POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

LETNO POROČILO 2013 O IZVAJANJU UREDBE (ES) ŠT. 300/2008 O SKUPNIH PRAVILIH NA PODROČJU VAROVANJA CIVILNEGA LETALSTVA

To poročilo zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2013

UVOD

Leto 2013 je mogoče najbolje opisati kot leto konsolidacije določb o varovanju v letalstvu ter večjih prizadevanj za izvajanje prihajajočih novih pravil v zvezi z letalskim tovorom in prenašanjem tekočin v ročni prtljagi. Edino preostalo prehodno obdobje za ukrepe varovanja v letalstvu, ki so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 300/2008, se je končalo aprila. V tem obdobju je bil obravnavana zahteva, da znane pošiljatelje letalskega tovora in letalske pošte odobrijo pristojni organi, namesto da bi bili odobreni z enostavnim imenovanjem, ki ga opravi pridruženi regulirani agent. Z inšpekcijski pregledi Komisije se zato zlasti preverja skladnost s temi novimi zahtevami.

Razen varnostnih opozoril, ki so jih avgusta sprožile Združene države, v Evropi v tem letu ni bilo treba kratkoročno povečati varnostnega nadzora v letalstvu. Ta varnostna opozorila so potrdila tudi, da je treba izboljšati sodelovanje med državami članicami EU ter med državami članicami in institucijami. To potrebo opredeljuje že poročilo na visoki ravni o krepitvi varnosti letalskega tovora iz leta 2010, vendar so na tem področju potrebna še dodatna prizadevanja.

Ključni projekt EU v zvezi z varovanjem v letalstvu je postopno uvajanje tehnološko podprtega nadzora tekočin, ki jih potniki prenašajo v ročni prtljagi. Upravljavci letališč in proizvajalci varnostne opreme so leta 2013 okrepili sodelovanje, da bi se čim bolj pripravili na delno odpravo omejitev za tekočine, ki začne veljati 31. januarja 2014. Komisija podpira to prizadevanje in druge projekte za izboljšanje uspešnosti letališke opreme pri odkrivanju ter ukrepov varovanja, in sicer s tehnološkim načrtom, ki je bil deležnikom prvič predstavljen leta 2013 in se od takrat stalno posodablja.

Kar se tiče dohodnega tovora in pošte v EU, ki je še en pomemben projekt EU v zvezi z varovanjem v letalstvu, se približuje datum začetka izvajanja, tj. 1. julij 2014. V drugi polovici leta 2013 je Komisija okrepila sodelovanje z državami članicami in panogo, da bi zagotovila nemoteno izvajanje. Trenutno potekajo prizadevanja za pojasnitev izboljšanega sistema EU tretjim državam in mednarodnim organizacijam (Evropska konferenca civilnega letalstva (ECAC), Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO)).

Komisija je leta 2013 skupaj z državami članicami nadaljevala delo v zvezi z ocenami tveganja v EU na različnih področjih, tako da je metodologijo, ki se uporablja za letalski tovor, razširila na druga varnostna področja in jo prilagodila. Pri njeni prvi uporabi se je osredotočila na tveganja, povezana s potniki.

Na mednarodnem prizorišču je Komisija učinkovito sodelovala pri vseh pomembnih dogodkih ICAO, kjer je povečala prepoznavnost in vpliv EU v zvezi s politiko varovanja v letalstvu na mednarodni ravni. Komisija dejavno sodeluje tudi s ključnimi partnerji iz tretjih držav, pri čemer je leta 2013 organizirala več dvostranskih in večstranskih srečanj ter se jih tudi udeležila.

Še eno področje, na katerem je vse leto potekalo tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo, je spremljanje (z inšpekcijskimi pregledi EU), kako države članice in ustrezni operatorji izvajajo ukrepe varovanja v letalstvu. Ravni skladnosti z zakonodajo se niso spremenile, zato leta 2013 tudi ni bilo potrebe po začasni prekinitvi sistema EU enkratnih varnostnih pregledov.

PRVI DEL

Inšpekcijski pregledi     

1.           Splošno

Komisija mora v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 300/2008 izvajati inšpekcijske preglede uprav držav članic za varovanje v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi) in letališč EU. V program Unije je vključena tudi Švica, medtem ko na Norveškem in Islandiji inšpekcijske preglede za podobne predpise izvaja Nadzorni organ Efte (ESA). Za opravljanje inšpekcijskega dela ima Komisija na voljo skupino desetih inšpektorjev za varovanje v letalstvu s polnim in krajšim delovnim časom. Inšpekcijsko delo podpira skupina nacionalnih revizorjev, ki jih imenujejo države članice, Islandija, Norveška in Švica ter lahko po usposabljanju, ki ga zagotovi Komisija, sodelujejo pri inšpekcijskih pregledih Komisije. Leta 2013 je pri inšpekcijskih pregledih sodelovalo 72 nacionalnih revizorjev. Preglednica, ki povzema vse dosedanje dejavnosti Komisije in Nadzornega organa Efte za spremljanje skladnosti, je v Prilogi 1.

