POROČILO KOMISIJE Primerjalna analiza uvedbe pametnega merjenja v EU-27 s poudarkom na električni energiji /* COM/2014/0356 final */
POROČILO KOMISIJE Primerjalna analiza uvedbe pametnega
merjenja v EU-27
s poudarkom na električni energiji Cilj Cilj
tega poročila je oceniti napredek pri uvajanju inteligentnega merjenja v
državah članicah EU, in sicer v skladu z določbami tretjega energetskega
svežnja.[1] Države članice morajo ob upoštevanju
rezultata morebitne ekonomske ocene dolgoročnih stroškov in koristi določiti
časovni okvir (do 10 let za električno energijo) za uvedbo inteligentnih
merilnih sistemov.[2] To poročilo obravnava dosedanji
napredek v EU-27[3] in oblikuje priporočila za doseganje
napredka. K temu
poročilu sta priložena dva delovna dokumenta služb Komisije. Predstavljata
sedanje stanje izvajanja pametnega merjenja v EU ter vključujeta pregled analiz
stroškov in koristi, ki so jih opravile države članice, ter z njimi povezane
podatke za posamezne države. Pametno merjenje v zakonodaji EU Tretji
energetski sveženj od držav članic zahteva, da zagotovijo izvajanje
inteligentnih merilnih sistemov, od katerih bodo imeli potrošniki dolgoročne
koristi. Izvajanje je lahko odvisno od pozitivne ekonomske ocene dolgoročnih
stroškov in koristi (analize stroškov in koristi), ki je morala biti končana do
3. septembra 2012. Cilj za električno energijo je do leta 2020 uvesti
vsaj 80 % pozitivno ocenjenih primerov. Direktiva
o energetski učinkovitosti[4] v skladu z načeli tretjega svežnja in ob njegovi dopolnitvi
podpira razvoj energetskih storitev, ki temeljijo na podatkih pametnih števcev,
odziv na povpraševanje[5] in dinamične cene. Hkrati spoštuje in
spodbuja pravico posameznika do varstva osebnih podatkov, kot je določena v
členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem
besedilu: Listina), ter zagotavlja visoko raven varstva potrošnikov
(člen 38 Listine). V
tretjem energetskem svežnju ni določen posebni cilj pametnega merjenja v
plinskem sektorju, vendar je v razlagalni opombi o maloprodajnih trgih navedeno[6], da ga je treba uvesti v „razumnem
času“. Napredek pri uvajanju pametnega merjenja v EU-27 Analiza
je pokazala, da je bil dosežen precejšen napredek. Na podlagi pozitivnih analiz
stroškov in koristi za električno energijo v več kot dveh tretjinah primerov so
se države članice zdaj zavezale, da se bodo lotile uvajanja pametnega merjenja
(če ga še niso uvedle). Skoraj 45 milijonov pametnih števcev je že bilo
nameščenih v treh državah članicah (na Finskem, v Italiji in na Švedskem), kar
je 23 % namestitev, predvidenih v EU do leta 2020. Po naših ocenah
pomenijo zaveze o uvajanju pametnega merjenja naložbo v višini 45 milijard EUR
za namestitev skoraj 200 milijonov pametnih števcev za električno energijo
(kar ustreza približno 72 % vseh evropskih potrošnikov) in
45 milijonov števcev za plin (približno 40 % potrošnikov) do
leta 2020. Te številke so spodbudne. Kažejo, da v državah članicah s
pozitivno oceno uvajanja pametnega merjenja pričakovana stopnja prodora za
električno energijo presega 80-odstotni cilj tretjega energetskega svežnja, toda
na ravni EU 80-odstotna stopnja prodora ni dosežena. To kaže tudi, da v
večjem delu Evrope še niso prepoznali poslovnega pomena uvedbe pametnega merjenja,
