POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU LETNO POROČILO 2013 O IZVAJANJU UREDBE (ES) ŠT. 300/2008 O SKUPNIH PRAVILIH NA PODROČJU VAROVANJA CIVILNEGA LETALSTVA /* COM/2014/0399 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU LETNO POROČILO 2013 O IZVAJANJU UREDBE (ES) ŠT. 300/2008 O SKUPNIH
PRAVILIH NA PODROČJU VAROVANJA CIVILNEGA LETALSTVA To
poročilo zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2013 UVOD Leto 2013 je mogoče najbolje opisati kot leto konsolidacije
določb o varovanju v letalstvu ter večjih prizadevanj za izvajanje
prihajajočih novih pravil v zvezi z letalskim tovorom in prenašanjem
tekočin v ročni prtljagi. Edino preostalo prehodno obdobje za ukrepe
varovanja v letalstvu, ki so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 300/2008,
se je končalo aprila. V tem obdobju je bil obravnavana zahteva, da znane
pošiljatelje letalskega tovora in letalske pošte odobrijo pristojni organi,
namesto da bi bili odobreni z enostavnim imenovanjem, ki ga opravi pridruženi
regulirani agent. Z inšpekcijski pregledi Komisije se zato zlasti preverja
skladnost s temi novimi zahtevami. Razen varnostnih opozoril, ki so jih avgusta sprožile Združene države,
v Evropi v tem letu ni bilo treba kratkoročno povečati varnostnega
nadzora v letalstvu. Ta varnostna opozorila so potrdila tudi, da je treba
izboljšati sodelovanje med državami članicami EU ter med državami
članicami in institucijami. To potrebo opredeljuje že poročilo na
visoki ravni o krepitvi varnosti letalskega tovora iz leta 2010, vendar so
na tem področju potrebna še dodatna prizadevanja. Ključni projekt EU v zvezi z varovanjem v letalstvu je postopno
uvajanje tehnološko podprtega nadzora tekočin, ki jih potniki prenašajo v
ročni prtljagi. Upravljavci letališč in proizvajalci varnostne opreme
so leta 2013 okrepili sodelovanje, da bi se čim bolj pripravili na
delno odpravo omejitev za tekočine, ki začne veljati 31. januarja 2014.
Komisija podpira to prizadevanje in druge projekte za izboljšanje uspešnosti
letališke opreme pri odkrivanju ter ukrepov varovanja, in sicer s tehnološkim
načrtom, ki je bil deležnikom prvič predstavljen leta 2013 in se
od takrat stalno posodablja. Kar se tiče dohodnega tovora in pošte v EU, ki je še en pomemben
projekt EU v zvezi z varovanjem v letalstvu, se približuje datum začetka izvajanja,
tj. 1. julij 2014. V drugi polovici leta 2013 je Komisija
okrepila sodelovanje z državami članicami in panogo, da bi zagotovila
nemoteno izvajanje. Trenutno potekajo prizadevanja za pojasnitev izboljšanega
sistema EU tretjim državam in mednarodnim organizacijam (Evropska konferenca
civilnega letalstva (ECAC), Mednarodna organizacija civilnega letalstva
(ICAO)). Komisija je leta 2013 skupaj z državami članicami nadaljevala
delo v zvezi z ocenami tveganja v EU na različnih področjih, tako da
je metodologijo, ki se uporablja za letalski tovor, razširila na druga
varnostna področja in jo prilagodila. Pri njeni prvi uporabi se je osredotočila
na tveganja, povezana s potniki. Na mednarodnem prizorišču je Komisija učinkovito sodelovala
pri vseh pomembnih dogodkih ICAO, kjer je povečala prepoznavnost in vpliv
EU v zvezi s politiko varovanja v letalstvu na mednarodni ravni. Komisija
dejavno sodeluje tudi s ključnimi partnerji iz tretjih držav, pri
čemer je leta 2013 organizirala več dvostranskih in
večstranskih srečanj ter se jih tudi udeležila. Še eno področje, na katerem je vse leto potekalo tesno sodelovanje
med državami članicami in Komisijo, je spremljanje (z inšpekcijskimi
pregledi EU), kako države članice in ustrezni operatorji izvajajo ukrepe
varovanja v letalstvu. Ravni skladnosti z zakonodajo se niso spremenile, zato leta 2013
tudi ni bilo potrebe po začasni prekinitvi sistema EU enkratnih varnostnih
pregledov. PRVI DEL Inšpekcijski
pregledi 1. Splošno Komisija mora v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 300/2008
izvajati inšpekcijske preglede uprav držav članic za varovanje v letalstvu
(v nadaljnjem besedilu: pristojni organi) in letališč EU. V program Unije
je vključena tudi Švica, medtem ko na Norveškem in Islandiji inšpekcijske
preglede za podobne predpise izvaja Nadzorni organ Efte (ESA). Za opravljanje
inšpekcijskega dela ima Komisija na voljo skupino desetih inšpektorjev za
varovanje v letalstvu s polnim in krajšim delovnim časom. Inšpekcijsko
delo podpira skupina nacionalnih revizorjev, ki jih imenujejo države
članice, Islandija, Norveška in Švica ter lahko po usposabljanju, ki ga
zagotovi Komisija, sodelujejo pri inšpekcijskih pregledih Komisije. Leta 2013
je pri inšpekcijskih pregledih sodelovalo 72 nacionalnih revizorjev.