2.           Inšpekcijski pregledi pristojnih nacionalnih organov

Komisija je leta 2013 končala tretji krog inšpekcijskih pregledov pristojnih nacionalnih organov in začela četrti krog. Skupaj je bilo leta 2013 izvedenih sedem inšpekcijskih pregledov, pri čemer so bili štirje iz novega kroga. V večini držav članic so bila pri teh inšpekcijskih pregledih ugotovljena občutna izboljšanja v primerjavi s prejšnjimi leti. Najpogostejše pomanjkljivosti, ugotovljene leta 2013, so bile podobne pomanjkljivostim, ugotovljenim v inšpekcijskih pregledih leta 2012, in so se večinoma nanašale na manjša odstopanja pri zagotavljanju skladnosti med nacionalnimi programi varovanja v letalstvu in nacionalnimi programi za nadzor kakovosti ter pravnim okvirom Uredbe (ES) št. 300/2008.

Kar se tiče izvajanja ukrepov varovanja v letalstvu, je bila večina držav članic, v katerih so se izvajali inšpekcijski pregledi, sposobna hitro odkriti in odpraviti napake na glavnih varnostnih področjih. Vendar nekatere države članice niso zadovoljivo spremljale znanih dobaviteljev zalog za oskrbo na letališču in zalog za oskrbo med letom, ker zaradi pritiska na javne proračune in velikega števila zadevnih subjektov niso imele dovolj sredstev. V omejenem številu držav članic, v katerih so se izvajali inšpekcijski pregledi, so bile potrebne tudi izboljšave rednega spremljanja tujih letalskih prevoznikov. Kjer so bile pomanjkljivosti ugotovljene, so bili korektivni ukrepi večinoma ustrezni, režim sankcij pa je bil na voljo vsem državam članicam.

3.           Začetni inšpekcijski pregledi na letališčih

Leta 2013 je bilo opravljenih 26 začetnih inšpekcijskih pregledov letališč, tj. trije več kot leta 2012, kar je bilo predvsem posledica dejstva, da je bilo opravljenih več inšpekcijskih pregledov tovora in da so bila zajeta številna manjša letališča, pri čemer je za obe vrsti inšpekcijskih pregledov potrebno manjše število inšpektorjev. Zajeta so bila vsa poglavja (vendar ne pri vsakem inšpekcijskem pregledu). Skupni delež ključnih ukrepov, za katere je bilo leta 2013 ugotovljeno, da so usklajeni, je znašal 80 %, kar je približno enako kot prejšnja leta.

Pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na področju tradicionalnih ukrepov[1], so bile tako kot v prejšnjih letih večinoma posledica človeških dejavnikov. Nanašale so se predvsem na kakovost varnostnih pregledov osebja ter nekatere zahteve glede varnosti tovora. Največja težava je še vedno ohranjanje visoke kakovosti ročnih preiskav pri varnostnih pregledih osebja. Na področju tovora je bila večina neskladnosti povezana z zahtevo, da je treba vedno uporabiti najustreznejšo metodo varnostnih pregledov, pri čemer je treba upoštevati vrsto pošiljke. Te človeške dejavnike je treba obravnavati z okrepljenim usposabljanjem in nadzorom.

Poleg tega izvajanje nekaterih dodatnih ukrepov, uvedenih na podlagi regulativnega okvira Uredbe (ES) št. 300/2008, na letališčih, pregledanih leta 2013, še ni bilo zadovoljivo. Neskladnosti so se pojavljale v zvezi z metodami in standardi za varnostni nadzor tovora in pošte z visokim tveganjem ter zalog za oskrbo na letališču, zalog za oskrbo med letom in usposabljanja. Pri nekaterih zahtevah na področju varovanja v letalstvu je treba pozornost nameniti tudi nacionalnemu nadzoru kakovosti. Pristojni organi držav članic bi si morali dejavno prizadevati za izvajanje teh novejših določb. Poleg tega so bile leta 2013 pripravljene spremembe zakonodaje za izboljšanje jasnosti in skladnosti na nekaterih od teh področij, ki naj bi bile sprejete leta 2014. Spremembe bi morale bistveno izboljšati ravni skladnosti.

4.           Nadaljnji inšpekcijski pregledi

Komisija v skladu s členom 13 Uredbe Komisije (EU) št. 72/2010[2] redno izvaja omejeno število nadaljnjih inšpekcijskih pregledov. Nadaljnji pregled je načrtovan, če se pri začetnem inšpekcijskem pregledu ugotovi več resnih pomanjkljivosti, lahko pa je tudi naključen za preverjanje natančnosti nacionalnega spremljanja skladnosti in poročanja. Leta 2013 je bilo opravljenih pet takih pregledov, ki so v glavnem potrdili, da so bile ugotovljene pomanjkljivosti ustrezno odpravljene.

5.           Ocenjevanje

Med letom je bila pred pristopom Hrvaške k EU izvedena ocena hrvaškega letališča. Poleg tega je bila v okviru delovnega dogovora z ZDA izvedena ocena enega od njihovih letališč.

