I. Ozadje

EU, njene države članice in drugi ključni partnerji so sprejeli številne ukrepe za izboljšanje sposobnosti preprečevanja kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih (KBRJ) nesreč ter nesreč z eksplozivom (E) in zaščite državljanov, institucij in infrastrukture pred takšnimi nesrečami.

Vendar je treba storiti več. Po objavi poročil o napredku[1] v okviru akcijskega načrta EU na področju KBRJ[2] in akcijskega načrta EU za okrepitev varovanja eksplozivov[3] leta 2012 so z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi potekala obsežna posvetovanja o tem, kako najbolje obravnavati ta vprašanja. Določena je bila nova agenda KBRJ-E, ki omogoča osredotočanje na ključne prednostne naloge, ki jih je treba obravnavati na ravni EU.

Svet v svojih sklepih z dne 11. decembra 2012 „poudarja, da je treba ugotoviti, katera področja varnostno niso dovolj urejena, in se posebej posvetiti nadaljnjim skupnim prizadevanjem za izboljšanje varovanja proizvodnje, skladiščenja, vodenja in prevažanja KBRJ materialov z visokim tveganjem ter ta prizadevanja obravnavati prednostno“. Poleg tega Svet spodbuja Komisijo, „naj [ob oblikovanju nove agende na področju KBRJ-E] uporabi tudi akcijski načrt EU na področju jedrske, radiološke, kemične in biološke varnosti ter akcijski načrt za okrepitev varovanja eksplozivov kot podlago za revidirano politiko“.[4]

To sporočilo je prvi korak k izvajanju nove agende KBRJ-E. Njegov namen je doseči napredek na področju odkrivanja nevarnosti KBRJ-E ter sprejeti učinkovite ukrepe za odkrivanje in ublažitev teh nevarnosti in tveganj na ravni EU.

II. Ozadje in cilji

II.1 Spreminjajoče se okolje nevarnosti in tveganj

Zaščita državljanov, institucij, infrastrukture in premoženja je eden od štirih ključnih stebrov strategije EU za boj proti terorizmu[5]. Pristop EU do groženj KBRJ-E mora upoštevati tudi strategijo notranje varnosti EU[6], ki ima med svojimi ključnimi cilji odkrivanje in ublažitev tveganj KBRJ-E.

Kot izhaja iz poročil INTCEN[7] ali Interpola, podaja nedavni razvoj dogodkov tehtne razloge za domnevo, da je nevarnost KBRJ snovi in eksplozivov še vedno visoka oziroma se povečuje. Dogodki, kot so teroristični napadi v Madridu, Londonu in Moskvi, bombna napada na lanskem bostonskem maratonu, nedavni pozivi džihadistom, naj napadejo zelo obiskana območja[8], so pokazali, kako inovativni in preračunljivi so lahko napadalci ter da je treba grožnje javnim prireditvam in varnosti v mestih bolje odkrivati. Čeprav teroristi načeloma uporabljajo komercialni ali doma izdelan eksploziv, pa predstavljajo resno grožnjo tudi KBRJ učinkovine kot so sarin, ricin ali antraks. Od napada na tokijsko podzemno železnico s kemijsko učinkovino (sarin) leta 1995 in napada z biološko učinkovino (salmonelo) v Oregonu leta 1984[9] si teroristične skupine prizadevajo pridobiti znanje o ravnanju s KBRJ snovmi in njihovi uporabi . Nedavna uporaba plina sarin v Siriji je to vprašanje postavila v ospredje.

Vsako leto pride do na stotine primerov kraje in pogrešitve KBRJ snovi. Nedavni primeri zasega visoko obogatenega urana (v Gruziji leta 2010 in Moldaviji leta 2011) kažejo, da je trgovina z radiološkimi in jedrskimi snovmi še vedno resen problem. Vsako leto je podatkovni zbirki o nesrečah in nedovoljenem prometu (Incident and Trafficking Database – ITDB) Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) prijavljenih več kot 150 takšnih primerov. Številni primeri nedovoljenega prometa ponazarjajo potrebo po razvoju učinkovitih protiukrepov, ki ne temeljijo samo na preprečevanju, da bi preprodajalci pridobili dostop do takih snovi, temveč tudi na učinkoviti strategiji odkrivanja.

Nevarnosti lahko pomenijo tudi visoko usposobljeni posamezniki, ki imajo dostop do občutljivih informacij in snovi, kot na primer eden od vodilnih raziskovalcev na področju biološke obrambe, ki je za ameriško vojsko izvajal medicinske raziskave in je leta 2001 domnevno izvedel napade z antraksom, ali francoski znanstvenik iz laboratorija CERN[10], ki je bil obsojen, ker je Al Kaidi pomagal pri napadih v Franciji.

Razprava EU o radikalizaciji se je v zadnjem času okrepila. Zadnja poročila kažejo, da posebno zaskrbljenost povzročajo povratniki iz Sirije. Nekateri od teh povratnikov in drugi radikalni posamezniki, ki imajo dostop do občutljivih območij oziroma v njih delajo, lahko svoje notranje informacije uporabijo za napad na ključno infrastrukturo, kot je obrat za čiščenje vode, ali pa železnici onemogočijo oskrbo z električno energijo. Take nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe notranjih informacij, imajo lahko posledice na mednarodni ravni in s tem ogrožajo tudi varnost EU.

