Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Češke republike za leto 2014 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Češke republike za leto 2014

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije[2],

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[3],

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,

ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2) Svet je na predlog Komisije 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3) Voditelji držav oziroma vlad so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic, in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4) Svet je 9. julija 2013 sprejel priporočilo v zvezi z nacionalnim reformnim programom Češke republike za leto 2013 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Češke republike za obdobje 2012–2016.

(5) Komisija je 13. novembra 2013 sprejela letni pregled rasti[4], ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2014. Istega dne je na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja[5], v katerem Češke republike ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(6) Evropski svet je 20. decembra 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, konsolidacije javnih financ in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne konsolidacije javnih financ, ponovni vzpostavitvi normalnih pogojev kreditiranja gospodarstva, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(7) Češka republika je 16. aprila 2014 predložila nacionalni reformni program za leto 2014, 28. aprila 2014 pa še konvergenčni program za leto 2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8) Cilj proračunske strategije, opisane v konvergenčnem programu za leto 2014, je ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja v programskem obdobju pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, tj. 3 % BDP. Program vsebuje srednjeročni cilj v višini –1 % BDP, kar je v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Čeprav je proračunska strategija za leto 2014 skladna s Paktom za stabilnost in rast, zahtevana prilagoditev v strukturnem smislu v letu 2015 predvidoma ne bo dosežena, saj se bo preračunani strukturni saldo v skladu z napovedjo poslabšal za 0,6 o.t. Poleg tega se glede na projekcije odhodki ne bodo povečevali tako, da bi bilo to v skladu z referenčno vrednostjo za odhodke. Preračunani strukturni saldo bo od zahtevane prilagoditvene poti predvidoma odstopal tudi v letih 2016 in 2017, saj naj bi v skladu s projekcijami znašal –1,6 % oziroma –1,9 % BDP. Na splošno se od leta 2015 pričakuje tveganje odstopanja od poteka prilagoditve srednjeročnemu cilju. V skladu s programom naj bi se delež dolga, ki je pod referenčno vrednostjo 60 % BDP, po projekcijah začasno znižal za 1,1 o.t. na 45 % BDP v letu 2014 in se nato povečal na 46 % BDP v letu 2015. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu, je verjeten. Češko gospodarstvo naj bi v skladu s programom v letu 2014 zraslo za 1,7 %, v letu 2015 pa za 2 %, medtem ko naj bi glede na napoved Komisije iz pomladi 2014 zraslo za 2 % oziroma 2,4 %. Glavna tveganja za proračunske napovedi izhajajo iz velike negotovosti glede prihodnjega razvoja javnih naložb in iz morebitnega enkratnega odhodka v zvezi z načrtovano najemno pogodbo za bojna letala s pričakovanim učinkom na povečanje primanjkljaja v višini 0,5 % BDP v letu 2015. V skladu z napovedjo Komisije obstaja tveganje za znatno odstopanje od srednjeročnega cilja v letu 2015. Razlika glede na scenarij iz programa je posledica različnih predpostavk o politikah in diskrecijskih ukrepih v letu 2015. Na podlagi ocene programa in napovedi Komisije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da se je primanjkljaj v letu 2013 trajnostno znižal pod 3 % BDP v skladu s priporočilom Sveta in da bo po pričakovanjih srednjeročni cilj leta 2014 izpolnjen, od leta 2015 dalje pa obstaja znatno tveganje odstopanja od njega.

(9) Češka republika se je izvila iz dveletne recesije, zdaj pa se sooča z izzivom doseganja trajnostne visoke rasti ob upoštevanju hitrega staranja prebivalstva. Javne naložbe so se v preteklih letih močno skrčile, še zlasti naložbe v infrastrukturo. Pred krizo je model rasti češkega gospodarstva temeljil na obsežnih prilivih tujega kapitala in močni izvozni usmerjenosti. Ker se zdijo možnosti za zmanjšanje zaostanka na podlagi akumulacije proizvodnih dejavnikov (vključno s tujim kapitalom) omejene, bi preusmeritev k domačim gonilom rasti ustvarila nove priložnosti za povečanje produktivnosti. Bistveni elementi tega procesa so podpiranje izobraževanja, usposabljanja in inovacij ter krepitev institucij.