Ocenjena so bila tudi eno kanadsko letališče ter izbrana letališča na Grenlandiji, Ferskih otokih, Guernseyju, Jerseyju in otoku Man, in sicer v okviru predvidene vključitve nekaterih letališč v teh državah[3] v sistem Unije enkratnih varnostnih pregledov.

6.           Odprti dosjeji, primeri iz člena 15 in pravni postopki

Dosjeji inšpekcijskih pregledov ostanejo odprti, dokler se Komisija ne prepriča, da so bili izvedeni ustrezni korektivni ukrepi. Leta 2013 je bilo zaključenih 45 dosjejev (32 za letališča in 13 za pristojne organe). Skupno je na koncu leta ostalo odprtih 9 dosjejev inšpekcijskih pregledov za pristojne organe in 20 za letališča.

Kadar so ugotovljene pomanjkljivosti na letališču tako resne, da lahko bistveno ogrozijo splošno raven varovanja v civilnem letalstvu v Uniji, Komisija uporabi člen 15 Uredbe Komisije (EU) št. 72/2010. To pomeni, da so vsi drugi pristojni organi opozorjeni na razmere in da je treba razmisliti o dodatnih ukrepih v zvezi z leti z zadevnega letališča. Leta 2013 ni bilo treba uporabiti člena 15.

Drug možen izvršilni ukrep, zlasti v najresnejših primerih ali primerih, kadar pomanjkljivosti dalj časa niso odpravljene ali se ponavljajo, vključuje začetek postopka za ugotavljanje kršitev. Leta 2013 je bil po inšpekcijskem pregledu nacionalne uprave sprožen en postopek za ugotavljanje kršitev. Zadevna država članica ni zagotovila razpoložljivosti zadostnega števila revizorjev za izvedbo rednega spremljanja skladnosti ter Komisije ni obvestila o alternativnih ukrepih varovanja na majhnih letališčih, ki odstopajo od skupnih osnovnih standardov. Ta zadeva konec leta 2013 še ni bila zaključena.

7.           Lastne ocene držav članic

Države članice morajo v skladu s točko 18.1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 300/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 18/2010[4], Komisiji vsako leto do konca marca predložiti letno poročilo, ki vključuje rezultate nacionalnega spremljanja skladnosti za obdobje od januarja do decembra preteklega leta. Vsi prispevki držav članic za obdobje poročanja od januarja do decembra 2012 so bili predloženi pravočasno in usklajeni s predlogo Komisije. Glavne ugotovljene pomanjkljivosti so se nanašale na dejstvo, da nekatere države članice še vedno niso vključile vseh ukrepov varovanja, da niso izvedle zadostnega skrivnega preskušanja ter da bi lahko dodatno okrepile nadaljevalne dejavnosti in sistem izvršilnih ukrepov. Poleg tega je bilo ugotovljeno pomanjkanje nacionalnega nadzora kakovosti znanih dobaviteljev.

DRUGI DEL

Zakonodaja in dopolnilna orodja

1.           Zakonodaja

Nedavni incidenti[5] in stalne ocene tveganja potrjujejo, da civilno letalstvo ostaja tarča novih in inovativnih napadov, ki jih je treba obravnavati z ustreznimi in na tveganjih temelječimi zaščitnimi ukrepi. Komisija in države članice zato stalno prilagajajo ukrepe za zmanjšanje tveganj, da bi se hkrati zagotovila najvišja raven varovanja in čim bolj zmanjšali škodljivi učinki na operacije.

Namen novih zakonodajnih aktov o varovanju v letalstvu, sprejetih leta 2013, je bil dopolniti in dodatno izboljšati pravni okvir iz Uredbe (ES) št. 300/2008 ter opredeliti nove skupne osnovne standarde za varnostne preglede potnikov, postopno odpravo omejitev za tekočine v ročni prtljagi, varnost letalskega tovora in potrjevanje ukrepov EU za varovanje v letalstvu v tretjih državah.

V zvezi z varnostnimi pregledi potnikov je mogoče na podlagi novih pravil, ki so bila sprejeta na začetku leta 2013, uporabiti nove in inovativne metode pregledovanja z napravami za zaznavanje sledi eksplozivov v kombinaciji z detektorji kovin za ročno uporabo za varnostne preglede nekaterih delov potnikov, kjer se ročna preiskava šteje za neučinkovito in/ali neželeno, kot so pokrivala, mavec ali proteze.

Glede omejitev za prenašanje tekočin, razpršil in gelov v ročni prtljagi na krovu letala se je v letu 2012 izkazalo, da teh omejitev ne bo mogoče nadomestiti z varnostnimi pregledi do roka, tj. 29. aprila 2013. Razlog so bile zlasti operativne težave, povezane z opremo za varnostne preglede, ki bi potnikom v letalskem prometu verjetno povzročile velike nevšečnosti. V prvi četrtini leta 2013 je bila zato sprejeta zakonodaja, ki spreminja prvotni pristop tako, da postopoma uvaja varnostne preglede, in sicer najprej, tj. do 31. januarja 2014, za tekočine, razpršila in gele ter dietetične proizvode, kupljene v brezcarinskih trgovinah.