Nedavni primer napada na mehko tarčo je bombni napad na bostonskem maratonu leta 2013, kjer sta mlada napadalca uporabila staro metodo za izdelavo bomb. Ta primer kot tudi pretekli napadi na podzemno in nadzemno železnico ponazarjajo potrebo po izboljšanju odkrivanja nevarnosti.

Medtem ko ima delo na nacionalni ravni še naprej odločilno vlogo v boju proti terorizmu, pa je potrebna stabilna, bolje zasnovana in ustrezna strategija za predvidevanje in preprečevanje prihodnjih KBRJ-E tveganj na ravni EU, vključno z ukrepi proti nezakonitim metodam proizvodnje, skrivanja in shranjevanja teh snovi ter ravnanja z njimi.

Zato je pomembno uporabiti proaktiven pristop in uvesti učinkovite, sorazmerne zaščitne ukrepe, vključno z ukrepi za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje na ravni EU, ob spoštovanju temeljnih pravic.

II.2 Dosežki in tekoče delo na ravni EU

EU in njene države članice so sprejele že veliko ukrepov za uresničitev KBRJ-E prednostnih nalog. Med njimi so na primer vzpostavitev podatkovnih zbirk, kot je evropski podatkovni sistem o bombah (EBDS), sistem zgodnjega opozarjanja (EWS) in dejavnosti Evropske mreže za odstranjevanje eksplozivov (EEODN). Drug primer je nova uredba (98/2013) o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, ki javnosti omejuje dostop do nevarnih sestavin.

Poleg raziskav, usposabljanj in ozaveščanja so bile izvedene številne praktične dejavnosti opredeljevanja in izmenjave dobre prakse, preskušanja nove opreme, razvijanja smernic za izvajalce itd.

Napredek je bil dosežen na vseh področjih, vendar zadnje ocene dveh KBRJ-E akcijskih načrtov kažejo, da je treba storiti več: treba je prednostno obravnavati in se intenzivneje osredotočiti na ključna področja dodane vrednosti EU.

II.3 KBRJ-E tveganja je treba obravnavati na ravni EU

Preiskave, izvedene po napadih, so pokazale, da so bile eksplozivne snovi in predhodne sestavine za eksplozive kupljene v eni državi članici ter prenesene v drugo državo članico, kjer so bili napadi izvedeni. Interpolova mesečna poročila o obveščevalnih podatkih v zvezi s KBRJ-E kažejo tudi številne primere poskusov pridobitve, tihotapljenja ali uporabe KBRJ-E snovi. Napadi, v katerih so bile uporabljene KBRJ snovi, kot na primer radiološka zastrupitev Litvinenka, kažejo, da so bile KBRJ snovi pretihotapljene v Evropsko unijo in iz nje, ne da bi bile pri tem odkrite. Resne radiološke oziroma jedrske nesreče ali namerno širjenje bioloških učinkovin (kot so SARS, H1N1 ali virus slinavke in parkljevke) bi lahko imeli katastrofalne posledice za ljudi in gospodarstvo v Evropi.

Analiza pomanjkljivosti EU pri odkrivanju eksplozivov iz leta 2012, ki je bila opravljena v okviru akcijskega načrta o eksplozivih, opozarja na številne pomanjkljivosti pri odkrivanju eksploziva, ki so prisotne kljub tehnološkemu napredku, pa tudi, da je treba zmožnost EU za odkrivanje nujno okrepiti. Poročilo, ki temelji na pregledu varnostnih ukrepov, opreme in postopkov, ki uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo, poziva k nadaljnjim pregledom in poudarja, da je treba okrepiti ukrepe na različnih področjih javne varnosti. Na podlagi te analize pomanjkljivosti je Komisija leta 2013 začela tudi analizo pomanjkljivosti EU pri odkrivanju KBRJ učinkovin.

KBRJ-E nevarnosti in tveganja so skupni vsem državam članicam EU. EU lahko prevzame osrednjo vlogo, tako da pomaga pri odkrivanju in zmanjševanju takih nevarnosti ter zagotovi, da: i) se največje nevarnosti obravnavajo prednostno, ii) se ti problemi rešujejo skupaj, iii) ne pride do podvajanj in iv) se izkoristijo ekonomije obsega ter sinergije.

EU lahko zagotovi dodano vrednost z razvijanjem praktičnih in učinkovitih orodij za izvajalce, kot so delavnice, smernice, usposabljanja, ozaveščanje ter podpora raziskavam in preskušanju. Tak primer je podpora sodelovanju posebnih policijskih intervencijskih enot EU, ki se pod okriljem mreže Atlas skupaj usposabljajo in izvajajo skupne informacije.

III. Nov pristop k odkrivanju in zmanjševanju tveganj KBRJ-E

Cilji tega sporočila so bolje oceniti tveganja, razviti protiukrepe, izmenjati znanja in dobro prakso, preskusiti in potrditi nove zaščitne ukrepe s končnim ciljem sprejetja novih varnostnih standardov.

Učinkovita strategija za zmanjšanje tveganj mora obravnavana naslednja vprašanja:

– učinkovitost in uspešnost obstoječe opreme in postopkov;

– nove nevarne snovi;

– nov način ravnanja ob napadu;

– novi načini prikrivanja pri izogibanju varnostnemu nadzoru;

– novi cilji napadov (mehke tarče napadov, kritična infrastruktura, javne površine, površine, ki niso povezane z letalskim prometom).