Preglednica, ki povzema vse dosedanje dejavnosti Komisije in Nadzornega organa
Efte za spremljanje skladnosti, je v Prilogi 1. 2. Inšpekcijski pregledi
pristojnih nacionalnih organov Komisija je
leta 2013 končala tretji krog inšpekcijskih pregledov pristojnih
nacionalnih organov in začela četrti krog. Skupaj je bilo leta 2013
izvedenih sedem inšpekcijskih pregledov, pri čemer so bili štirje iz
novega kroga. V večini držav članic so bila pri teh inšpekcijskih pregledih
ugotovljena občutna izboljšanja v primerjavi s prejšnjimi leti.
Najpogostejše pomanjkljivosti, ugotovljene leta 2013, so bile podobne
pomanjkljivostim, ugotovljenim v inšpekcijskih pregledih leta 2012, in so
se večinoma nanašale na manjša odstopanja pri zagotavljanju skladnosti med
nacionalnimi programi varovanja v letalstvu in nacionalnimi programi za nadzor
kakovosti ter pravnim okvirom Uredbe (ES) št. 300/2008. Kar se tiče izvajanja
ukrepov varovanja v letalstvu, je bila večina držav članic, v katerih
so se izvajali inšpekcijski pregledi, sposobna hitro odkriti in odpraviti
napake na glavnih varnostnih področjih. Vendar nekatere države
članice niso zadovoljivo spremljale znanih dobaviteljev zalog za oskrbo na
letališču in zalog za oskrbo med letom, ker zaradi pritiska na javne
proračune in velikega števila zadevnih subjektov niso imele dovolj
sredstev. V omejenem številu držav članic, v katerih so se izvajali
inšpekcijski pregledi, so bile potrebne tudi izboljšave rednega spremljanja
tujih letalskih prevoznikov. Kjer so bile pomanjkljivosti ugotovljene, so bili
korektivni ukrepi večinoma ustrezni, režim sankcij pa je bil na voljo vsem
državam članicam. 3. Začetni inšpekcijski
pregledi na letališčih Leta 2013 je bilo opravljenih 26 začetnih inšpekcijskih
pregledov letališč, tj. trije več kot leta 2012, kar je bilo
predvsem posledica dejstva, da je bilo opravljenih več inšpekcijskih
pregledov tovora in da so bila zajeta številna manjša letališča, pri
čemer je za obe vrsti inšpekcijskih pregledov potrebno manjše število
inšpektorjev. Zajeta so bila vsa poglavja (vendar ne pri vsakem inšpekcijskem
pregledu). Skupni delež ključnih ukrepov, za katere je bilo leta 2013
ugotovljeno, da so usklajeni, je znašal 80 %, kar je približno enako kot
prejšnja leta. Pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na področju tradicionalnih
ukrepov[1], so bile tako kot v prejšnjih letih
večinoma posledica človeških dejavnikov. Nanašale so se predvsem na
kakovost varnostnih pregledov osebja ter nekatere zahteve glede varnosti tovora.
Največja težava je še vedno ohranjanje visoke kakovosti ročnih
preiskav pri varnostnih pregledih osebja. Na področju tovora je bila
večina neskladnosti povezana z zahtevo, da je treba vedno uporabiti
najustreznejšo metodo varnostnih pregledov, pri čemer je treba upoštevati
vrsto pošiljke. Te človeške dejavnike je treba obravnavati z okrepljenim usposabljanjem
in nadzorom. Poleg tega izvajanje nekaterih dodatnih ukrepov, uvedenih na podlagi
regulativnega okvira Uredbe (ES) št. 300/2008, na letališčih, pregledanih
leta 2013, še ni bilo zadovoljivo. Neskladnosti so se pojavljale v zvezi z
metodami in standardi za varnostni nadzor tovora in pošte z visokim tveganjem
ter zalog za oskrbo na letališču, zalog za oskrbo med letom in
usposabljanja. Pri nekaterih zahtevah na področju varovanja v letalstvu je
treba pozornost nameniti tudi nacionalnemu nadzoru kakovosti. Pristojni organi
držav članic bi si morali dejavno prizadevati za izvajanje teh novejših
določb. Poleg tega so bile leta 2013 pripravljene spremembe
zakonodaje za izboljšanje jasnosti in skladnosti na nekaterih od teh
področij, ki naj bi bile sprejete leta 2014. Spremembe bi morale
bistveno izboljšati ravni skladnosti. 4. Nadaljnji inšpekcijski
pregledi Komisija v skladu s členom 13 Uredbe Komisije (EU)
št. 72/2010[2] redno izvaja omejeno število nadaljnjih
inšpekcijskih pregledov. Nadaljnji pregled je načrtovan, če se pri
začetnem inšpekcijskem pregledu ugotovi več resnih pomanjkljivosti,
lahko pa je tudi naključen za preverjanje natančnosti nacionalnega
spremljanja skladnosti in poročanja. Leta 2013 je bilo opravljenih
pet takih pregledov, ki so v glavnem potrdili, da so bile ugotovljene
pomanjkljivosti ustrezno odpravljene. 5. Ocenjevanje Med letom je bila pred
pristopom Hrvaške k EU izvedena ocena hrvaškega letališča. Poleg tega je
bila v okviru delovnega dogovora z ZDA izvedena ocena enega od njihovih
letališč. Ocenjena so bila tudi eno
kanadsko letališče ter izbrana letališča na Grenlandiji, Ferskih
otokih, Guernseyju, Jerseyju in otoku Man, in sicer v okviru predvidene
vključitve nekaterih letališč v teh državah[3] v
sistem Unije enkratnih varnostnih pregledov. 6. Odprti dosjeji, primeri
iz člena 15 in pravni postopki Dosjeji inšpekcijskih pregledov ostanejo odprti, dokler se Komisija ne
prepriča, da so bili izvedeni ustrezni korektivni ukrepi. Leta 2013
je bilo zaključenih 45 dosjejev (32 za letališča in 13 za
pristojne organe). Skupno je na koncu leta ostalo odprtih 9 dosjejev
inšpekcijskih pregledov za pristojne organe in 20 za letališča. Kadar so ugotovljene pomanjkljivosti na letališču tako resne, da
lahko bistveno ogrozijo splošno raven varovanja v civilnem letalstvu v Uniji,
Komisija uporabi člen 15 Uredbe Komisije (EU) št. 72/2010.
