančne vzdržnosti podjetij v državni lasti v sektorju, kot tudi za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti železniškega prometa.

(14) Pomembna reforma je bila izvedena na trgu najemnih stanovanj v mestih, da bi postal trg nepremičnin bolj dinamičen, tudi z boljšim uravnoteženjem pravic in obveznosti najemodajalcev in najemojemalcev, s čimer bi se zagotovila večja prožnost pri določitvi trajanja pogodb in spodbujala obnovitvena dela. Potrebno je storiti še več, da bi se lahko v celoti ocenil vpliv te reforme na podlagi podatkov o ključnih akterjih na trgu in o sivi ekonomiji na portugalskem trgu najemnih stanovanj. Portugalska je dosegla velik napredek pri izboljšanju svojega poslovnega okolja, zlasti z zagotovitvijo boljših okvirnih pogojev, spodbujanjem podjetniške kulture in izboljšanjem postopkov zaradi insolventnosti za podjetja v težavah. Pozornost je zdaj treba preusmeriti na izvajanje. Pri poenostavitvi upravnih postopkov in postopkov za izdajo dovoljenj je bil dosežen napredek, vendar je številne ukrepe še treba zaključiti. Potrebna so dodatna prizadevanja za odpravo ovir za konkurenco v sektorju storitev, zlasti s sprejetjem sektorskih sprememb, na področju poklicnih storitev pa je treba sprejeti zakonodajo o preostalih stanovskih organih. Na področju regulacije in konkurence so potrebni nadaljnji ukrepi za zagotovitev neodvisnosti in samostojnosti nacionalnih sektorskih regulatorjev in organa za konkurenco. Velike zamude še vedno vplivajo na plačila javnih organov.

(15) V okviru programa za makroekonomsko prilagoditev je bil dosežen dober napredek pri racionalizaciji in modernizaciji javne uprave v smislu zaposlovanja, plačne politike, delovnih pogojev, organizacijske učinkovitosti in kakovosti storitev. Vendar je treba nekatere od predvidenih reformnih ukrepov še zaključiti in izboljšati preglednost. Kljub znatnemu napredku na področju izboljšanja učinkovitosti pravosodnega sistema, so potrebne dodatne izboljšave, zlasti v zvezi z dolžino postopkov, hitrostjo reševanja zadev, številom nerešenih zadev ter postopkom spremljanja in ocenjevanja.

(16) Komisija je [17. junija 2014] zaključila 12. in zadnji pregled v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev za Portugalsko. Na podlagi svoje analize ugotavlja, da je bilo uspešno izvajanje programa bistvenega pomena za obvladovanje ekonomskih in finančnih tveganj ter zmanjšanje neravnotežij. Portugalska je v okviru programa sprejela številne zahtevne strukturne reforme, ki že prinašajo rezultate v smislu večje konkurenčnosti in ponovne gospodarske rasti, vendar bo potrebno storiti več, da bi se lahko ocenil vpliv reform na delovanje gospodarstva. Zato je ključno stalno spremljanje vseh izvedenih reform, da bi bilo mogoče oceniti, ali prispevajo k povečevanju konkurenčnosti, proizvodnje in rasti zaposlovanja.

(17) Ker bo po koncu programa za makroekonomsko prilagoditev, ki se bo uradno zaključil 28. junija 2014, Portugalska ponovno v celoti vključena evropski semester, je Komisija na podlagi tega ter glede na 12. in zadnji pregled v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev ocenila dokumente, ki jih je predložila Portugalska. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Portugalskem, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila za Portugalsko v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk od 1 do 8 v nadaljevanju.

(18) Svet je ob upoštevanju te ocene proučil portugalski program stabilnosti, njegovo mnenje[6] pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 v nadaljevanju. Ta priporočila so bila pripravljena po nedavnem uspešnem zaključku programa za prilagoditev ter tako temeljijo na dosežkih programa, da bi se zagotovilo njegovo trajno izvajanje.