pri čemer je izziv pri plinu še nekoliko večji. Pregled rezultatov primerjalnih analiz Rezultati
analiz stroškov in koristi, ki so jih opravile države članice, so: Električna
energija -
16 držav članic (Avstrija, Danska, Estonija, Finska,
Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska,
Romunija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo[7])
se bo lotilo obsežnega uvajanja pametnih števcev do leta 2020 ali prej, če
jih niso že uvedle. V dveh od teh držav članic, in sicer na Poljskem in v
Romuniji, so analize stroškov in koristi pokazale pozitivne rezultate, vendar
državi uradne odločitve o uvedbi še nista sprejeli. -
V sedmih državah članicah (Belgiji, na Češkem, Latviji, Litvi,
Nemčiji, na Portugalskem in Slovaškem) so bili rezultati analiz stroškov in
koristi obsežne uvedbe pametnega merjenja do leta 2020 negativni ali
nedokončni, pri čemer se je za Nemčijo, Latvijo in Slovaško ugotovilo, da je pametno
merjenje gospodarsko upravičeno za določene skupine potrošnikov. -
Za štiri države članice (Bolgarijo, Ciper, Madžarsko in Slovenijo)
analize stroškov in koristi ter načrti uvedbe pametnega merjenja ob pripravi
dokumenta niso bili na voljo[8]. -
Večina držav članic je že sprejela zakonodajo o pametnih števcih
električne energije, ki določa pravni okvir za uvajanje pametnega merjenja
in/ali ureja posebna vprašanja, kot je časovni okvir za uvedbo, ali določa
tehnične specifikacije za števce itd. Samo pet držav članic (Belgija, Bolgarija,
Madžarska, Latvija in Litva) še nima take zakonodaje. Plin -
Pet držav članic (Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska in
Združeno kraljestvo) se je odločilo za uvedbo pametnih števcev do
leta 2020 ali prej. -
Dve državi članici (Francija in Avstrija) se nameravata lotiti
obsežnega uvajanja pametnega merjenja, vendar uradnih odločitev še nista
sprejeli. -
V 12 državah članicah (Belgiji, na Češkem, Danskem, Finskem,
v Grčiji, Latviji, Nemčiji, na Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem, v
Španiji in na Švedskem) so bili rezultati analize stroškov in koristi
negativni. -
Druge države članice morajo svoje ocene še dokončati (treba je
opozoriti, da Ciper in Malta nimata plinskega omrežja). Lastništvo
števcev električne energije in obdelava podatkov -
V 15 od 16 držav članic, ki so se odločile za začetek obsežne
uvedbe pametnega merjenja, so za izvajanje pristojni sistemski operaterji
distribucijskega omrežja, ki so lastniki števcev, zato je treba njihovo
delovanje financirati prek omrežnin. -
V štirih državah članicah (na Danskem, v Estoniji, na Poljskem in
v Združenem kraljestvu) bodo podatki obdelani v neodvisnem osrednjem
podatkovnem vozlišču. -
Tudi v državah članicah, ki se ne bodo lotile (vsaj ne v sedanjih
razmerah) obsežnega uvajanja pametnega merjenja do leta 2020 – razen
Češke, Slovaške in Nemčije, kjer preučujejo druge možnosti za obdelavo podatkov
– bodo lahko sistemski operaterji distribucijskega omrežja pristojni tudi za
izvajanje, lastništvo števcev in obdelavo podatkov. Pametno merjenje – koristno za potrošnika in energetski sistem Razpoložljivi
podatki kažejo, da bi lahko pametni merilni sistem povprečno stal med
200 EUR in 250 EUR na potrošnika, vendar je treba biti zaradi razlik
v ključnih parametrih uvajanja pametnega merjenja previden (preglednici 1 in 2).