To pomeni, da so vsi drugi pristojni organi opozorjeni na razmere in da je
treba razmisliti o dodatnih ukrepih v zvezi z leti z zadevnega letališča.
Leta 2013 ni bilo treba uporabiti člena 15. Drug možen izvršilni ukrep, zlasti v najresnejših primerih ali
primerih, kadar pomanjkljivosti dalj časa niso odpravljene ali se
ponavljajo, vključuje začetek postopka za ugotavljanje kršitev.
Leta 2013 je bil po inšpekcijskem pregledu nacionalne uprave sprožen en
postopek za ugotavljanje kršitev. Zadevna država članica ni zagotovila
razpoložljivosti zadostnega števila revizorjev za izvedbo rednega spremljanja
skladnosti ter Komisije ni obvestila o alternativnih ukrepih varovanja na
majhnih letališčih, ki odstopajo od skupnih osnovnih standardov. Ta zadeva
konec leta 2013 še ni bila zaključena. 7. Lastne ocene držav
članic Države članice morajo v skladu s točko 18.1
Priloge II k Uredbi (ES) št. 300/2008, kakor je bila spremenjena
z Uredbo Komisije (EU) št. 18/2010[4], Komisiji vsako leto do konca marca
predložiti letno poročilo, ki vključuje rezultate nacionalnega
spremljanja skladnosti za obdobje od januarja do decembra preteklega leta. Vsi
prispevki držav članic za obdobje poročanja od januarja do
decembra 2012 so bili predloženi pravočasno in usklajeni s predlogo
Komisije. Glavne ugotovljene pomanjkljivosti so se nanašale na dejstvo, da
nekatere države članice še vedno niso vključile vseh ukrepov
varovanja, da niso izvedle zadostnega skrivnega preskušanja ter da bi lahko
dodatno okrepile nadaljevalne dejavnosti in sistem izvršilnih ukrepov. Poleg
tega je bilo ugotovljeno pomanjkanje nacionalnega nadzora kakovosti znanih
dobaviteljev. DRUGI DEL Zakonodaja in
dopolnilna orodja 1. Zakonodaja Nedavni incidenti[5] in stalne ocene tveganja potrjujejo, da
civilno letalstvo ostaja tarča novih in inovativnih napadov, ki jih je
treba obravnavati z ustreznimi in na tveganjih temelječimi zaščitnimi
ukrepi. Komisija in države članice zato stalno prilagajajo ukrepe za zmanjšanje
tveganj, da bi se hkrati zagotovila najvišja raven varovanja in čim bolj
zmanjšali škodljivi učinki na operacije. Namen novih zakonodajnih aktov o varovanju v letalstvu, sprejetih
leta 2013, je bil dopolniti in dodatno izboljšati pravni okvir iz
Uredbe (ES) št. 300/2008 ter opredeliti nove skupne osnovne standarde
za varnostne preglede potnikov, postopno odpravo omejitev za tekočine v
ročni prtljagi, varnost letalskega tovora in potrjevanje ukrepov EU za
varovanje v letalstvu v tretjih državah. V zvezi z varnostnimi pregledi potnikov je mogoče na
podlagi novih pravil, ki so bila sprejeta na začetku leta 2013,
uporabiti nove in inovativne metode pregledovanja z napravami za zaznavanje
sledi eksplozivov v kombinaciji z detektorji kovin za ročno uporabo za
varnostne preglede nekaterih delov potnikov, kjer se ročna preiskava šteje
za neučinkovito in/ali neželeno, kot so pokrivala, mavec ali proteze. Glede omejitev za prenašanje tekočin, razpršil in
gelov v ročni prtljagi na krovu letala se je v letu 2012 izkazalo, da
teh omejitev ne bo mogoče nadomestiti z varnostnimi pregledi do roka,
tj. 29. aprila 2013. Razlog so bile zlasti operativne težave,
povezane z opremo za varnostne preglede, ki bi potnikom v letalskem prometu
verjetno povzročile velike nevšečnosti. V prvi četrtini
leta 2013 je bila zato sprejeta zakonodaja, ki spreminja prvotni pristop
tako, da postopoma uvaja varnostne preglede, in sicer najprej, tj. do 31. januarja 2014,
za tekočine, razpršila in gele ter dietetične proizvode, kupljene v
brezcarinskih trgovinah. Komisija je julija 2013 sprejela dodatna pravila za potrjevanje
skladnosti varnih dobavnih verig za letalski tovor, ki ne izvira iz EU. Ta
dodatna pravila so bila del prizadevanj Komisije, da državam članicam in
operatorjem pomaga doseči skladnost do roka, tj. julija 2014. Do
tega datuma morajo letalski prevozniki, ki želijo prepeljati tovor v EU s
tujega letališča, zagotoviti, da so njihove operacije v zvezi z varovanjem
letalskega tovora in pošte potrjene, da pridobijo ali ohranijo imenovanje za
ACC3 (prevoznik letalskega tovora ali pošte, ki opravlja operacije v Unijo z
letališča tretje države). Države članice so leta 2013
vzpostavile mrežo odobrenih potrjevalcev ukrepov varovanja v letalstvu EU s
potrebnimi spretnostmi in znanji ter izkušnjami na področju potrjevanja. Seznam vse sprejete
zakonodaje je naveden v Prilogi 2. Ta besedila so bila dokončana na
petih rednih sejah regulativnega odbora za varnost civilnega letalstva, petih
srečanjih Svetovalne interesne skupine za varovanje v letalstvu ter