Novi pristop bo treba uresničiti postopno, pri čemer bo upoštevana vsaka vrsta grožnje in okolja, da se:

– izboljša odkrivanje tveganj;

– izboljša uporaba rezultatov raziskav, preskusov in potrjevanj;

– spodbudijo ozaveščanje, usposabljanje in vaje;

– spodbudijo pobude vodilnih držav in sodelovanje z industrijo ter drugimi zainteresiranimi stranmi na področju varnosti;

– po potrebi upošteva zunanja razsežnost.

V celotnem procesu je pomembno vključiti vse zainteresirane strani (znanstvenike, zasebni sektor ter organe civilne zaščite) in zagotoviti zadostno finančno podporo, da se bodo dejavnosti in politike na tem področju pravilno izvajale. Za vsakega od petih navedenih vidikov bodo določeni ukrepi, ki jim bo delo EU zagotovilo dodano vrednost.

III.1 Boljše odkrivanje         

V preteklosti je strategija preprečevanja nevarnosti običajno temeljila na preteklih podatkih o napadih. Zaščitni ukrepi so bili pogosto uvedeni šele po napadu ali odkritju načrtovanega napada, pri čemer nismo bili dovolj dejavni pri razvijanju učinkovite strategije odkrivanja in preprečevanja nevarnosti.

Strategija odkrivanja nevarnosti je lahko učinkovita le, če se v fazi njenega razvoja ter pregleda upoštevajo nevarne snovi in okolje (letalski promet, kraji javnih športnih prireditev itd.).

Pristopi, ki so se uporabljali v preteklosti, pri katerih se poskuša varnostno tehnologijo ali proces prilagoditi posebni nevarnosti, ne delujejo. Za vsako nalogo zaščite je treba upoštevati posebne pristope, ki temeljijo na oceni tveganja, vključno z vrsto različnih ukrepov, zasnovanih za učinkovito odkrivanje različnih nevarnosti. Vsako okolje, ki ga želimo zaščititi, bi bilo treba skrbno analizirati, pri ukrepih pa ne smejo biti upoštevani zgolj pretekli podatki, temveč tudi načini za zmanjšanje nastajajočih nevarnosti.

Kot je poudarjeno v Analizi vrzeli EU pri odkrivanju eksplozivov iz leta 2012, mora strategija EU za odkrivanje nevarnosti temeljiti na ugotovljenih pomanjkljivostih. Nedavna ocena tudi kaže, da je kljub znatnemu napredku v zadnjih letih treba še veliko storiti za učinkovito odpravo pomanjkljivosti na področju tehnologij za odkrivanje nevarnosti na različnih področjih javne varnosti, vključno s prometom. Z ukrepi morajo biti odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti in razvite realistične rešitve za zmanjšanje nevarnosti.

Osebe z dostopom do notranjih informacij lahko predstavljajo poseben izziv glede KBRJ-E nevarnosti, zato je potrebnih več ukrepov proti notranjim KBRJ nevarnostim. Eden od ukrepov iz akcijskega načrta na področju KBRJ na primer poziva Komisijo in države članice, naj proučijo, kako lahko izboljšajo varnostno preverjanje osebja. Ustrezno preverjanje osebja, ki je udeleženo v celotnem življenjskem ciklu eksplozivov in KBRJ snovi, je bistveno za preprečevanje notranjih nevarnosti. V zvezi s tem je bila opravljena študija, ki priporoča uporabo ukrepov za uskladitev postopkov varnostnega preverjanja za KBRJ-E panoge, predvsem pa uvedbo dobre prakse za preverjanje preteklosti in varnostno preverjanje. Ker so za postopke varnostnih preverjanj pristojne države članice, bo Komisija pri reševanju teh vprašanj z njimi tesno sodelovala.

Komisija sodeluje s končnimi uporabniki, kot so zasebni subjekti in organi kazenskega pregona, da bi se bolje seznanili s tehnološkimi zmogljivostmi. Pripravila je delavnice, na katerih so organi kazenskega pregona in drugi uslužbenci prejeli tajne podatke o omejitvah varnostnih tehnologij in postopkov. Vendar je za vključitev končnih uporabnikov in izvajalcev v postopek načrtovanja odkrivanja v prihodnosti potrebno storiti več. Izkušnje, pridobljene med olimpijskimi igrami v Združenem kraljestvu in evropskim nogometnim prvenstvom leta 2012 na Poljskem, so potrdile najpomembnejše sporočilo organov kazenskega pregona: ena metoda za odkrivanje nevarnosti ni vedno dovolj, s kombinacijo metod (npr. s prepoznavanjem vzorcev obnašanja v kombinaciji s psi za odkrivanje eksplozivov) pa se lahko doseže boljše delovanje sistema. Naloga odkrivanja določa, katera metoda bo uporabljena, in ne obratno.

Komisija skupaj z izvajalci tudi izvaja različne praktične poskuse na področjih, ki se jih v laboratorijskem okolju ne da ponazoriti. Cilj je oceniti in preskusiti tehnologijo, izdelke in postopke v zvezi z različnimi cilji odkrivanja, da bi odkrivanje s tem postalo učinkovitejše. Primer takega preskušanja je preskušanje KBRJ-E opreme za zaznavanje skupaj s poljskimi organi med evropskim nogometnim prvenstvom leta 2012. Na podlagi tega se je Komisija povezala z belgijsko policijo, da bi preskusili KBRJ-E opremo za zaznavanje na vrhu EU-Afrika v začetku aprila 2014. Preskus je vključeval ukrepe zaznavanja na kraju srečanja, belgijski podzemni železnici, hitrih vlakih in letališču.