Strošek na merilno mesto se giblje od manj kot 100 EUR (77 EUR na
Malti, 94 EUR v Italiji) do 766 EUR na Češkem. Preglednica 1: Povzetek
statističnih podatkov – glavni parametri uvedbe pametnega merjenja električne
energije (na podlagi dolgoročnih ekonomskih ocen držav članic)[9] || Razpon vrednosti || Povprečje na podlagi podatkov pozitivno ocenjenih primerov Diskontna stopnja || od 3,1 do 10 % || 5,7 % + 1,8 % (70 %[10]) Življenjska doba || od 8 do 20 let || 15 + 4 leta (56 %) Prihranek energije || od 0 do 5 % || 3 % + 1,3 % (67 %) Porazdelitev konične obremenitve || od 0,8 do 9,9 % || ni podatkov Stroški na merilno mesto || od 77 EUR do 766 EUR || 223 EUR + 143 EUR (80 %) Korist na merilno mesto || od 18 EUR do 654 EUR || 309 EUR + 170 EUR (75 %) Koristi potrošnika (kot odstotek vseh koristi) || od 0,6 % do 81 % || ni podatkov Preglednica 2: Povzetek
statističnih podatkov – glavni parametri uvedbe pametnega merjenja plina (na
podlagi dolgoročnih ekonomskih ocen držav članic) || Razpon vrednosti || Povprečje na podlagi vseh podatkov Diskontna stopnja || od 3,1 do 10 % || ni podatkov Življenjska doba || od 10 do 20 let || 15–20 let (75 %) Prihranek energije || od 0 do 7 % || 1,7 % + 1 % (55 %) Stroški na merilno mesto || od 100 EUR do 268 EUR || 200 EUR + 55 EUR (65 %) Korist na merilno mesto || od 140 EUR do 1000 EUR || 160 EUR + 30 EUR (80 %) Po
pričakovanjih naj bi pametni merilni sistemi potrošniku prinesli splošno korist
v višini 160 EUR pri plinu in 309 EUR pri električni energiji ter
ocenjeni 3-odstotni prihranek energije. Ta se giblje od 0 % na Češkem do
5 % v Grčiji in na Malti. Od držav, ki so končale uvajanje pametnega merjenja,
sta Finska in Švedska zabeležili prihranek energije v višini 1–3 %, za
Italijo pa podatkov ni bilo na voljo. Pametno merjenje s funkcijami, prijaznimi do maloprodajnega
sektorja in potrošnikov, v središču energetskega sistema, osredotočenega na
potrošnike Inteligentni merilni sistemi, ki se uvajajo, morajo biti skrbno
zasnovani in zato bi morali: -
biti opremljeni s funkcijami, ki ustrezajo svojemu namenu, v
skladu s standardi in Priporočilom Komisije 2012/148/EU[11],
da bi zagotovili tehnično in tržno interoperabilnost, ali zagotavljati možnost,
da se funkcije dodajo pozneje; -
zagotavljati varstvo podatkov in zasebnost; -
omogočiti razvoj storitev odziva na povpraševanje in druge
energetske storitve; -
podpreti maloprodajne trge, ki prinašajo popolne koristi
potrošnikom in energetskemu sistemu. Iz
osmih držav članic, ki so se lotile obsežnega uvajanja pametnega merjenja
električne energije do leta 2020, poročajo, da so funkcije popolnoma
skladne s priporočili iz Priporočila 2012/148/EU. Funkcija,
ki jo je najtežje zagotoviti, se nanaša na pogostost posodabljanja podatkov o
porabi in dostopnosti do njih za potrošnike in tretje osebe v njihovem imenu.
Ta funkcija bo podpirala neposredno obveščanje potrošnikov o stroških, omogočila
potrošnikom premišljeno odločanje o svojih vzorcih porabe ter olajšala razvoj
novih maloprodajnih storitev in produktov. Sedem od držav članic, ki se
lotevajo uvajanja obsežnega pametnega merjenja do leta 2020, in tri države
od tistih, ki ga ne nameravajo uvesti, nimajo take funkcije. Če pametni merilni
sistem ne more nuditi te funkcije, bi morale države članice zagotoviti, da se
jo doda pozneje ali da se jo zagotovi na druge načine. Zdi se, da ni neposredne povezave med sklopom skupnih minimalnih
funkcij za pametne merilne sisteme, ki se uvajajo, in celotnimi stroški. Z
drugimi besedami, če se izbere manj elementov iz sklopa skupnih minimalnih
funkcij, to ne pomeni nujno cenejših sistemov. Razlike v podatkih o „stroških
na posamezno merilno mesto“ po državah članicah kažejo, da na celotno naložbo
veliko bolj vplivajo drugi parametri, med drugim: -
začetni pogoji; -
lokalni stroški dela; -
geografske sestave; -
druge funkcije, ki presegajo najmanjši sklop funkcij; -
splošni scenariji, diskontne stopnje in ocenjevalna obdobja, upoštevani
v posameznih analizah stroškov in koristi. Zaradi navedenega obstaja prepričljiv razlog za upoštevanje