številnih usmerjenih srečanjih delovne skupine, na katerih so sodelovale
države članice in panoga. 2. Baza podatkov Unije o
varnosti dobavne verige (UDSCS) „Baza podatkov ES o
registriranih agentih in znanih pošiljateljih“[6] je edino osnovno pravno
orodje, ki je od 1. junija 2010 na voljo reguliranim agentom kot
pomoč pri sprejemanju pošiljk drugega reguliranega agenta ali znanega
pošiljatelja. Od 1. februarja 2012 je razširjena tako, da
vključuje seznam letalskih prevoznikov z dovoljenjem za prevoz tovora in
pošte v EU z letališč tretjih držav. Leta 2013 je bila ta baza
podatkov pravno razširjena tako, da vključuje podatke o subjektih iz varne
dobavne verige na področjih, ki niso področja tovora in pošte, ter
seznam potrjevalcev ukrepov varovanja v letalstvu EU, ki so jih potrdile države
članice. Zato je bila preimenovana v „bazo podatkov Unije o varnosti
dobavne verige“[7]. Upravlja se na podlagi okvirne pogodbe s
Komisijo. Ob koncu leta 2013 je UDSCS obsegala približno 16 500 vnosov
reguliranih agentov, znanih pošiljateljev (potrjenih za ukrepe varovanja v
letalstvu EU) in subjektov ACC3. Leta 2013 je vseskozi dosegala pogodbeno
dogovorjeno 99,5-odstotno razpoložljivost. 3. Inšpekcijski pregledi
letališč EU – priročniki V Uredbi (ES) št. 300/2008 in Uredbi Komisije (EU)
št. 72/2010 se zahteva, da je spremljanje skladnosti z zahtevami glede
varovanja v civilnem letalstvu, ki ga opravljajo službe Komisije, objektivno in
da se uporablja standardna metodologija. Da bi Komisija prispevala k temu cilju, je pripravila dva celovita
priročnika, ki vsebujeta podrobne napotke in smernice za inšpektorje EU na
terenu, in ju tudi vzdržuje. En priročnik je namenjen inšpekcijskim
pregledom na področju varnosti letalskega tovora, drugi pa obravnava
inšpekcijske preglede letališč. Marca 2013 sta bila oba
priročnika spremenjena tako, da zdaj upoštevata najnovejše spremembe
izvedbenih pravil ter vključujeta dodatne napotke in smernice za
inšpektorje. Ta priročnika sta na voljo tudi nacionalnim revizorjem, kar
državam članicam pomaga pri izvajanju skupnih osnovnih standardov. TRETJI DEL Preskusi, študije in nove
pobude 1. Preskusi „Preskus“ v smislu zakonodaje EU na področju varovanja v letalstvu
se izvede, ko se država članica s Komisijo dogovori o uporabi posebnega
sredstva ali metode, ki ni priznana v skladu z zakonodajo, da bi za omejeno
časovno obdobje nadomestila eno od priznanih metod varnostnega nadzora, pod
pogojem, da taki preskusi ne vplivajo negativno na splošno raven varovanja. V
pravnem smislu se ta izraz ne uporablja, kadar država članica ali subjekt
izvaja oceno nove metode varnostnega nadzora, ki se uporablja poleg ene ali
več metod nadzora, ki jih že pokriva zakonodaja. V letu 2013 so bili preskusi in ocene izvedeni v Luksemburgu,
Franciji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu. Obsegali so uporabo
simulacijskih komor za zaznavanje sledi (za tovor in pošto), detektorje kovin
za analizo čevljev, uporabo nove opreme za varnostne preglede ročne
prtljage, pri čemer iz nje ni treba odstraniti prenosnih
računalnikov, težkih električnih naprav in tekočin, ter
kombinirano uporabo ročnih detektorjev kovin in naprav za zaznavanje sledi
eksplozivov za varnostne preglede potnikov v posebnih primerih. 2. Študije in poročila Komisija je konec novembra 2013 prejela končno poročilo
študije o razlikovanju med potniki z naslovom „Načrt za prihodnost –
varnostni pregledi potnikov in ročne prtljage“. To študijo je izvedla
svetovalna družba Leigh Fisher, ki jo je najela Komisija, osredotočala pa
se je zlasti na različne vidike razlikovanja med potniki, kot so koncepti
znanih potnikov, seznami opazovanih oseb in profili tveganja ter sprotne ocene
letališč. V okviru študije so bili navedeni koncepti analizirani v smislu
operativne praktičnosti, mehanizmov za izmenjavo podatkov, pravnih
izzivov, varstva podatkov in zasebnosti ter stroškov in koristi. Čeprav
študija ni vključevala predlogov za nadaljnje delo, je izpostavila
številne težave pri izvajanju kakršnega koli razlikovanja med potniki v Evropi
na podlagi identitete. 3. Nove pobude Eden od glavnih odprtih zakonodajnih dosjejev na področju
varovanja v letalstvu se nanaša na spremembo zakonodaje EU o omejitvah pri
prenašanju tekočin, gelov in razpršil. Odprava teh omejitev je cilj že
več let in je bila predmet številnih pregledov zakonodaje. Leta 2012
je bilo na podlagi podrobne študije ugotovljeno, da varnostni pregledi vseh
tekočin, ki bi se morali začeti aprila 2013, ne bodo izvedljivi,
saj se uvajanje potrebne opreme na letališčih EU še ni začelo.