Komisija je julija 2013 sprejela dodatna pravila za potrjevanje skladnosti varnih dobavnih verig za letalski tovor, ki ne izvira iz EU. Ta dodatna pravila so bila del prizadevanj Komisije, da državam članicam in operatorjem pomaga doseči skladnost do roka, tj. julija 2014. Do tega datuma morajo letalski prevozniki, ki želijo prepeljati tovor v EU s tujega letališča, zagotoviti, da so njihove operacije v zvezi z varovanjem letalskega tovora in pošte potrjene, da pridobijo ali ohranijo imenovanje za ACC3 (prevoznik letalskega tovora ali pošte, ki opravlja operacije v Unijo z letališča tretje države). Države članice so leta 2013 vzpostavile mrežo odobrenih potrjevalcev ukrepov varovanja v letalstvu EU s potrebnimi spretnostmi in znanji ter izkušnjami na področju potrjevanja.

Seznam vse sprejete zakonodaje je naveden v Prilogi 2. Ta besedila so bila dokončana na petih rednih sejah regulativnega odbora za varnost civilnega letalstva, petih srečanjih Svetovalne interesne skupine za varovanje v letalstvu ter številnih usmerjenih srečanjih delovne skupine, na katerih so sodelovale države članice in panoga.

2.           Baza podatkov Unije o varnosti dobavne verige (UDSCS)

„Baza podatkov ES o registriranih agentih in znanih pošiljateljih“[6] je edino osnovno pravno orodje, ki je od 1. junija 2010 na voljo reguliranim agentom kot pomoč pri sprejemanju pošiljk drugega reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja. Od 1. februarja 2012 je razširjena tako, da vključuje seznam letalskih prevoznikov z dovoljenjem za prevoz tovora in pošte v EU z letališč tretjih držav. Leta 2013 je bila ta baza podatkov pravno razširjena tako, da vključuje podatke o subjektih iz varne dobavne verige na področjih, ki niso področja tovora in pošte, ter seznam potrjevalcev ukrepov varovanja v letalstvu EU, ki so jih potrdile države članice. Zato je bila preimenovana v „bazo podatkov Unije o varnosti dobavne verige“[7]. Upravlja se na podlagi okvirne pogodbe s Komisijo. Ob koncu leta 2013 je UDSCS obsegala približno 16 500 vnosov reguliranih agentov, znanih pošiljateljev (potrjenih za ukrepe varovanja v letalstvu EU) in subjektov ACC3. Leta 2013 je vseskozi dosegala pogodbeno dogovorjeno 99,5-odstotno razpoložljivost.

3.           Inšpekcijski pregledi letališč EU – priročniki

V Uredbi (ES) št. 300/2008 in Uredbi Komisije (EU) št. 72/2010 se zahteva, da je spremljanje skladnosti z zahtevami glede varovanja v civilnem letalstvu, ki ga opravljajo službe Komisije, objektivno in da se uporablja standardna metodologija.

Da bi Komisija prispevala k temu cilju, je pripravila dva celovita priročnika, ki vsebujeta podrobne napotke in smernice za inšpektorje EU na terenu, in ju tudi vzdržuje. En priročnik je namenjen inšpekcijskim pregledom na področju varnosti letalskega tovora, drugi pa obravnava inšpekcijske preglede letališč. Marca 2013 sta bila oba priročnika spremenjena tako, da zdaj upoštevata najnovejše spremembe izvedbenih pravil ter vključujeta dodatne napotke in smernice za inšpektorje. Ta priročnika sta na voljo tudi nacionalnim revizorjem, kar državam članicam pomaga pri izvajanju skupnih osnovnih standardov.

TRETJI DEL

Preskusi, študije in nove pobude

1.           Preskusi

„Preskus“ v smislu zakonodaje EU na področju varovanja v letalstvu se izvede, ko se država članica s Komisijo dogovori o uporabi posebnega sredstva ali metode, ki ni priznana v skladu z zakonodajo, da bi za omejeno časovno obdobje nadomestila eno od priznanih metod varnostnega nadzora, pod pogojem, da taki preskusi ne vplivajo negativno na splošno raven varovanja. V pravnem smislu se ta izraz ne uporablja, kadar država članica ali subjekt izvaja oceno nove metode varnostnega nadzora, ki se uporablja poleg ene ali več metod nadzora, ki jih že pokriva zakonodaja.

V letu 2013 so bili preskusi in ocene izvedeni v Luksemburgu, Franciji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu. Obsegali so uporabo simulacijskih komor za zaznavanje sledi (za tovor in pošto), detektorje kovin za analizo čevljev, uporabo nove opreme za varnostne preglede ročne prtljage, pri čemer iz nje ni treba odstraniti prenosnih računalnikov, težkih električnih naprav in tekočin, ter kombinirano uporabo ročnih detektorjev kovin in naprav za zaznavanje sledi eksplozivov za varnostne preglede potnikov v posebnih primerih.