celotnega sklopa skupnih minimalnih funkcij že od vsega začetka. Če analiza
stroškov in koristi, ki jo opravi država članica, ne podpira tega pristopa, je
zelo priporočljivo, da je mogoče sisteme, ki se uvajajo, vsaj nadgraditi tako,
da bodo lahko v prihodnosti podpirali „pametne“ storitve in produkte. Z izbiro
sistema, ki ni optimalen, niti prilagodljiv ali nadgradljiv, bodo na koncu
stroški višji, če bosta zaradi zahtev trga in potrošnikov kmalu po namestitvi
potrebni na primer bistvena sprememba ali celo popolna nadomestitev. Do
zdaj je le malo držav članic določilo smernice o zahtevah glede funkcij pametnih
merilnih sistemov. Druge države prepuščajo analizo možnosti subjektom,
pristojnim za uvedbo pametnega merjenja, ki so v večini primerov sistemski
operaterji distribucijskega omrežja, ne da bi določile jasne spodbude ali
zahteve glede značilnosti funkcij, od katerih imajo koristi tudi potrošniki. Standardi in zaščitni ukrepi za varstvo podatkov in zasebnost –
ključno za uresničitev celotnega potenciala pametnega merjenja v EU Notranji
trg z energijo trg mora zagotoviti zaščito zasebnosti potrošnikov pri
zagotavljanju dostopa do podatkov za vodenje poslovnih procesov. Zato mora
zagotoviti pravico do varstva osebnih podatkov potrošnikov, kakor je
zagotovljena v členu 8 Listine. Pri dosedanjem delu na tem področju sta
bila opredeljena naslednja pomisleka o zasebnosti: -
tveganje oblikovanja profilov uporabnikov s pogostim odčitavanjem
podatkov, tj. zbiranja občutljivih informacij o energijskem odtisu končnih
uporabnikov, in -
zaščita shranjenih podatkov in dostop do njih z vidika politik
zasebnosti in zaupnosti. To
poročilo in priložena delovna dokumenta služb Komisije obravnavajo vprašanja,
povezana z rešitvami, ki so bile razvite na trgu ali so jih razvili zadevni
nacionalni organi, s tega vidika tudi na evropski ravni[12],
ter poudarjajo ključno vlogo standardizacije[13], da se lahko popolnoma izkoristi
potencial pametnega merjenja kot prispevek k pametnim omrežjem[14]. Znanje, pridobljeno s pilotnimi programi,[15] in izkušnje pri izvajanju Na
podlagi dosedanjih izkušenj, pridobljenih s pilotnimi programi, ki so že
končani ali se še izvajajo, bi bilo treba pri načrtovanju uvajanja pametnega merjenja
upoštevati naslednje vidike: -
Da bi se izkoristila infrastruktura za pametno merjenje, ki se
uvaja: o je
treba uporabiti razpoložljive standarde in pravilni sklop funkcij
za zagotovitev tehnične in tržne interoperabilnosti, varstva podatkov in
zasebnosti ter popolne koristi potrošnikom in energetskemu sistemu; o pred uvedbo pametnega merjenja oceniti potrebo po posebnem okviru
za varnost podatkov in zasebnost v nacionalni zakonodaji in
zakonodaji EU. -
Da bi bili lahko potrošniki v proces vključeni od vsega
začetka: o je
treba vzpostaviti komunikacijske strategije in informacijske kampanje; o si
je treba pridobiti zaupanje potrošnikov, saj je pomembno, da razumejo, kateri
podatki se prenašajo, in da imajo dostop do njih; o je
treba uporabiti podatke o porabi za to, da se pošljejo potrošniku in se omogoči
razvoj novih produktov in k potrošnikom usmerjenih služb; o spodbujati
vključevanje potrošnikov, in sicer tako, da se jim ponudijo ustrezna,
uporabniku prijazna orodja in mehanizmi, na podlagi katerih lahko sprejmejo
odločitve, ter privlačne spodbude za nagrajevanje njihovega sodelovanja. -
Pripraviti je treba ukrepe za spodbujanje vseh deležnikov,
da pospešijo razvoj in uporabo produktov ter storitev za pametno merjenje. -
Pravočasno je treba začeti razvijati in izvajati predpise ali
sprejeti ukrepe za pridobitev zaupanja javnih služb in omrežnih
operaterjev, da bodo vlagali v tehnologijo pametnega merjenja ter razvijali
s tem povezane storitve. -
Zagotoviti je treba, da se bosta znanje in dobra praksa,
pridobljena pri uvajanju manjšega obsega in pilotnih projektih, upoštevala pri
uvajanju obsežnega pametnega merjenja, zlasti glede tehnološko-ekonomskih
vprašanj, sodelovanja potrošnikov in razvoja trga za storitve pametnega merjenja.