Julija 2012 je Komisija poročilo o teh ugotovitvah in svoje predloge
za nadaljnje delo posredovala Svetu in Evropskemu parlamentu. Zato je regulativni odbor za varnost civilnega letalstva novembra 2012
izdal pozitivno mnenje o predlogih Komisije za izvedbo prve faze varnostnih
pregledov tekočin, razpršil in gelov najpozneje do 31. januarja 2014.
To je vključevalo varnostne preglede tekočin, razpršil in gelov, ki
jih je mogoče kupiti v brezcarinskih trgovinah, ki so pakirani v
vrečkah in ki jih ni mogoče odpreti brez vidnih poškodb, ter zdravil
in otroške hrane za uporabo med potovanjem. Zadevna zakonodaja je bila sprejeta
marca 2013. Komisija je na začetku leta 2013 državam članicam
predložila predloge, da bi jim omogočila poročanje o stanju izvajanja
zakonodaje o tekočinah. Na podlagi tega se je izkazalo, da je nov rok,
tj. 31. januar 2014, ostal izvedljiv, čeprav so nekatere
države članice poročale o zamudah pri naročanju potrebne opreme.
Da bi Komisija prispevala h komunikaciji s potniki, je pripravila obvestilo z
informacijami o uvedbi novih pravil. Nato so se leta 2014 po načrtu
začeli varnostni pregledi tekočin, razpršil in gelov, pri čemer
se ni poročalo o motnjah na kontrolnih točkah za varnost potnikov. Da bi se izboljšala zaščita pred grožnjo eksplozivov, ki jih
nosijo osebe, so bile v drugem polletju leta 2013 pripravljene dodatne
spremembe izvedbenih aktov na podlagi Uredbe (ES) št. 300/2008. Ti
predlogi so bili namenjeni povečanju uporabe namenskih sredstev ali metod
za odkrivanje eksplozivov, kot je uporaba naprav za zaznavanje sledi
eksplozivov, pri varnostnih pregledih potnikov. Okrepljena pravila so bila
sprejeta na začetku leta 2014 in začnejo veljati najpozneje 1. septembra 2015.
V skladu z nalogami
iz akcijskega načrta EU o varnosti letalskega tovora[8]
je Komisija svoje ukrepe na tem področju razširila z vzpostavitvijo
regulativnega okvira za tovor in pošto, ki se prevažata v Unijo iz tretjih držav,
in uvedbo sistema potrjevanja ukrepov EU za varovanje v letalstvu, ki velja
tudi na letališčih izvora zunaj Evropske unije. Prva faza je začela
veljati 1. februarja 2012. Od tega datuma morajo biti letalski prevozniki, ki želijo prevažati
tovor in pošto v Unijo z letališč tretjih držav, imenovani za „ACC3“[9], pri čemer imenovanje opravi pristojni
organ države članice EU. Za uskladitev in lažjo uporabo s tem povezanih
mehanizmov za registracijo in posvetovanje v državah članicah ter za
Komisijo so bile v zadnjem četrtletju 2012 v (preimenovani) „bazi
podatkov Unije o varnosti dobavne verige“ uvedene nove funkcije za ACC3. Letalske prevoznike, ki želijo prevažati tovor in pošto v Unijo po 1. juliju 2014,
mora pred tem datumom potrditi potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU, da
so ponovno imenovani za ACC3. Tudi druge subjekte mora potrditi potrjevalec
ukrepov varovanja v letalstvu EU, če želijo sodelovati v povezani varni
dobavni verigi tretje države. Zato so bili sredi leta 2013 kot zadnji pripravljalni ukrep na
področju zakonodaje sprejeti podrobni kontrolni seznami za potrjevanje
povezane varne dobavne verige v tretjih državah. Da bi Komisija podprla preudaren in usklajen začetek povezanih
dejavnosti potrjevanja, je v drugi polovici leta 2013 organizirala
več delovnih srečanj z državami članicami, deležniki in
potrjevalci ukrepov varovanja v letalstvu EU. Nadaljevalo se je tesno sodelovanje s carinskimi organi glede
uskladitve sheme AEO (pooblaščenih gospodarskih subjektov) z ureditvami za
potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu za regulirane agente ter znane
pošiljatelje tovora in pošte. Namen tega je preprečiti dvojno potrjevanje
za gospodarske subjekte, kadar se njihova glavna dejavnost znotraj teh dveh
regulativnih okvirov precej prekriva, ter hkrati odkriti morebitne vrzeli, ki
bi lahko oslabile varnost letalskega tovora, in predlagati ustrezne ukrepe za
njihovo odpravo. Predvideno je, da bodo povezane spremembe pravnih aktov EU na