2.           Študije in poročila

Komisija je konec novembra 2013 prejela končno poročilo študije o razlikovanju med potniki z naslovom „Načrt za prihodnost – varnostni pregledi potnikov in ročne prtljage“. To študijo je izvedla svetovalna družba Leigh Fisher, ki jo je najela Komisija, osredotočala pa se je zlasti na različne vidike razlikovanja med potniki, kot so koncepti znanih potnikov, seznami opazovanih oseb in profili tveganja ter sprotne ocene letališč. V okviru študije so bili navedeni koncepti analizirani v smislu operativne praktičnosti, mehanizmov za izmenjavo podatkov, pravnih izzivov, varstva podatkov in zasebnosti ter stroškov in koristi. Čeprav študija ni vključevala predlogov za nadaljnje delo, je izpostavila številne težave pri izvajanju kakršnega koli razlikovanja med potniki v Evropi na podlagi identitete.

3.           Nove pobude

Eden od glavnih odprtih zakonodajnih dosjejev na področju varovanja v letalstvu se nanaša na spremembo zakonodaje EU o omejitvah pri prenašanju tekočin, gelov in razpršil. Odprava teh omejitev je cilj že več let in je bila predmet številnih pregledov zakonodaje. Leta 2012 je bilo na podlagi podrobne študije ugotovljeno, da varnostni pregledi vseh tekočin, ki bi se morali začeti aprila 2013, ne bodo izvedljivi, saj se uvajanje potrebne opreme na letališčih EU še ni začelo. Julija 2012 je Komisija poročilo o teh ugotovitvah in svoje predloge za nadaljnje delo posredovala Svetu in Evropskemu parlamentu.

Zato je regulativni odbor za varnost civilnega letalstva novembra 2012 izdal pozitivno mnenje o predlogih Komisije za izvedbo prve faze varnostnih pregledov tekočin, razpršil in gelov najpozneje do 31. januarja 2014. To je vključevalo varnostne preglede tekočin, razpršil in gelov, ki jih je mogoče kupiti v brezcarinskih trgovinah, ki so pakirani v vrečkah in ki jih ni mogoče odpreti brez vidnih poškodb, ter zdravil in otroške hrane za uporabo med potovanjem. Zadevna zakonodaja je bila sprejeta marca 2013.

Komisija je na začetku leta 2013 državam članicam predložila predloge, da bi jim omogočila poročanje o stanju izvajanja zakonodaje o tekočinah. Na podlagi tega se je izkazalo, da je nov rok, tj. 31. januar 2014, ostal izvedljiv, čeprav so nekatere države članice poročale o zamudah pri naročanju potrebne opreme. Da bi Komisija prispevala h komunikaciji s potniki, je pripravila obvestilo z informacijami o uvedbi novih pravil. Nato so se leta 2014 po načrtu začeli varnostni pregledi tekočin, razpršil in gelov, pri čemer se ni poročalo o motnjah na kontrolnih točkah za varnost potnikov.

Da bi se izboljšala zaščita pred grožnjo eksplozivov, ki jih nosijo osebe, so bile v drugem polletju leta 2013 pripravljene dodatne spremembe izvedbenih aktov na podlagi Uredbe (ES) št. 300/2008. Ti predlogi so bili namenjeni povečanju uporabe namenskih sredstev ali metod za odkrivanje eksplozivov, kot je uporaba naprav za zaznavanje sledi eksplozivov, pri varnostnih pregledih potnikov. Okrepljena pravila so bila sprejeta na začetku leta 2014 in začnejo veljati najpozneje 1. septembra 2015.

V skladu z nalogami iz akcijskega načrta EU o varnosti letalskega tovora[8] je Komisija svoje ukrepe na tem področju razširila z vzpostavitvijo regulativnega okvira za tovor in pošto, ki se prevažata v Unijo iz tretjih držav, in uvedbo sistema potrjevanja ukrepov EU za varovanje v letalstvu, ki velja tudi na letališčih izvora zunaj Evropske unije. Prva faza je začela veljati 1. februarja 2012.

Od tega datuma morajo biti letalski prevozniki, ki želijo prevažati tovor in pošto v Unijo z letališč tretjih držav, imenovani za „ACC3“[9], pri čemer imenovanje opravi pristojni organ države članice EU. Za uskladitev in lažjo uporabo s tem povezanih mehanizmov za registracijo in posvetovanje v državah članicah ter za Komisijo so bile v zadnjem četrtletju 2012 v (preimenovani) „bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige“ uvedene nove funkcije za ACC3.

Letalske prevoznike, ki želijo prevažati tovor in pošto v Unijo po 1. juliju 2014, mora pred tem datumom potrditi potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU, da so ponovno imenovani za ACC3. Tudi druge subjekte mora potrditi potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU, če želijo sodelovati v povezani varni dobavni verigi tretje države.

Zato so bili sredi leta 2013 kot zadnji pripravljalni ukrep na področju zakonodaje sprejeti podrobni kontrolni seznami za potrjevanje povezane varne dobavne verige v tretjih državah.

Da bi Komisija podprla preudaren in usklajen začetek povezanih dejavnosti potrjevanja, je v drugi polovici leta 2013 organizirala več delovnih srečanj z državami članicami, deležniki in potrjevalci ukrepov varovanja v letalstvu EU.