Omejitve
primerjalnih analiz Večina
ključnih parametrov uvajanja pametnega merjenja, ki je na voljo v tej fazi,
temelji na načrtih in napovedih, saj je zelo malo članic EU končalo
uvajanje ali so v njegovi končni fazi. Zato je treba paziti pri razlagi
rezultatov primerjalne analize, predstavljene v tem poročilu. Kot je razvidno
iz preglednic 1 in 2, se temeljne predpostavke in vrednosti razlikujejo. To
lahko odraža razlike v lokalnih razmerah in začetnih pogojih ter pri
vključevanju dodatnih funkcij v načrtovane pametne merilne sisteme (dodatki,
druge funkcije, ki presegajo najmanjše priporočene zahteve itd.), pa tudi
metodološke razlike (uporabljena diskontna stopnja, ocenjevalno obdobje itd.).
Razen
natančnejših informacij o obračunu je koristi za potrošnike težko oceniti, saj
so odvisne od dejanskega sodelovanja potrošnikov (na primer od odziva na
povpraševanje) in spodbud, kot so sistemi različnih cen. V
nekaterih primerih ni na voljo dovolj izčrpnih podatkov, na podlagi katerih bi
lahko sprejeli jasne sklepe. Tako ob pripravi te analize štiri države članice
še niso sporočile svojih podatkov iz analize stroškov in koristi. Prav tako ni
na voljo bistvenih podatkov o funkcijah sistema. Nadaljnji ukrepi in pot naprej Glavne
ugotovitve tega poročila, zlasti v zvezi s trgom, odnosi s ključnimi deležniki
in vplivom pametnega merjenja na obdelavo podatkov, bodo vključene v pobudo
za maloprodajni trg z energijo, ki je zdaj v pripravi. Organom
držav članice, ki se odločajo o nadaljnjih korakih pri uvajanju pametnega merjenja,
se svetuje, naj pretehtajo vidike, navedene v nadaljevanju. Ti temeljijo zlasti
na znanju in izkušnjah, pridobljenih do zdaj pri tekočem ali že končanem
uvajanju pametnega merjenja. Zaupanje
potrošnikov Intenzivno
si je treba prizadevati za obveščanje, ki bo potrošnikom pomagalo razumeti njihove
pravice, koristi od namestitve pametnih števcev in sodelovanja v programih
odzivanja na povpraševanje. Potrošniki morajo biti
obveščeni o funkcijah ter o tem, kateri podatki se bodo
zbirali in za kakšen namen. Trg
z inovativnimi energetskimi storitvami Reguliranje
bi moralo olajšati ustvarjanje vrednosti za potrošnike in celotni energetski sistem
s pametnim merjenjem ter spodbujati trg z inovativnimi energetskimi storitvami.
Ukrepi bi morali zagotavljati spodbude za vse vključene deležnike, da se
zagotovi hiter razvoj produktov in storitev na podlagi pametnega merjenja ter
pospeši njihova uveljavitev na trgu. V sporočilu o delovanju notranjega
energetskega trga[16] so bile države članice pozvane, naj
pripravijo akcijske načrte, v katerih bo opredeljena modernizacija omrežij,
vključno s pravili in obveznostmi za sistemske operaterje distribucijskih
omrežij, sinergijami s sektorjem IKT ter spodbujanjem odziva na
povpraševanje in dinamičnih cen. Varstvo
podatkov Priporočljivo
je, da se pred uvedbo pametnega merjenja ocenijo potrebe po posebnem okviru za
varstvo podatkov ter zasebnost v nacionalni zakonodaji in zakonodaji EU.