področju carine in varovanja v letalstvu sprejete na začetku leta 2014. Poleg tega je bil sprejet dogovor o sodelovanju s carinskim organom pri
študiji o t. i. „predhodnih informacijah o tovoru (PRECISE)“, ki zajema
odpravnike tovora in običajne letalske prevoznike, ki izvajajo tovorne
operacije, na podlagi modela, ki je bil razvit s sektorjem hitre pošte. ČETRTI DEL Dialog z
mednarodnimi organi in tretjimi državami 1. Splošno Komisija dejavno
sodeluje z mednarodnimi organi in ključnimi partnerji iz tretjih držav ter
redno sodeluje na mednarodnih srečanjih, na katerih na splošno usklajuje
stališča EU in pogosto vodi predstavitve ali predlaga dokumente. Poleg
tega po potrebi potekajo razprave s posameznimi tretjimi državami o lokalnih
vprašanjih ali vprašanjih skupnega interesa. Taki stiki EU omogočajo spremljanje
razvoja in razširjanje dobrih praks ter vpliv na sprejemanje odločitev na
svetovni ravni. 2. Mednarodne organizacije Komisija se udeležuje letnega sestanka odbora za varnost letalstva
ICAO. Na sestanku leta 2013 (8.–12. aprila 2013) so bili
predstavljeni štirje dokumenti, v katerih so bila orisana stališča EU (v
dveh dokumentih so bile navedene informacije o spremembi pravil EU o
tekočinah in tovoru, v enem dokumentu o morebitnih mednarodnih pravilih za
varnost letalskega tovora in še v enem dokumentu o meritvah uspešnosti krepitve
zmogljivosti). Ti dokumenti so bili dobro sprejeti. EU in ICAO sta sklenili memorandum o sodelovanju, ki določa
okrepljeni okvir za sodelovanje[10]. Memorandum o sodelovanju določa
varnost kot eno od področij, na katerem se vzpostavi sodelovanje med
pogodbenicama in ki se obravnava v posebni prilogi o varnosti v letalstvu,
priloženi k memorandumu o sodelovanju. Marca 2013 je skupni odbor EU-ICAO
na podlagi memoranduma o sodelovanju sprejel sklep[11]
o sprejetju priloge, ki je zdaj sestavni del tega memoranduma, ter s tem
prispeval k izboljšanju varnosti v mednarodnem letalstvu in sodelovanja, ki bo
med drugim potekalo v obliki izmenjave ustreznih varnostnih informacij,
napotitev strokovnjakov in financiranja posebnih varnostnih ukrepov. Komisija si je
prizadevala zagotoviti informacije o potrjevanju ukrepov EU za varovanje v
letalstvu na področju tovora in pošte, ki se prevažata v Unijo. To je dosegla
z udeležbo in dejavno vlogo na več mednarodnih forumih, med drugim pod
okriljem ICAO ter drugih mednarodnih in regionalnih organizacij. Komisija se tudi
redno udeležuje sestankov varnostnega foruma ECAC in z njim povezanih delovnih
skupin. Sklepi, ki so bili sprejeti v teh skupinah, so bili pozneje osnova za
razprave na sejah regulativnega odbora za varnost civilnega letalstva in z njim
povezanih delovnih skupin. V okviru sporazuma o sodelovanju, ki je bil sklenjen
ob koncu leta 2012, sta si ECAC in Komisija izmenjali zaupne informacije o
varovanju v letalstvu. Ob koncu leta 2013
je bil podpisan dodaten memorandum o soglasju med Komisijo in Nadzornim organom
Efte, ki izvaja spremljanje skladnosti varovanja v letalstvu na Islandiji, v
Lihtenštajnu in na Norveškem. Nadzorni organ Efte in Komisija sta si
začela izmenjevati poročila o zaključenih inšpekcijskih
pregledih. Vzpostavljen je bil
vmesnik med informacijsko platformo Eurocontrol in „bazo podatkov Unije o
varnosti dobavne verige“, že omenjeno v tem poročilu. Ta vmesnik
omogoča delovanje opozorilnega sistema, ki države članice
pravočasno obvešča o letalih, ki priletijo z letališč v tretjih
državah, kjer letalski prevoznik ni bil imenovan za ACC3. 3. Tretje države Komisija je dejavno nadaljevala dialog na področju varovanja v
letalstvu z Združenimi državami na številnih forumih, zlasti v skupini EU-ZDA
za sodelovanje na področju prometne varnosti (TSCG). Cilj skupine EU-ZDA
za sodelovanje na področju prometne varnosti je spodbujanje sodelovanja na
številnih področjih skupnega interesa ter zagotoviti neprekinjeno delovanje
sistema enkratnih varnostnih pregledov[12] in vzajemnega priznavanja
ureditve EU in ureditve ZDA na področju letalskega tovora in pošte. Poleg tega je Komisija posredovala v več primerih, ko so države