Komisija bo

– podprla druge kratkoročne preskuse za izvajalce, da bi se izboljšalo odkrivanje na prihodnjih športnih, kulturnih in drugih velikih dogodkih (kot je evropsko nogometno prvenstvo leta 2016), kar bo pripeljalo do oblikovanja skupnega pristopa EU k varnosti javnih prireditev;

– pregledala in se oprla na analizo pomanjkljivosti pri odkrivanju eksplozivov;

– opravila analizo pomanjkljivosti pri odkrivanju KBRJ snovi

– opravila analize in preglede nevarnosti ter tveganj KBRJ snovi in eksplozivov na različnih področjih javne varnosti, vključno s prometno varnostjo, da bi s tem podprla politične ukrepe;

– pripravila in podprla dodatne ukrepe, kot so delavnice, ukrepi ozaveščanja in smernice, ki bodo obravnavali vprašanje notranjih nevarnosti;

– pripravila in posodobila „medsektorski pregled naravnih tveganj in tveganj, ki jih povzroči človek, s katerimi se bo morda morala spopasti Unija“, v katerega bo vključila KBRJ tveganja;

– v okviru obstoječih mrež EU in skupaj z državami članicami preučila ustanovitev civilno-vojaške skupine za sodelovanje na področju a) tehnologij za odkrivanje in b) metod za boj proti improviziranim eksplozivnim napravam, prenosnim sistemom zračne obrambe (MANPADs) ter drugim pomembnim nevarnostim, kot so KBRJ nevarnosti[11].

III. 2 Boljši izkoristek raziskav, preskušanja in potrjevanja

Države članice, raziskovalci, industrija in druge zainteresirane strani bi morali skupaj določiti in opredeliti potrebe, ki bi jih morale izpolniti KBRJ-E raziskave. Komisija financira številne raziskovalne dejavnosti v okviru sedmega okvirnega programa (7. OP). Rezultate je treba bolje razširjati in jih razviti v uporabne tržne proizvode. Novi raziskovalni program Obzorje 2020 bi se moral bolje odzivati na potrebe politike in potrebe končnih uporabnikov. Komisija bo imela v zvezi s tem ključno vlogo.

1. V okviru 7. OP je bilo do sedaj namenjenih približno 200 milijonov EUR za 60 projektov v zvezi s KBRJ. Poleg tega je bilo več kot 67 milijonov EUR dodeljenih več kot 15 projektom, osredotočenim na eksplozive. Taka projekta sta PREVAIL (PRecursors of ExplosiVes: Additives to Inhibit their use including Liquids)[12] in obsežni predstavitveni projekt EDEN[13], ki je zelo pomemben za strateško naravnanost in praktično delo na področju KBRJ-E.

2. Prav tako zagotavlja znanstveno podporo za potrebe politik KBRJ-E Skupno raziskovalno središče Komisije (JRC).

Ima dolgoletne izkušnje na področju jedrske varnosti, varovanja in varnosti, sodelovalo je v številnih raziskovalnih projektih in s ključnimi partnerji. V sodelovanju s partnerji iz ZDA je središče izvedlo projekt ITRAP +10 (Illicit Trafficking Radiation Detection Assessment Programme), s katerim naj bi preskusili in ocenili uspešnost različne opreme za odkrivanje sevanja. Rezultati bi organom držav članic lahko pomagali določiti opremo za odkrivanje sevanja, ki najbolje ustreza njihovim potrebam. Proizvajalci so prejeli tudi priporočila za izboljšanje učinkovitosti, zanesljivosti in enostavnosti uporabe. To delo bo Komisija podpirala še naprej.

JRC poleg tega izvaja projekt za izboljšanje podatkovne zbirke o nedovoljenem prometu MAAE (Incident and Trafficking Database – ITDB). Skupaj z državami članicami je JRC pripravil vrsto dobrih praks o tem, kako izboljšati kulturo poročanja podatkovne zbirke ITDB in s tem kakovost podatkov, ki so na voljo MAAE. Poleg tega JRC razvija varen protokol, s katerim bo omogočeno spletno poročanje podatkovni zbirki ITDB.

3. Komisija je vzpostavila tudi sodelovanje med različnimi mrežami organov pregona. Cilj je, da bi mreže lahko bolje izrazile svoje potrebe po novi tehnologiji, in ugotoviti, ali bi se mreža ENLETS (Evropska mreža organov pregona, pristojnih za tehnološka vprašanja s področja varnosti) lahko uporabljala kot središče mrež organov pregona, preko katerega bi se o storitvah lahko obveščalo raziskovalce in industrijo.

4. Komisija v dopolnitev raziskovalnih dejavnosti 7. okvirnega programa in v podporo prizadevanjem za standardizacijo in certificiranje na različnih področjih izvaja poskuse in teste na novi opremi. Namen poskusov na obstoječi najsodobnejši tehnologiji je ugotoviti, kako bi se jo lahko najbolje prilagodilo potrebam posameznega sektorja. Izkušnje, pridobljene na letališčih, bi morale služiti kot primer dobre prakse, ki bi ga lahko uporabili tudi v drugih sektorjih.