Poleg tega mora biti glavna skrb pri razvijanju standardov pametnega omrežja še
naprej visoka raven varstva osebnih podatkov. Obdelava
podatkov Posebno
pozornost je treba nameniti: -
posledicam za regulativno vlogo sistemskih operaterjev
distribucijskega omrežja, spodbude in obveznosti; -
spodbujanju bolj dinamične konkurence na področju maloprodaje, in
sicer s tržnimi pravili, ki bodo omogočala dinamično oblikovanje cen; -
preučitvi možnosti za upravljanje podatkov in sinergije s sektorjem IKT. Funkcije za pametno merjenje Zelo
se priporoča, da se na ravni EU upošteva vsaj minimalni sklop funkcij, ki
ga Komisija predlaga v Priporočilu 2012/148/EU in ki so v skladu s
standardizacijo na tem področju. To je potrebno za
zagotavljanje tehnične in tržne interoperabilnosti pri pametnem merjenju, zagotavljanje
zasebnosti in varstva podatkov ter omogočanje oblikovanja in razvoja storitev
odziva na povpraševanje ter drugih energetskih storitev. To bo omogočilo državam članicam, da v svojih načrtih uvajanja opredelijo skupne
načine za doseganje stroškovne učinkovitosti, lažje izvajajo potrebna javna
naročila in zagotovijo uvajanje pametnih merilnih sistemov, ki bodo ustrezali
svojemu namenu ter so vredni naložbe. Državam članicam se tudi svetuje, naj pravočasno
opredelijo zahtevane funkcije za zagotovitev jasnosti in doslednosti pri
izvajanju, zlasti tiste, katerih naloga je uvajanje. Dolgoročna
ekonomska ocena stroškov in koristi Nacionalnim
organom, zlasti v tistih državah članicah, ki se niso odločile za obsežno
uvajanje pametnega merjenja[17], se priporoča, naj pregledajo
ključne parametre in predpostavke iz svojih scenarijev analiz stroškov in
koristi, pri čemer naj uporabijo ustrezne informacije iz pilotnih programov in
dejanske izkušnje, ter tako izpopolnijo izbrano tehnologijo in predpostavke
glede stroškov in koristi v zvezi s tem. Državam članicam, ki še niso končale
svojih analiz stroškov in koristi ali so šele napovedale načrte za uvajanje[18],
se priporoča, naj kmalu pripravijo analize in sprejmejo odločitve. [1] Priloga I.2
k direktivi o električni energiji (2009/72/ES) in direktivi o plinu
(2009/73/ES). [2] „Pametni
merilni sistem“ ali „inteligentni merilni sistem“ pomeni elektronski
sistem, ki lahko meri porabo energije, ob čemer doda več informacij kot
običajni števec ter lahko pošilja in prejema podatke z uporabo elektronske
komunikacije – opredelitev iz člena 2, točke 28
direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), UL L 315,
14.11.2012, str. 1. [3] EU-27:
Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija,
Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Madžarska, Nemčija,
Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija,
Švedska in Združeno kraljestvo. Hrvaška v analizo ni bila zajeta, ker je bilo
glavno zbiranje podatkov izvedeno še pred njenim pristopom. [4] Direktiva
o energetski učinkovitosti (2012/27/EU). [5] „Odziv
na povpraševanje“ pomeni, da končni potrošniki prostovoljno spremenijo običajne
vzorce porabe električne energije kot odziv na tržne signale (kot so časovno
spremenljive cene električne energije ali spodbudnine), oziroma po sprejetju
ponudb potrošnikov (posameznih ali združeno), da so
v določenem času pripravljeni spremeniti povpraševanje po električni energiji,
za prodajo na organiziranih trgih z električno
energijo.