članice izrazile posebno zaskrbljenost zaradi zahtev, da morajo njihovi
letalski prevozniki uporabljati dodatne varnostne ukrepe za lete v nekatere
tretje države. Komisija in države članice so tako skupaj zagotovile, da so
se pri izvajanju teh ukrepov upoštevali veljavni ukrepi varovanja v letalstvu
EU, s čimer se zmanjša vpliv na operacije. Primer je sistem izdajanja
nujnih sprememb, ki ga uporabljajo ZDA, v skladu s katerimi so morali letalski
prevozniki leta 2013 v zelo kratkem času izvesti dodatne ukrepe brez
predhodnega posvetovanja, kar je pogosto povzročilo precejšnje operativne
težave. Komisija je tesno sodelovala tudi s Kanado glede sklenitve dogovorov o
enkratnih varnostnih pregledih za lete med EU in Kanado. Zato je bila
opravljena izmenjava informacij o zahtevah glede varovanja v civilnem
letalstvu, Komisija pa je pripravila oceno kanadskega letališča. SKLEPNE UGOTOVITVE V EU je še naprej zagotovljena
visoka raven varovanja. Inšpekcijski pregledi Komisije so pokazali ustaljeno
raven skladnosti s ključnimi regulativnimi določbami. Pri osnovnih
ukrepih so bile pomanjkljivosti, ugotovljene na področju zahtev glede
varnostnih pregledov osebja in tovora, večinoma posledica človeških
dejavnikov. Dodatne neskladnosti, ugotovljene pri ukrepih, ki so bili nedavno
sprejeti za izvajanje na podlagi pravnega okvira Uredbe (ES) št. 300/2008,
so bile povezane z varnostnim nadzorom tovora in pošte z visokim tveganjem ter
zalogami za oskrbo na letališču/zalogami za oskrbo med letom in
usposabljanjem. Priporočila Komisije za popravljalne ukrepe so bila na
splošno zadovoljivo upoštevana, vendar ugotovitve inšpektorjev potrjujejo pomen
zanesljivega sistema inšpekcijskih pregledov EU in ustreznega zagotavljanja
kakovosti na ravni držav članic. Komisija si bo še naprej prizadevala, da
se bodo vse pravne zahteve v celoti in pravilno izvajale, in po potrebi sprožila
postopke za ugotavljanje kršitev. Na področju zakonodaje so bila leta 2013 sprejeta dodatna
podrobna izvedbena pravila, ki zagotavljajo, da se okvir iz Uredbe (ES)
št. 300/2008 uporablja usklajeno, kar omogoča obvladovanje sedanjih
in porajajočih se groženj. [1] Ukrepi
so opredeljeni kot „tradicionalni“, če so se uporabljali že v skladu s
pravnim okvirom razveljavljene Uredbe (ES) št. 2320/2002. [2] Uredba Komisije (EU) št. 72/2010 z dne 26. januarja 2010
o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na
področju varovanja letalstva, UL L 23, 27.1.2010, str. 1. [3] Izvedeno
v drugem polletju 2013 za Grenlandijo in Ferske otoke. [4] Uredba
Komisije (EU) št. 18/2010 z dne 8. januarja 2010 o
spremembi Uredbe (ES) št. 300/2008, UL L 7, 12.1.2010,
str. 3. [5] Poskus
napada z eksplozivnim spodnjim perilom na božič leta 2009, bomba na
tovornem letalu, ki je vzletelo iz Jemna, ob koncu leta 2010 in drugi
poskus napada z eksplozivnim spodnjim perilom leta 2012. [6] Komisija
je to bazo podatkov, katere uporaba je obvezna za udeležence dobavne verige,
vzpostavila z Uredbo (EU) št. 185/2010 in Sklepom C(2010) 774. [7] Uredba
Komisije (EU) št. 1116/2013 z dne 6. novembra 2013 o
spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 299, 9.11.2013,
str. 1. [8] Dokument 16271/1/10,
Rev 1, limité, Svet Evropske unije. [9] Uredba
Komisije (EU) št. 859/2011 z dne 25. avgusta 2011 o
spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 220, 26.8.2011,
str. 9. [10] UL L 232,
9.9.2011, str. 2, in UL L 121, 8.5.2012, str. 16. [11] UL L 172,
25.6.2013, str. 49. [12] Uredba
Komisije (EU) št. 983/2010 z dne 3. novembra 2010 o
spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 286, 4.11.2010,
str. 1; uporablja se od 1. aprila 2011 za letala, potnike ter
njihovo ročno in oddano prtljago, ki prihajajo iz ZDA. Priloga 1 Inšpekcijski pregledi Komisije, stanje