 Poskusi se osredotočajo na določanje podrobnega opisa, kako naj bi izvajalci uporabljali različno opremo in postopke v različnih okoljih (promet, javna varnost, športne prireditve itd.). Prav tako bodo izvajalcem in državam članicam zagotovili podatke za nadaljnje izpopolnjevanje orodij, ki jih uporabljajo za odkrivanje nevarnosti v svojih državah.

5. Komisija na tem področju izvaja tudi številne dejavnosti, da bi zagotovila usklajen razvoj standardov in preskusnih postopkov. Ustrezne standarde za odkrivanje nevarnosti in tveganj je treba razvijati in izvajati po vsej EU, da se vsem državljanom zagotovi enaka raven zaščite. Taki standardi bi pomagali tudi dobaviteljem tehnologij, da bi bolje razumeli posebne zahteve kazenskega pregona.

Standardi za odkrivanje pri odzivanju na znane vrste napadov so dobro razviti. Vendar bi bilo treba vojaško tehnologijo, prakse in izkušnje po potrebi prilagoditi tudi za civilno uporabo. Organi pregona bi morali sodelovati z vojsko, da se omogoči izmenjava izkušenj in zagotovijo najboljše rešitve za skupne probleme.

Komisija bo

– še naprej zagotavljala, da bodo pri raziskavah upoštevane potrebe varnostne politike, ter pomagala razvijati načrtovanje, da bodo raziskovalne prednostne naloge odražale potrebe organov pregona in končnih uporabnikov, ter potrebe politik;

– še naprej podpirala KBRJ-E raziskave, preskušanja in potrjevanja ter razvijala ustrezne standarde odkrivanja, prilagojene vsaki vrsti okolja, vključno s projekti, kot so ERNCIP (Evropska referenčna mreža za varovanje ključne infrastrukture);

– še naprej podpirala program ITRAP Phase 2, nadaljevalni projekt, v okviru katerega bo prvič ocenjena izvedljivost odkrivanja radioloških in jedrskih tveganj ter eksplozivov v isti napravi. Komisija prav tako pomaga laboratorijem držav članic pri pridobivanju akreditacij za odkrivanje radioloških in jedrskih tveganj, ocenjevati novo opremo za ugotavljanje radioloških in jedrskih tveganj ter v tesnem sodelovanju z različnimi organizacijami za standardizacijo določiti evropske ali mednarodne standarde.

III.3. Usposabljanje, ozaveščanje in krepitev zmogljivosti

Učinkovito usposabljanje in ozaveščanje varnostne skupnosti sta bistvenega pomena za ustrezno izvajanje varnostnih ukrepov. Komisija mora zato zagotoviti več sredstev za usposabljanje in izboljšati pobude za usposabljanje, ki organom kazenskega pregona in zasebnega sektorja zagotavljajo ustrezno podporo. Nekaj primerov:

– podpreti Evropsko mrežo za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev (EEODN), ki strokovnjakom za eksploziv iz držav članic ponuja operativni forum za izmenjavo dobre prakse in usposabljanja na področju eksplozivov ter KBRJ nevarnosti;

– izboljšati možnosti usposabljanja za izvajalce kazenskega pregona v podporo državam članicam pri obravnavanju KBRJ tveganj, na primer prek različnih mrež kazenskega pregona EU (Atlas, Airpol, Railpol, Aquapol itd.);

– Komisija skupaj z državami članicami razvija smernice za odziv na napad na mehke tarče, kot so letališča, da bi podprla razvoj skupnega pristopa za odziv na prihodnje napade na mehke tarče, kot po napadu na letališče Burgas;

– izboljšati civilno-vojaško sodelovanje, kot je skupno usposabljanje Evropske obrambne agencije in Komisije o prenosnih sistemih zračne obrambe (MANPAD), ki bo potekalo v okviru mreže letališke policije (Airpol) spomladi 2014 ter se bo ukvarjalo s smernicami za odpravo šibkih točk in metodologijo ocenjevanja;

– skupina strokovnjakov EU za tehnologijo za odkrivanje na področju carine, v kateri se bodo izmenjavale informacije in dobra praksa z namenom izboljšanja sposobnosti odkrivanja KBRJ-E nevarnosti ter standardov obstoječe in nove tehnologije za odkrivanje;

– usposabljanje na področju odkrivanja jedrskih nevarnosti, odzivanja in jedrske forenzike v evropskem centru za usposabljanje na področju jedrske varnosti (EUSECTRA). To se bo izvajalo s partnerji v državah članicah in mednarodnimi organizacijami kot dopolnilo nacionalnim usposabljanjem. Multidisciplinarni programi usposabljanja bodo vključevali vidike kazenskega pregona, zaščito pred sevanjem in analizo snovi.