Nadaljevalo se je tesno sodelovanje s carinskimi organi glede uskladitve sheme AEO (pooblaščenih gospodarskih subjektov) z ureditvami za potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu za regulirane agente ter znane pošiljatelje tovora in pošte. Namen tega je preprečiti dvojno potrjevanje za gospodarske subjekte, kadar se njihova glavna dejavnost znotraj teh dveh regulativnih okvirov precej prekriva, ter hkrati odkriti morebitne vrzeli, ki bi lahko oslabile varnost letalskega tovora, in predlagati ustrezne ukrepe za njihovo odpravo. Predvideno je, da bodo povezane spremembe pravnih aktov EU na področju carine in varovanja v letalstvu sprejete na začetku leta 2014.

Poleg tega je bil sprejet dogovor o sodelovanju s carinskim organom pri študiji o t. i. „predhodnih informacijah o tovoru (PRECISE)“, ki zajema odpravnike tovora in običajne letalske prevoznike, ki izvajajo tovorne operacije, na podlagi modela, ki je bil razvit s sektorjem hitre pošte.

ČETRTI DEL

Dialog z mednarodnimi organi in tretjimi državami

1.           Splošno

Komisija dejavno sodeluje z mednarodnimi organi in ključnimi partnerji iz tretjih držav ter redno sodeluje na mednarodnih srečanjih, na katerih na splošno usklajuje stališča EU in pogosto vodi predstavitve ali predlaga dokumente. Poleg tega po potrebi potekajo razprave s posameznimi tretjimi državami o lokalnih vprašanjih ali vprašanjih skupnega interesa. Taki stiki EU omogočajo spremljanje razvoja in razširjanje dobrih praks ter vpliv na sprejemanje odločitev na svetovni ravni.

2.           Mednarodne organizacije

Komisija se udeležuje letnega sestanka odbora za varnost letalstva ICAO. Na sestanku leta 2013 (8.–12. aprila 2013) so bili predstavljeni štirje dokumenti, v katerih so bila orisana stališča EU (v dveh dokumentih so bile navedene informacije o spremembi pravil EU o tekočinah in tovoru, v enem dokumentu o morebitnih mednarodnih pravilih za varnost letalskega tovora in še v enem dokumentu o meritvah uspešnosti krepitve zmogljivosti). Ti dokumenti so bili dobro sprejeti.

EU in ICAO sta sklenili memorandum o sodelovanju, ki določa okrepljeni okvir za sodelovanje[10]. Memorandum o sodelovanju določa varnost kot eno od področij, na katerem se vzpostavi sodelovanje med pogodbenicama in ki se obravnava v posebni prilogi o varnosti v letalstvu, priloženi k memorandumu o sodelovanju. Marca 2013 je skupni odbor EU-ICAO na podlagi memoranduma o sodelovanju sprejel sklep[11] o sprejetju priloge, ki je zdaj sestavni del tega memoranduma, ter s tem prispeval k izboljšanju varnosti v mednarodnem letalstvu in sodelovanja, ki bo med drugim potekalo v obliki izmenjave ustreznih varnostnih informacij, napotitev strokovnjakov in financiranja posebnih varnostnih ukrepov.

Komisija si je prizadevala zagotoviti informacije o potrjevanju ukrepov EU za varovanje v letalstvu na področju tovora in pošte, ki se prevažata v Unijo. To je dosegla z udeležbo in dejavno vlogo na več mednarodnih forumih, med drugim pod okriljem ICAO ter drugih mednarodnih in regionalnih organizacij.

Komisija se tudi redno udeležuje sestankov varnostnega foruma ECAC in z njim povezanih delovnih skupin. Sklepi, ki so bili sprejeti v teh skupinah, so bili pozneje osnova za razprave na sejah regulativnega odbora za varnost civilnega letalstva in z njim povezanih delovnih skupin. V okviru sporazuma o sodelovanju, ki je bil sklenjen ob koncu leta 2012, sta si ECAC in Komisija izmenjali zaupne informacije o varovanju v letalstvu.

Ob koncu leta 2013 je bil podpisan dodaten memorandum o soglasju med Komisijo in Nadzornim organom Efte, ki izvaja spremljanje skladnosti varovanja v letalstvu na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Norveškem. Nadzorni organ Efte in Komisija sta si začela izmenjevati poročila o zaključenih inšpekcijskih pregledih.

Vzpostavljen je bil vmesnik med informacijsko platformo Eurocontrol in „bazo podatkov Unije o varnosti dobavne verige“, že omenjeno v tem poročilu. Ta vmesnik omogoča delovanje opozorilnega sistema, ki države članice pravočasno obvešča o letalih, ki priletijo z letališč v tretjih državah, kjer letalski prevoznik ni bil imenovan za ACC3.