na dan 31. decembra 2013 Država || Število inšpekcijskih pregledov januar 2013–december 2013 (vključno z nadaljnjimi pregledi) || Skupno število inšpekcijskih pregledov 2004–2013 (vključno z nadaljnjimi pregledi) Avstrija || 2 || 11 Belgija || 2 || 13 Bolgarija || 2 || 9 Hrvaška || 1 || 1 Ciper || 0 || 7 Češka || 1 || 9 Danska || 2 || 12 Estonija || 1 || 7 Finska || 0 || 10 Francija || 3 || 20 Nemčija || 2 || 21 Grčija || 2 || 16 Madžarska || 1 || 9 Irska || 3 || 12 Italija || 0 || 17 Latvija || 0 || 7 Litva || 1 || 6 Luksemburg || 1 || 8 Malta || 1 || 4 Nizozemska || 0 || 10 Poljska || 2 || 12 Portugalska || 2 || 12 Romunija || 0 || 6 Slovaška || 2 || 7 Slovenija || 0 || 5 Španija || 2 || 17 Švedska || 2 || 14 Združeno kraljestvo || 2 || 22 Države nečlanice EU || || Švica || 1 || 6 SKUPAJ || 38 || 310 Inšpekcijski pregledi Nadzornega organa
EFTA, stanje na dan 31. decembra 2013 Država || Število inšpekcijskih pregledov januar 2013–december 2013 (vključno z nadaljnjimi pregledi) || Skupno število inšpekcijskih pregledov 2004–2013 (vključno z nadaljnjimi pregledi) Islandija || 1 || 10 Norveška || 2 || 42 SKUPAJ || 3 || 52 Priloga 2 Dopolnilna zakonodaja, sprejeta v letu 2013: ·
Uredba (EU) št. 104/2013[1]
glede varnostnega pregledovanja potnikov in oseb, ki niso potniki, z napravami
za zaznavanje sledi eksplozivov (ETD) v kombinaciji z detektorji kovin za
ročno uporabo (HHMD); ·
Uredba (EU) št. 189/2013[2]
glede režima znanih pošiljateljev; ·
Uredba (EU) št. 245/2013[3]
glede varnostnega pregledovanja tekočin, razpršil in gelov na
letališčih EU; ·
Uredba (EU) št. 246/2013[4]
glede varnostnega pregledovanja tekočin, razpršil in gelov na
letališčih EU; ·
Uredba (EU) št. 654/2013[5] v
zvezi z validacijskimi kontrolnimi seznami za potrjevanje ukrepov varovanja v
letalstvu EU za subjekte iz tretjih držav; ·
Uredba (EU) št. 1103/2013[6]
glede priznavanja enakovrednosti varnostnih standardov v tretjih državah; ·
Uredba (EU) št. 1116/2013[7]
glede pojasnitve, uskladitve in poenostavitve nekaterih posebnih ukrepov za
varnost letalstva; ·
Sklep C(2013)511[8] glede varnostnega
pregledovanja potnikov in oseb, ki niso potniki, z napravami za zaznavanje
sledi eksplozivov (ETD) v kombinaciji z detektorji kovin za ročno uporabo
(HHMD); ·
Sklep C(2013)1587[9] glede varnostnega
pregledovanja tekočin, razpršil in gelov na letališčih EU; ·
Sklep C(2013)2045[10] glede varnostnega
pregledovanja tekočin, razpršil in gelov na letališčih EU; ·
Sklep C(2013)4180[11] glede letalskega tovora in
pošte; ·
Sklep C(2013)7275[12] glede pojasnitve,
uskladitve in poenostavitve nekaterih posebnih ukrepov za varnost letalstva. [1] Uredba
Komisije (EU) št. 104/2013 z dne 4. februarja 2013 o
spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 34, 5.2.2013,
str. 13. [2] Uredba
Komisije (EU) št. 189/2013 z dne 5. marca 2013 o
spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 62, 5.3.2013,
str. 17. [3] Uredba
Komisije (EU) št. 245/2013 z dne 19. marca 2013 o
spremembi Uredbe (ES) št. 272/2009, UL L 77, 20.3.2013,
str. 5. [4] Uredba
Komisije (EU) št. 246/2013 z dne 19. marca 2013 o
spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 77, 20.3.2013,
str. 8. [5] Uredba
Komisije (EU) št. 654/2013 z dne 10. julija 2013 o
spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 190, 11.7.2013,
str. 1. [6] Uredba
Komisije (EU) št. 1103/2013 z dne 6. novembra 2013 o
spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 296, 7.11.2013,
str. 6. [7] Uredba
Komisije (EU) št. 1116/2013 z dne 6. novembra 2013 o
spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 299, 9.11.2013,
str. 1. [8] Sklep
C(2013)511 final, sprejet 4. februarja 2013, o katerem so bile vse
države članice uradno obveščene;
ni objavljen v UL. [9] Sklep
C(2013)1587 final, sprejet 19. marca 2013, o katerem so bile vse
države članice uradno obveščene;
ni objavljen v UL. [10] Sklep
C(2013)2045 final, sprejet 17. aprila 2013, o katerem so bile vse
države članice uradno obveščene;
ni objavljen v UL. [11] Sklep
C(2013)4180 final, sprejet 9. julija 2013, o katerem so bile vse
države članice uradno obveščene;
ni objavljen v UL. [12] Sklep
C(2013)7275 final, sprejet 6. novembra 2013, o katerem so bile vse
države članice uradno obveščene;
ni objavljen v UL.