Okrepiti bi bilo treba tudi prizadevanja za ozaveščanje in krepitev zmogljivosti. Več poudarka bi bilo treba nameniti izmenjavi dobre prakse in oblikovanju smernic. Primeri takih dejavnosti so:

1) ATLAS, mreža posebnih intervencijskih policijskih enot, je odličen primer, kako EU gradi zmogljivosti in zaupanje med navedenimi enotami, če drugi ukrepi ne učinkujejo. S podporo takšnim mrežam EU krepi svojo pripravljenost v primeru krize, ustvarja sinergije in odpravlja podvajanja med državami članicami pri zaščiti državljanov EU;

2) delovna skupina za delo s psi za odkrivanje eksplozivov je forum za strokovnjake, ki uspešno spodbuja izmenjavo dobre prakse na področju usposabljanja, uporabe in potrjevanja, vključno s smernicami in priročniki. Sestavljajo ga strokovnjaki Komisije in držav članic, pa tudi opazovalci iz Kanade in ZDA;

3) doma narejeni eksplozivi in dejstvo, da je sestavine za izdelavo bomb sorazmerno enostavno dobiti, poudarjajo potrebo po ukrepanju na tem področju in hitrem začetku izvajanja določb Uredbe (EU) št. 98/2013 o omejevanju nedovoljenega dostopa do predhodnih sestavin za eksplozive, ki se lahko uporabijo za izdelavo bomb;

4) pomembno je upoštevati tudi človeški dejavnik. Poleg izbire in osnovnega usposabljanja osebja je treba optimizirati ter dodelati tudi postopke ukrepanja v primeru alarma, da se zagotovi, da bodo z opremo upravljali dobro usposobljeni in motivirani strokovnjaki, ki bodo znali razpoložljivo tehnologijo v celoti izkoristiti;

5) nedavno sprejeta zakonodaja o mehanizmu EU na področju civilne zaščite[14] bo omogočila vzpostavitev evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah v obliki prostovoljnega združevanja predhodno odobrenih odzivnih zmogljivosti. Te vključujejo posebne zmogljivosti pri ravnanju v primeru KBRJ nesreč (npr. na področju odkrivanja in jemanja vzorcev KBRJ snovi ter skupine za iskanje in reševanje v mestnih območjih v pogojih KBRJ nevarnosti).

                                                                                                                                

Komisija bo

– nadalje razvijala orodja za usposabljanje, spodbujala izmenjave dobre prakse in pripravila navodila v podporo izvajalcem v okviru najsodobnejših usposabljanj, zlasti s pomočjo uslužbencem v organih pregona, da izboljšajo postopke odkrivanja, na primer z dejavnostmi v okviru Evropske mreže za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev;

– nadaljevala z ozaveščanjem glede omejitev opreme za odkrivanje eksplozivov;

– sredi leta 2014 objavila priročnik EU na temo „Mehke tarče: letališča“, ki bo na voljo vsakemu policistu na letališčih EU, ki je član mreže letališke policije Airpol;

– razvila programe za nadzor kakovosti programov za preskušanje učinkovitosti psov za odkrivanje eksplozivov (npr. Belgija, Madžarska in Italija);

– članom mreže Airpol zagotovila usposabljanje o oceni uporabe prenosnih sistemov zračne obrambe (MANPAD) na letališčih;

– državam članicam pomagala pri razvoju protokolov potrjevanja za pse za odkrivanje eksplozivov, ki veljajo za zgled na svetovni ravni;

– izboljšala svoje smernice o izvajanju Uredbe št. 98/2013 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive;

– tveganja, ki izhajajo iz človeškega dejavnika, obravnavala s spodbujanjem programa za zagotavljanje, da so uporabniki opreme za odkrivanje dobro usposobljeni in motivirani, preko delavnic in orodij izboljšala komunikacijo med industrijo, varnostnimi službami in državami članicami ter dvignila raven varnosti;

– zagotovila, da se KBRJ tveganja pri razvoju evropske zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah ustrezno upoštevajo;

– preučila možnosti za tesnejše sodelovanje z usposabljanjem in vajami, ki se izvajajo v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite;

– razširila ponudbo usposabljanj v zvezi z jedrsko varnostjo Evropskega centra za usposabljanje na področju jedrske varnosti (EUSECTRA).

III. 4. Spodbujanje pobud vodilnih držav in sodelovanja z industrijo

Namen pobud vodilnih držav, ki jih je Komisija uvedla leta 2012, je spodbuditi države članice k dejavnejšemu izvajanju akcijskega načrta na področju KBRJ in eksplozivov. Komisija je države članice pozvala, naj prevzamejo vodilno vlogo pri izvajanju ukrepov, ki jih obravnavajo prednostno in v zvezi s katerimi bi lahko prevzele usklajevanje izvajanja na ravni EU. Doslej se je začelo izvajati pet pobud oziroma se bodo te začele izvajati v kratkem[15].

Pobude vodilnih držav bi bilo treba obravnavati kot način za pospeševanje začetne faze velikega projekta. Pobude zajemajo širok spekter področij. Prva je privedla do projekta o varnosti prodaje kemikalij visokega tveganja, za katerega je Komisija zagotovila finančna sredstva. Druge se ukvarjajo z vprašanji, kot so varnost v objektih, v katerih se ravna z biološkimi učinkovinami in toksini visokega tveganja ali v katerih se ti skladiščijo, ali boljše razširjanje rezultatov raziskav.

Komisija bo okrepila dialog z zasebnim sektorjem, kot so upravljavci obratov, ki ravnajo z KBRJ-E snovmi, proizvajalci opreme in ponudniki varnostnih storitev, da bi bolje razumela njihove potrebe in skrbi. Cilj je ustvariti učinkovit dialog med javnim in zasebnim sektorjem o KBRJ-E nevarnostih in tveganjih, podoben tistemu, ki je bil v zvezi s predhodnimi sestavinami za eksplozive dosežen z ustanovitvijo stalnega odbora izvedencev za predhodne sestavine. Ta odbor vključuje organe držav članic in industrijska združenja.