Zato odziv na povpraševanje ne bi
smel biti neprostovoljen niti neplačan (delovni dokument služb Komisije z dne 5. novembra 2013). [6] Pojasnjevalna opomba k Direktivi 2009/72/ES o skupnih
pravilih notranjega trga z električno energijo in Direktivi 2009/73/ES o
skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, delovni dokument služb
Komisije z dne 22. januarja 2010. [7] Podatki
za Združeno kraljestvo-Veliko
Britanijo so v poročilu obravnavani kot
reprezentativni za Združeno kraljestvo. Regija
Severna Irska pomeni glede na vsa merilna mesta zelo majhen delež v celotni
številki za Združeno kraljestvo, in sicer
približno 1,5 % vseh merilnih mest v Združenem kraljestvu, zato število ne
izraža položaja države članice kot celote. Poleg tega je zaradi različnih metodologij ter razlik na trgih z energijo med Severno Irsko in Združenim kraljestvom težko pridobiti podatke,
ki so reprezentativni za celotno Združeno kraljestvo. Upošteva se tudi poseben položaj Severne Irske, saj je vključen v zadevno analizo držav v delovnem dokumentu služb Komisije,
priloženem temu poročilu. [8] Madžarska
je svojo analizo stroškov in koristi službam Komisije predložila
decembra 2013. To poročilo in priloženi delovni
dokumenti služb Komisije pa se nanašajo na
podatke iz analiz stroškov in koristi, ki so bili na voljo do konca
julija 2013. [9] „Diskontna stopnja“ se uporablja za stroške in koristi naložb v pametno merjenje v predvidenih scenarijih. Upošteva čas, na katerega se nanašajo denarne vrednosti in tveganja
ali negotovosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov. Diskontna stopnja močno vpliva na oceno
morebitnih naložb v pametno merjenje, saj nastanejo stroški večinoma na začetku predvidenega scenarija, koristi pametnega merjenja pa so pogosto
dolgoročne. Statistični
podatki o „stroških na merilno mesto“ in „koristi na merilno mesto“ temeljijo
na številkah, izračunanih z uporabo neto sedanje vrednosti zadevnih stroškov
(naložbe v osnovna sredstva in operativni stroški) in koristi. [10] Ta
odstotek se nanaša na število meritev (kot del zahtevanih podatkov), ki spadajo
v obseg navedene povprečne vrednosti ± standardni odklon. Sklop
podatkov, upoštevanih za električno energijo, se nanaša na pozitivno ocenjene
analize stroškov in koristi 16 držav, ki so že končale ali se bodo lotile obsežnega uvajanja pametnega
merjenja. [11] Priporočilo
Komisije 2012/148/EU, UL L 73, 13.3.2012, str. 9; http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=CELEX:32012H0148. [12] Evropska
reforma predpisov o varstvu osebnih podatkov: http://ec.europa.eu/justice/newsroom/data-protection/news/120125_en.htm. [13] M/490
Standardizacija pametnih
omrežij; delo standardizacijskih organov
CEN/CENELEC/ETSI, povezano s pametnimi
omrežji; http://www.cencenelec.eu/standards/Sectors/SustainableEnergy/Management/SmartGrids/Pages/default.aspx. [14] Evropska
projektna skupina za pametna omrežja opredeljuje pametna omrežja kot elektroenergetska
omrežja, ki lahko učinkovito povežejo vedenje in ukrepanje vseh uporabnikov,
priključenih nanje, tj. proizvajalcev, potrošnikov in subjektov, ki
opravljajo obe nalogi, da bi zagotovila gospodarsko učinkovit, trajnostni
sistem oskrbe z energijo z majhnimi izgubami ter visoko kakovostno, varno in
zanesljivo dobavo; http://ec.europa.eu/energy/gas_electricity/smartgrids/doc/expert_group1.pdf. [15] Projekti
pametnega
omrežja v Evropi: Pridobljeno znanje in trenutni tok
dogodkov – posodobljeno leta 2012,
Evropska komisija, 2013, http://ses.jrc.ec.europa.eu/jrc-scientific-and-policy-report2013; Poročilo
o evropskem okolju pametnega
merjenja, ugotovitve o „pametnih
regijah“ 2.1, Avstrijska agencija za energijo (AEA), 2012; http://www.smartregions.net/default.asp?sivuID=26927. [16] COM (2012)663. [17] To
so Belgija, Češka, Madžarska, Latvija, Litva, Nemčija, Portugalska in Slovaška. [18] To
so Bolgarija, Ciper in Slovenija.