(10) Vlada je nedavno odobrila Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju, čeprav je parlament doslej še ni ratificiral. Prizadevanja za celovito reformo fiskalnega okvira so se začela leta 2011, vendar sta njegovo sprejetje in izvajanje še vedno negotova. Odloženo je bilo tudi sprejetje ustrezne zakonodaje za zagotavljanje skladnosti z Direktivo Sveta 2011/85/EU o proračunskih okvirih.

(11) Na davčnem področju sta ključna izziva za Češko republiko izboljšanje učinkovitosti pobiranja prihodkov in oblikovanje bolj rasti naklonjene davčne strukture. Češka republika je sprejela nekatere ukrepe za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, zlasti na področju posrednega obdavčenja, toda skupni strošek izpolnjevanja obveznosti je še vedno previsok. Ob tem davčne osnove (dohodnina, prispevki za zdravstveno zavarovanje in socialno varnost) še niso bile usklajene, vzpostavitev enotne točke za pobiranje davkov, načrtovana za leto 2015, pa je bila odpovedana. Toda češka vlada je napovedala, da namerava obravnavati vprašanje uskladitve davčnih osnov. Priporočila iz leta 2013 v zvezi s strukturo obdavčenja niso bila upoštevana. Obdavčitev dela ostaja visoka, zlasti za tiste z nižjimi dohodki, vključno z delavci s krajšim delovnim časom, predvsem zaradi visokih prispevkov za socialno varnost. Obstaja nekaj možnosti za preusmeritev z obdavčitve dela na druga področja, kot so okoljski davki in periodični davki na nepremičnine, ki so oboji relativno nizki. Še vedno obstajajo pomembne razlike v obravnavi zaposlenih in samozaposlenih glede davkov in socialnih prispevkov, ki vodijo k zmanjševanju davčne osnove in ustvarjajo spodbude za navidezno samozaposlovanje z nepoštenimi posledicami za zaposlene na podlagi pogodbe o redni zaposlitvi.

(12) Dolgoročno se Češka republika sooča s srednjim tveganjem za vzdržnost, kar je v veliki meri posledica pričakovanih povečanj odhodkov za pokojnine in zdravstvo. V skladu s sedanjo zakonodajo je na dolgi rok načrtovano povečanje zakonsko določene upokojitvene starosti, toda v srednjeročnem obdobju je to prepočasno. Vlada načrtuje uvedbo mehanizma za revizijo, s katerim bi se upokojitvena starost usklajevala s spremembami glede pričakovane življenjske dobe, vendar je to le delni odgovor na izziv, ki ga predstavlja vrzel v vzdržnosti. Poleg tega se bo začasno nižja indeksacija pokojnin končala leta 2015, kar je eno leto prej, kot je bilo načrtovano, pri čemer standardni mehanizem indeksacije pokojnin (cene plus tretjina povečanja realnih plač) ni bil revidiran. Pri spodbujanju zaposljivosti starejših delavcev je bil dosežen omejen napredek. Pri izboljšanju stroškovne učinkovitosti javne porabe za zdravstvo ni bilo napredka. V bolnišničnem sektorju obstaja presežek zmogljivosti, kar kaže na možnosti za izboljšave stroškovne učinkovitosti in upravljanja.