Komisija bo

– proaktivno sodelovala z zainteresiranimi stranmi in organizirala srečanja s predstavniki držav članic za KBRJ-E zadeve, da bi zagotovila boljše izvajanje ukrepov preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja;

– vzpostavila platformo za izmenjavo informacij med Komisijo, državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi ter organizirala redne delavnice glede raziskovalnih potreb končnih uporabnikov;

– države članice še naprej podpirala pri tem, da prevzamejo vodilno vlogo pri izvajanju enega ali več ukrepov akcijskega načrta na področju KBRJ in eksplozivov. Komisija bo zlasti spodbujala pobude, ki obravnavajo vprašanja odkrivanja.

III. 5. Zunanja razsežnost

Virus SARS in aviarna influenca (H1N1) sta pokazala, da KBRJ-E nevarnosti ne poznajo meja. Čeprav virusa nista bila razširjena namerno, so bile posledice svetovnih razsežnosti. Nevarnosti, ki izhajajo iz komercialnega ali doma izdelanega eksploziva, kot na primer paketni bombi, ki sta bili leta 2010 poslani iz Jemna, so dodaten primer zunanjih nevarnosti, ki presegajo meje EU.

Zato je treba graditi odnose s tretjimi državami ter podpreti ukrepe za izboljšanje pripravljenosti in odkrivanja nevarnosti v teh državah, da bi lahko zagotovili ustrezno zaščito EU.

Komisija zato predlaga združitev izvajanja pobude EU glede centrov odličnosti za zmanjševanje tveganj na področju KBRJ[16], ki trenutno združuje več kot 44 držav v osmih regijah po vsem svetu. Ta pobuda EU zagotavlja podporo ter strokovno znanje in izkušnje (npr. oceno nacionalnih potreb na področju KBRJ varnosti, pripravo nacionalnih akcijskih načrtov ali regionalne KBRJ projekte) partnerskim državam na osnovi prostovoljnega pristopa od spodaj navzgor.

Pomembno je tudi nadaljnje sodelovanje s ključnimi mednarodnimi partnerji. Primer takega sodelovanja je strokovni forum med EU in ZDA na področju eksploziva, katerega peto srečanje je potekalo novembra 2013. Tri delovne skupine na področju odkrivanja, izmenjave informacij in usposabljanja so na teh področjih zabeležile velik napredek. Forum strokovnjakom držav članic omogoča sodelovanje na pogostih usposabljanjih, izmenjavo informacij o različnih napravah za izdelavo bomb in KBRJ učinkovinah z uporabo obstoječih mehanizmov, kot so Interpol, Europol in ameriški sistem TRIPwire (Technical Resource for Incident Prevention).

Drug primer takšnega sodelovanja je zanimanje organov tretjih držav za delovanje delovne skupine za delo s psi za odkrivanje eksplozivov ter za prakse in standarde EU pri delu s psi za odkrivanje eksplozivov in njihovo morebitno izvajanje v Kanadi.

Komisija prav tako dejavno sodeluje pri mednarodnih konferencah strokovnjakov, kot sta mednarodna tehnična delovna skupina (ITWG) za jedrsko forenziko ali globalna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu (GICNT), ki služita kot vir za razvoj dobrih praks in smernic.

Komisija:

– si bo prizadevala za uresničitev ciljev v okviru skupine strokovnjakov iz EU in ZDA na področju eksplozivov, vključno z izmenjavo izkušenj, pridobljenih pri izvajanju zadevnih predpisov o predhodnih kemičnih sestavinah in drugih nadzornih ukrepov; – bo iskala nove načine za izmenjavo informacij in dobre prakse na področju obveščanja javnega ter zasebnega sektorja kazalnikov uporabe improviziranih eksplozivnih naprav, in zaščitnih ukrepov proti njim;

– organizirala pilotne projekte, ki bodo zagotavljali tehnično pomoč in usposabljanje v tretjih državah, na primer z oceno ranljivosti, ki bo pripomogla h krepitvi njihovih zmogljivosti. Prvo usposabljanje bi lahko temeljilo na priročniku EU „Mehke tarče: letališča“;

– skupaj z ZDA razvila programe za delo s psi za odkrivanje eksploziva, ki bodo temeljili na rezultatih delovne skupine za delo s psi za odkrivanje eksplozivov;

– podprla izmenjavo dobre prakse in informacij o delu s psi za odkrivanje eksplozivov z zainteresiranimi tretjimi državami (Kanada, ZDA in druge);

– skupaj z državami članicami podprla delo mednarodnih strokovnih skupin na področju jedrske varnosti.

Komisija bo preučila tudi načine za zagotovitev finančne podpore za predlagane dejavnosti.

Doslej je bilo v okviru sedanjega programa Komisije za financiranje Preprečevanje kriminala in boj proti njemu (2007–13) zagotovljenih več kot 20 milijonov EUR, in sicer za financiranje skoraj 30 projektov na področju KBRJ varnosti in več kot 20 projektov, ki se osredotočajo na eksplozive. Projekti zajemajo široko paleto dejavnosti, od usposabljanja (npr. EEODN) in razvoja novih metod odkrivanja nevarnosti do informacijskih orodij za izmenjavo informacij, kot je evropski podatkovni sistem o bombah (EBDS).