(19) V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila za države članice, katerih valuta je euro. Portugalska bi morala ta priporočila izvesti pravočasno in v celoti –

PRIPOROČA, da Portugalska v obdobju 2014–2015 ukrepa, tako da:

1.           V celoti izvaja proračunsko strategijo za leto 2014, da bi dosegla fiskalne cilje in preprečila kopičenje novih zaostankov s plačili. Za leto 2015 dosledno izvaja proračunsko strategijo, ki je bila določena v dokumentu o fiskalni strategiji iz leta 2014, da bi se primanjkljaj zmanjšal na 2,5 % BDP, kar je v skladu s ciljno vrednostjo iz priporočila iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, pri tem pa dosegla zahtevana strukturna prilagoditev. Čim prej nadomesti ukrepe za konsolidacijo, ki po mnenju ustavnega sodišča niso ustavni, z ukrepi podobnega obsega in kakovosti. Čezmerni primanjkljaj bi se moral odpraviti na vzdržen in rasti prijazen način, pri čemer bi se morala omejiti uporaba enkratnih in začasnih ukrepov. Po odpravi čezmernega primanjkljaja nadaljuje načrtovano letno strukturno prilagoditev za dosego srednjeročnega cilja v skladu z zahtevo za letno strukturno prilagoditev v višini najmanj 0,5 % BDP, v ugodnih razmerah pa še višjo, in zagotovi izpolnjevanje pravila o zadolževanju, da se zagotovi vzdržno zmanjševanje visokega deleža javnega dolga. Daje prednost konsolidaciji javnih financ, ki temelji na ukrepih na odhodkovni strani, ter dodatno poveča učinkovitost in kakovost javnih odhodkov. Ohrani strog nadzor nad odhodki v centralni, regionalni in lokalni upravi. Nadaljuje s prestrukturiranjem podjetij v državni lasti. Do konca leta 2014 razvije trajno rešitev za zagotovitev srednjeročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Nadzira povečanje odhodkov za zdravstveno varstvo in izvede bolnišnično reformo. Pregleda davčni sistem in zagotovi, da bo ta prijaznejši do rasti. S povečanjem učinkovitosti davčne uprave še naprej izboljšuje izpolnjevanje davčnih obveznosti in odpravlja davčne utaje. Okrepi sistem za upravljanje javnih financ s hitrim zaključkom in izvedbo celovite reforme okvirnega zakona o proračunu do konca leta 2014. Zagotovi dosledno upoštevanje zakona o nadzoru obveznosti. Od leta 2015 dalje učinkovito izvaja enotno plačno lestvico in lestvico dodatkov v javnem sektorju.

2.           Poskrbi, da ostanejo trendi na področju minimalne plače skladni s cilji spodbujanja zaposlovanja in konkurenčnosti. Zagotovi sistem določanja plač, ki spodbuja usklajenost med plačami in produktivnostjo na ravni sektorja in/ali podjetja. V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami prouči možnost za začasna izvzetja iz sektorskih pogodb, dogovorjenih med delodajalci in predstavniki zaposlenih, na ravni podjetij. Do septembra 2014 predstavi predloge za izvzetja iz sektorskih pogodb, dogovorjenih med delodajalci in predstavniki zaposlenih, na ravni podjetij ter za revizijo nadaljnjega obstoja kolektivnih pogodb.

3.           Do marca 2015 predloži neodvisno oceno nedavnih reform delovnopravne zakonodaje, skupaj z akcijskim načrtom za možne nadaljnje reforme, s katerimi bi se odpravila segmentacija trga dela. Nadaljuje z izvajanjem reforme aktivnih politik trga dela in javnih zavodov za zaposlovanje, katere namen je povečati zaposlovanje in delež aktivnega prebivalstva, zlasti z izboljšanjem pomoči pri zaposlitvenem svetovanju/iskanju zaposlitve ter sistema aktiviranja/sankcij, da bi se zmanjšala dolgotrajna brezposelnost in vključili tisti, ki imajo najslabši dostop do trga dela. Obravnava visoko stopnjo brezposelnosti mladih, zlasti z učinkovitim napovedovanjem potreb po znanjih in spretnostih ter doseganjem mladih, ki niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, v skladu s cilji jamstva za mlade. Zviša zgornjo mejo za upravičenost v okviru sheme minimalnega dohodka. Zagotovi ustrezno kritje socialne pomoči, hkrati pa zagotovi tudi učinkovito aktiviranje prejemnikov nadomestil.

4.           Izboljša kakovost in ustreznost izobraževalnega sistema glede na potrebe trga dela, da bi se zmanjšalo zgodnje opuščanje šolanja in obravnavale nizke ravni uspešnosti v izobraževanju. Zagotovi učinkovito porabo javnih sredstev v izobraževanju ter zmanjša neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, tudi s povečanjem kakovosti in privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanjem sodelovanja s podjetniškim sektorjem. Okrepi sodelovanje med javnimi raziskalnimi ustanovami in podjetji ter spodbudi prenos znanja.