(13) Storjenih je bilo nekaj začetnih korakov za izboljšanje zmogljivosti in kakovosti javnega zavoda za zaposlovanje. Ti gredo v pravo smer, vendar je treba njihov učinek oceniti. Za aktivne politike zaposlovanja je še vedno na voljo premalo sredstev ter niso učinkovito zasnovane za ženske z majhnimi otroki, mlade in starejše delavce. Kljub razmeroma visoki splošni stopnji zaposlenosti so te skupine na trgu dela še vedno premalo zastopane. Omejen dostop do cenovno dostopnega otroškega varstva in razmeroma nizka uporaba dela s skrajšanim delovnim časom ovirata udeležbo žensk na trgu dela. Razlika v plačilu med spoloma je bila leta 2012 še vedno ena največjih v EU.

(14) Kakovost češkega izobraževalnega sistema in njegova ustreznost za trg dela povzročata zaskrbljenost. Sprejeti so bili nekateri ukrepi za izboljšanje okvira ocenjevanja na področju obveznega izobraževanja, toda nadaljnji ukrepi za šole in učence s slabšimi rezultati še vedno predstavljajo izziv. Težava, ki jo namerava vlada obravnavati, je tudi privlačnost učiteljskih poklicev. Nizka vključenost romskih otrok v redno izobraževanje, vključno s predšolsko vzgojo in osnovnošolskim izobraževanjem, ostaja ovira za njihovo vključevanje. Reforma visokošolskega izobraževanja je bila odložena in napredka pri izboljšanju akreditiranja in financiranja na področju visokošolskega izobraževanja ni bilo. Uvedene so bile samo manjše spremembe v zvezi s financiranjem raziskovalnih ustanov. Ključnega pomena ostaja oblikovanje pravih spodbud za javne raziskovalce, da si bodo prizadevali za odličnost, obravnavo družbenih izzivov in sodelovanje s poslovnim sektorjem.

(15) Proces deregulacije velikega števila reguliranih poklicev se je začel, vendar poteka prepočasi za ustvarjanje hitrih koristi zaradi povečane konkurence v storitvenem sektorju. Češka republika je sprejela nekatere začetne ukrepe za povečanje energijske učinkovitosti, zlasti s spodbudami v obliki javnega financiranja za podporo stavbnemu sektorju. Možnosti za prihranek energije so še vedno velike, bolj ambiciozni ukrepi pa bi tudi prispevali k zmanjšanju energetske odvisnosti.

(16) Kakovost in učinkovitost javne uprave še vedno predstavljata izziv, kar ima negativne gospodarske posledice. Dolgo pričakovani zakon o javni upravi še ni bil sprejet; njegovo sprejetje je ključna prednostna naloga vlade. Napredek na področju boja proti korupciji je bil omejen; pomembni deli zakonodaje iz protikorupcijske strategije za obdobje 2013–2014 niso bili sprejeti. Jasna dolgoročna vizija o tem, kako na trajnosten način obravnavati to vprašanje, ki ima velik pomen za gospodarski in družbeni razvoj, še ni bila oblikovana. Izvajanje javnih razpisov na lokalni in regionalni ravni zaznamujejo nepotrebne zamude. Nova pravila o javnih naročilih pomenijo korak nazaj, saj odpravljajo nekatere zaščitne ukrepe v zvezi s preglednostjo. Pri izboljšanju izvrševanja sredstev EU je bil dosežen določen napredek. Potrebna so nadaljnja prizadevanja, kar je razvidno iz visokih stopenj napak, o katerih je za več programov poročal revizijski organ ob koncu leta 2013.

(17) V okviru evropskega semestra je Komisija opravila celovito analizo ekonomske politike Češke republike. Ocenila je konvergenčni program in nacionalni reformni program. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Evropske unije z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Češki republiki, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 7 v nadaljevanju.

(18) Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program Češke republike, njegovo mnenje[6] pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 v nadaljevanju –

PRIPOROČA, da Češka republika v obdobju 2014–2015 ukrepa, tako da:

1.           Po odpravi čezmernega primanjkljaja ohrani v letu 2014 trden fiskalni položaj. V letu 2015 bistveno okrepi proračunsko strategijo za zagotovitev doseganja srednjeročnega cilja in izpolnjevanje tega cilja tudi v prihodnje. Prednostno obravnava rasti prijazne odhodke, da se podpre okrevanje in izboljšajo možnosti za rast. Sprejme in izvaja ukrepe za krepitev fiskalnega okvira ter zlasti ustanovi neodvisno fiskalno institucijo, ki bo spremljala fiskalne politike, uvede fiskalna pravila za lokalne in regionalne vlade ter izboljša usklajevanje med vsemi ravnmi upravljanja.