3.           Tretje države

Komisija je dejavno nadaljevala dialog na področju varovanja v letalstvu z Združenimi državami na številnih forumih, zlasti v skupini EU-ZDA za sodelovanje na področju prometne varnosti (TSCG). Cilj skupine EU-ZDA za sodelovanje na področju prometne varnosti je spodbujanje sodelovanja na številnih področjih skupnega interesa ter zagotoviti neprekinjeno delovanje sistema enkratnih varnostnih pregledov[12] in vzajemnega priznavanja ureditve EU in ureditve ZDA na področju letalskega tovora in pošte.

Poleg tega je Komisija posredovala v več primerih, ko so države članice izrazile posebno zaskrbljenost zaradi zahtev, da morajo njihovi letalski prevozniki uporabljati dodatne varnostne ukrepe za lete v nekatere tretje države. Komisija in države članice so tako skupaj zagotovile, da so se pri izvajanju teh ukrepov upoštevali veljavni ukrepi varovanja v letalstvu EU, s čimer se zmanjša vpliv na operacije. Primer je sistem izdajanja nujnih sprememb, ki ga uporabljajo ZDA, v skladu s katerimi so morali letalski prevozniki leta 2013 v zelo kratkem času izvesti dodatne ukrepe brez predhodnega posvetovanja, kar je pogosto povzročilo precejšnje operativne težave.

Komisija je tesno sodelovala tudi s Kanado glede sklenitve dogovorov o enkratnih varnostnih pregledih za lete med EU in Kanado. Zato je bila opravljena izmenjava informacij o zahtevah glede varovanja v civilnem letalstvu, Komisija pa je pripravila oceno kanadskega letališča.

SKLEPNE UGOTOVITVE

V EU je še naprej zagotovljena visoka raven varovanja. Inšpekcijski pregledi Komisije so pokazali ustaljeno raven skladnosti s ključnimi regulativnimi določbami. Pri osnovnih ukrepih so bile pomanjkljivosti, ugotovljene na področju zahtev glede varnostnih pregledov osebja in tovora, večinoma posledica človeških dejavnikov. Dodatne neskladnosti, ugotovljene pri ukrepih, ki so bili nedavno sprejeti za izvajanje na podlagi pravnega okvira Uredbe (ES) št. 300/2008, so bile povezane z varnostnim nadzorom tovora in pošte z visokim tveganjem ter zalogami za oskrbo na letališču/zalogami za oskrbo med letom in usposabljanjem. Priporočila Komisije za popravljalne ukrepe so bila na splošno zadovoljivo upoštevana, vendar ugotovitve inšpektorjev potrjujejo pomen zanesljivega sistema inšpekcijskih pregledov EU in ustreznega zagotavljanja kakovosti na ravni držav članic. Komisija si bo še naprej prizadevala, da se bodo vse pravne zahteve v celoti in pravilno izvajale, in po potrebi sprožila postopke za ugotavljanje kršitev.

Na področju zakonodaje so bila leta 2013 sprejeta dodatna podrobna izvedbena pravila, ki zagotavljajo, da se okvir iz Uredbe (ES) št. 300/2008 uporablja usklajeno, kar omogoča obvladovanje sedanjih in porajajočih se groženj.

[1]               Ukrepi so opredeljeni kot „tradicionalni“, če so se uporabljali že v skladu s pravnim okvirom razveljavljene Uredbe (ES) št. 2320/2002.

[2]                      Uredba Komisije (EU) št. 72/2010 z dne 26. januarja 2010 o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju varovanja letalstva, UL L 23, 27.1.2010, str. 1.

[3]               Izvedeno v drugem polletju 2013 za Grenlandijo in Ferske otoke.

[4]               Uredba Komisije (EU) št. 18/2010 z dne 8. januarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 300/2008, UL L 7, 12.1.2010, str. 3.

[5]               Poskus napada z eksplozivnim spodnjim perilom na božič leta 2009, bomba na tovornem letalu, ki je vzletelo iz Jemna, ob koncu leta 2010 in drugi poskus napada z eksplozivnim spodnjim perilom leta 2012.

[6]               Komisija je to bazo podatkov, katere uporaba je obvezna za udeležence dobavne verige, vzpostavila z Uredbo (EU) št. 185/2010 in Sklepom C(2010) 774.

[7]               Uredba Komisije (EU) št. 1116/2013 z dne 6. novembra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 299, 9.11.2013, str. 1.

[8]               Dokument 16271/1/10, Rev 1, limité, Svet Evropske unije.

[9]               Uredba Komisije (EU) št. 859/2011 z dne 25. avgusta 2011 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 220, 26.8.2011, str. 9.

[10]             UL L 232, 9.9.2011, str. 2, in UL L 121, 8.5.2012, str. 16.

[11]             UL L 172, 25.6.2013, str. 49.

[12]             Uredba Komisije (EU) št. 983/2010 z dne 3. novembra 2010 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 286, 4.11.2010, str. 1; uporablja se od 1. aprila 2011 za letala, potnike ter njihovo ročno in oddano prtljago, ki prihajajo iz ZDA.