5.           Spremlja likvidnostni položaj bank in morebitne kapitalske primanjkljaje, tudi s tematskimi inšpekcijskimi pregledi na kraju samem in obremenitvenimi testi. Nadaljuje z oceno načrtov za reševanje bank in po potrebi uvede izboljšave v postopku ocenjevanja. Izvaja celostno strategijo za zmanjšanje presežka dolga gospodarskih družb in okrepi prizadevanja za razširitev obsega alternativnih možnosti financiranja, tudi v zgodnjih fazah poslovnega razvoja, s povečanjem učinkovitosti instrumentov za prestrukturiranje dolga (zlasti PER in SIREVE) za uspešna podjetja, uvedbo spodbud za vključevanje bank in dolžnikov v zgodnje faze procesa prestrukturiranja ter izboljšanjem razpoložljivosti financiranja prek kapitalskega trga. Zagotovi, da opredeljeni ukrepi podpirajo prerazporeditev financiranja na proizvodne sektorje gospodarstva. Do konca septembra 2014 uvede sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje šibkega finančnega položaja v podjetjih, vključno z MSP, da bi se podprlo zgodnje prestrukturiranje dolga gospodarskih družb, zmanjšale zamude pri odplačevanju posojil MSP in pospešilo reševanje slabih posojil.

6.           Izvede drugi in tretji sveženj ukrepov v energetskem sektorju, ki so namenjeni znižanju stroškov energije za gospodarstvo, ter hkrati do leta 2020 odpravi dolg, ki je posledica reguliranih prodajnih cen električne energije, in pozorno spremlja izvajanje. Izboljša čezmejno povezovanje energetskih omrežij ter pospeši izvajanje projektov v zvezi z elektroenergetskimi in plinskimi povezavami. Izvede celovit dolgoročni načrt na področju prometa in sprejme časovni razpored, v katerem so določene reforme pristaniškega sektorja. Zagotovi, da so ponovna pogajanja o obstoječih pristaniških koncesijah in novih sistemih dovoljenj usmerjena v učinkovitost in skladna z načeli notranjega trga, zlasti s pravili glede javnih naročil. Zagotovi, da je nacionalni regulativni organ za promet (AMT) v celoti neodvisen in operativen do konca septembra 2014. Zagotovi finančno vzdržnost podjetij v državni lasti v prometnem sektorju. Poveča učinkovitost in konkurenčnost v železniškem sektorju z izvajanjem načrta za konkurenčnost CP Carga po prenosu tovornih terminalov ter z zagotovitvijo neodvisnosti upravljavca infrastrukture v državni lasti in prevoznikov v železniškem prometu.

7.           Dodatno izboljša oceno portugalskega trga stanovanjskih nepremičnin, med drugim tudi z vzpostavijo bolj sistematičnega okvira za spremljanje in poročanje do konca novembra 2014, ter pripravi celostno poročilo o sivi ekonomiji na navedenem trgu. Si še naprej prizadeva za nadaljnji popis regulativnega bremena, da bi se do marca 2015 vključili sektorji, ki doslej še niso bili obravnavani. Do konca septembra 2014 sprejme in izvede manjkajoče predpise o izdajanju dovoljenj ter sektorske spremembe. Do konca septembra 2014 odpravi preostale omejitve v sektorju poklicnih storitev in uveljavi spremenjene notranje predpise za stanovske organe, ki v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev še niso bili sprejeti. Odpravi zamude s plačili v javnem sektorju. Zagotovi zadostne vire za nacionalne regulatorje in organ, pristojen za konkurenco, ter hitro sprejme notranje predpise nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco.

8.           Nadaljuje z racionalizacijo in modernizacijo centralne, regionalne in lokalne javne uprave. Izvaja reforme za izboljšanje učinkovitosti pravosodnega sistema in povečanje preglednosti. Pospeši prizadevanja za oceno izvajanja reform, sprejetih v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev, kot tudi načrtovanih in prihodnjih reform. Predvsem vključi obvezno sistematično predhodno in naknadno vrednotenje v zakonodajni proces. Vzpostavi funkcionalno neodvisno centralno enoto za ocenjevanje na državni ravni, ki vsakih šest mesecev pripravi oceno in poročilo o izvajanju teh reform, vključno s skladnostjo s predhodno oceno učinka, ter po potrebi pripravi popravljalne ukrepe.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[2]               COM(2014) 423 final.

[3]               P7_TA(2014)0128 in P7_TA(2014)0129.

[4]               COM(2013) 800 final.

[5]               COM(2013) 790 final.

[6]               V skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.