2.           Izboljša izpolnjevanje davčnih obveznosti s posebnim poudarkom na DDV ter zmanjša stroške pobiranja in plačevanja davkov s poenostavitvijo davčnega sistema ter uskladitvijo davčnih osnov za dohodnino in prispevke za socialno in zdravstveno varstvo. Zmanjša visoko stopnjo obdavčitve dela, zlasti za tiste z nižjimi dohodki. Obdavčenje preusmeri na področja, ki manj škodujejo rasti, kot so periodični davki na nepremičnine in okoljski davki. Dodatno zmanjša razlike med davčno obravnavo zaposlenih in samozaposlenih.

3.           Zagotovi dolgoročno vzdržnost javnega pokojninskega sistema, zlasti s pospešitvijo povečevanja zakonsko določene upokojitvene starosti in njeno jasnejšo povezavo s spremembami glede pričakovane življenjske dobe. Spodbuja zaposljivost starejših delavcev in revidira mehanizem indeksacije pokojnin. Sprejme ukrepe za znatno izboljšanje stroškovne učinkovitosti in upravljanja na področju zdravstva, zlasti bolnišnične oskrbe.

4.           Okrepi učinkovitost in uspešnost javnega zavoda za zaposlovanje, zlasti z vzpostavitvijo sistema za merjenje uspešnosti. Si prizadeva za vključitev neregistriranih mladih in zanje zagotovi individualizirane storitve. Znatno poveča razpoložljivost cenovno dostopnega in kakovostnega otroškega varstva s poudarkom na otrocih do starosti treh let.

5.           Zagotovi, da akreditiranje, upravljanje in financiranje na področju visokošolskega izobraževanja prispevajo k izboljšanju njegove kakovosti in njegovega pomena za trg dela. Pospeši oblikovanje in uvedbo nove metodologije za ocenjevanje raziskav in dodeljevanje sredstev s ciljem povečanja deleža financiranja, ki temelji na rezultatih raziskovalnih institucij. V zvezi z obveznim izobraževanjem poskrbi za večjo privlačnost učiteljskega poklica, uvedbo celovitega okvira ocenjevanja ter podporo šolam in učencem s slabšimi rezultati. Poveča vključenost na področju izobraževanja, predvsem s spodbujanjem udeležbe socialno prikrajšanih in romskih otrok, zlasti v predšolski vzgoji.

6.           Pospeši reformo reguliranih poklicev, zlasti z osredotočanjem na odpravo neupravičenih in nesorazmernih zahtev. Okrepi prizadevanja za izboljšanje energijske učinkovitosti v gospodarstvu.

7.           V letu 2014 sprejme in izvaja zakon o javni upravi, ki bo zagotovil stabilno, učinkovito in strokovno javno upravo. Pospeši in bistveno okrepi boj proti korupciji z izvajanjem preostalih zakonodajnih ukrepov, predvidenih v strategiji boja proti korupciji za obdobje 2013–2014, ter z oblikovanjem načrtov za naslednje obdobje. Nadalje izboljša upravljanje s sredstvi EU tako, da poenostavi izvedbene strukture, poveča zmogljivost in odpravi navzkrižja interesov. Poveča preglednost javnih naročil in izboljša izvajanje javnih razpisov z zagotavljanjem ustreznega usmerjanja in nadzora.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[2]               COM(2014) 404 final.

[3]               P7_TA(2014)0128 in P7_TA(2014)0129.

[4]               COM(2013) 800 final.

[5]               COM(2013) 790 final.

[6]               V skladu s členom 9(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.