Priloga 1

Inšpekcijski pregledi Komisije, stanje na dan 31. decembra 2013

Država || Število inšpekcijskih pregledov januar 2013–december 2013 (vključno z nadaljnjimi pregledi) || Skupno število inšpekcijskih pregledov 2004–2013 (vključno z nadaljnjimi pregledi)

Avstrija || 2 || 11

Belgija || 2 || 13

Bolgarija || 2 || 9

Hrvaška || 1 || 1

Ciper || 0 || 7

Češka || 1 || 9

Danska || 2 || 12

Estonija || 1 || 7

Finska || 0 || 10

Francija || 3 || 20

Nemčija || 2 || 21

Grčija || 2 || 16

Madžarska || 1 || 9

Irska || 3 || 12

Italija || 0 || 17

Latvija || 0 || 7

Litva || 1 || 6

Luksemburg || 1 || 8

Malta || 1 || 4

Nizozemska || 0 || 10

Poljska || 2 || 12

Portugalska || 2 || 12

Romunija || 0 || 6

Slovaška || 2 || 7

Slovenija || 0 || 5

Španija || 2 || 17

Švedska || 2 || 14

Združeno kraljestvo || 2 || 22

Države nečlanice EU || ||

Švica || 1 || 6

SKUPAJ || 38 || 310

Inšpekcijski pregledi Nadzornega organa EFTA, stanje na dan 31. decembra 2013

Država || Število inšpekcijskih pregledov januar 2013–december 2013 (vključno z nadaljnjimi pregledi) || Skupno število inšpekcijskih pregledov 2004–2013 (vključno z nadaljnjimi pregledi)

Islandija || 1 || 10

Norveška || 2 || 42

SKUPAJ || 3 || 52

Priloga 2

Dopolnilna zakonodaja, sprejeta v letu 2013:

· Uredba (EU) št. 104/2013[1] glede varnostnega pregledovanja potnikov in oseb, ki niso potniki, z napravami za zaznavanje sledi eksplozivov (ETD) v kombinaciji z detektorji kovin za ročno uporabo (HHMD);

· Uredba (EU) št. 189/2013[2] glede režima znanih pošiljateljev;

· Uredba (EU) št. 245/2013[3] glede varnostnega pregledovanja tekočin, razpršil in gelov na letališčih EU;

· Uredba (EU) št. 246/2013[4] glede varnostnega pregledovanja tekočin, razpršil in gelov na letališčih EU;

· Uredba (EU) št. 654/2013[5] v zvezi z validacijskimi kontrolnimi seznami za potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu EU za subjekte iz tretjih držav;

· Uredba (EU) št. 1103/2013[6] glede priznavanja enakovrednosti varnostnih standardov v tretjih državah;

· Uredba (EU) št. 1116/2013[7] glede pojasnitve, uskladitve in poenostavitve nekaterih posebnih ukrepov za varnost letalstva;

· Sklep C(2013)511[8] glede varnostnega pregledovanja potnikov in oseb, ki niso potniki, z napravami za zaznavanje sledi eksplozivov (ETD) v kombinaciji z detektorji kovin za ročno uporabo (HHMD);

· Sklep C(2013)1587[9] glede varnostnega pregledovanja tekočin, razpršil in gelov na letališčih EU;

· Sklep C(2013)2045[10] glede varnostnega pregledovanja tekočin, razpršil in gelov na letališčih EU;

· Sklep C(2013)4180[11] glede letalskega tovora in pošte;

· Sklep C(2013)7275[12] glede pojasnitve, uskladitve in poenostavitve nekaterih posebnih ukrepov za varnost letalstva.

[1]               Uredba Komisije (EU) št. 104/2013 z dne 4. februarja 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 34, 5.2.2013, str. 13.

[2]               Uredba Komisije (EU) št. 189/2013 z dne 5. marca 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 62, 5.3.2013, str. 17.

[3]               Uredba Komisije (EU) št. 245/2013 z dne 19. marca 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 272/2009, UL L 77, 20.3.2013, str. 5.

[4]               Uredba Komisije (EU) št. 246/2013 z dne 19. marca 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 77, 20.3.2013, str. 8.

[5]               Uredba Komisije (EU) št. 654/2013 z dne 10. julija 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 190, 11.7.2013, str. 1.

[6]               Uredba Komisije (EU) št. 1103/2013 z dne 6. novembra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 296, 7.11.2013, str. 6.

[7]               Uredba Komisije (EU) št. 1116/2013 z dne 6. novembra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010, UL L 299, 9.11.2013, str. 1.

[8]               Sklep C(2013)511 final, sprejet 4. februarja 2013, o katerem so bile vse države članice uradno obveščene; ni objavljen v UL.

[9]               Sklep C(2013)1587 final, sprejet 19. marca 2013, o katerem so bile vse države članice uradno obveščene; ni objavljen v UL.

[10]             Sklep C(2013)2045 final, sprejet 17. aprila 2013, o katerem so bile vse države članice uradno obveščene; ni objavljen v UL.

[11]             Sklep C(2013)4180 final, sprejet 9. julija 2013, o katerem so bile vse države članice uradno obveščene; ni objavljen v UL.

[12]             Sklep C(2013)7275 final, sprejet 6. novembra 2013, o katerem so bile vse države članice uradno obveščene; ni objavljen v UL.