Naslednji program financiranja, Sklad za notranjo varnost – policija (2014–20), je v pripravi. Komisija je v okviru političnega dialoga z vsako državo članico poudarila potrebo po boljši zmogljivosti odzivanja na KBRJ nevarnosti, uporabi sistemov in podatkovnih zbirk, ki se trenutno uporabljajo za izmenjavo informacij (kot so SCEPYLT[17], sistem zgodnjega opozarjanja ter Europolov sistem EBDS) in pomen ozaveščanja o novi uredbi o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive.

Komisija bo bolj usmerjeno uporabila sredstva, ki so na voljo v okviru Sklada za notranjo varnost in novega raziskovalnega programa Obzorje 2020, tako da bodo dejavnosti, ki jih financira EU, bolje ustrezale potrebam uporabnikov ter bodo bolj skladne s KBRJ-E ukrepi na ravni EU.

IV. ZAKLJUČEK

Komisija mora zaradi inovativnosti in oportunizma, s katerima skušajo teroristi z uporabo KBRJ-E snovi povzročiti škodo, sprejeti proaktivnejši pristop k odkrivanju KBRJ-E snovi. Novi postopni pristop pomeni, da je treba ob sodelovanju vseh zainteresiranih strani preučiti vsako nevarnosti in okolje, bolje izkoristiti raziskave, preskušanje in potrjevanje ter spodbujati ozaveščanje, usposabljanje in urjenje. Komisija meni, da lahko s tem pristopom odigra aktivno vlogo na ravni EU pri pomoči državam članicam in drugim pomembnim akterjem, da bo Evropa postala varnejša za svoje državljane.

Delo se zdaj začenja z izvajanjem pobud, predlaganih v tem sporočilu, ki predstavljajo prvi element nove agende KBRJ-E. Prvo leto bo namenjeno reševanju najnujnejših potreb glede odkrivanja in zmanjševanja KBRJ-E tveganj. Hkrati se bo na vseh drugih ključnih področjih, opredeljenih v agendi, nadaljevalo delo z državami članicami in zainteresiranimi stranmi. Cilj je predlagati ukrepe tudi na drugih področjih za učinkovito preprečevanje in odzivanje na KBRJ-E nevarnosti in tveganja na ravni EU.

                                                                                        

[1] Poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta EU na področju KBRJ, maj 2012 (različica za javnost): http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/securing-dangerous-material/docs/eu_cbrn_action_plan_progress_report_en.pdf

Poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta EU za okrepitev varovanja eksplozivov (različica za javnost): http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/explosives/docs/progress_report_on_explosives_security_2012_en.pdf

[2] Dokument Sveta 15505/1/09 REV 1.

[3] Dokument Sveta št. 8109/08.

[4] Dokument Sveta št. 16980/12.

[5] Dokument Sveta 14469/4/05 REV 4.

[6] COM(2010) 673 final.

[7] Center EU za analizo obveščevalnih podatkov.

[8] 12. številka (pomlad 2014) spletne revije „Inspire“ Al Kaide na Arabskem polotoku spodbuja džihadiste, naj z improviziranimi eksplozivnimi napravami, nameščenimi v vozila, napadejo zelo obiskana mesta, kot so športni dogodki, priljubljeni turistični kraji, volilni shodi in festivali.

[9] Teroristični napad verske sekte Bhagwan Shree Rajneeshee leta 1984 je bil največji napad z biološkim orožjem v zgodovini ZDA, v katerem je bilo zastrupljenih več kot 750 oseb.

[10] Evropska organizacija za jedrske raziskave.

[11] Kot je navedeno tudi v dokumentu COM(2013) 542 final; Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor.

[12] Projekt PREVAIL, ki je v okviru 7. OP prejel znesek v višini 4,3 milijone EUR, je bil prvi projekt stebra „preprečevanje“ iz akcijskega načrta EU na področju KBRJ varnosti. Obravnaval je varnostni problem kemikalij, ki so na voljo javnosti za zakonito vsakodnevno uporabo, vendar pa se lahko zlorabijo za domačo izdelavo eksploziva. Prvi cilj projekta PREVAIL je bil omejiti uporabnost teh vsakodnevnih kemikalij za izdelavo eksplozivov ali predhodnih sestavin za eksplozive z razvojem zaviralcev, ki se dodajo kemikalijam. Drugi cilj projekta PREVAIL je bilo izboljšanje sledljivosti doma izdelanih eksplozivov na osnovi gnojil, in sicer z razvojem označevalcev, ki se lahko dodajo gnojilom, in razvojem detektorjev teh označevalcev. Projekt PREVAIL je torej neposredno podpiral politiko EU, tako da je preprečeval uporabo nekaterih vsakodnevnih kemikalij kot predhodnih sestavin za eksplozive, omejeval dostopnost predhodnih sestavin in izboljševal odkrivanje in sledenje sestavinam.

[13] Vodilni projekt na področju KBRJ v okviru 7. OP je obsežni predstavitveni projekt EDEN (projekt vključuje 39 partnerjev, prispevek EU pa znaša 24 milijonov EUR). Projekt EDEN bo povečal dodano vrednost orodij in sistemov preteklih prizadevanj R&R ter s prilagajanjem in vključevanjem izboljšal odpornost KBRJ-E. Namen projekta EDEN je zagotoviti, da bi zainteresirane strani iz certificiranega sklopa aplikacij dobile dostop do interoperabilnih zmogljivosti, ki se jim zdijo pomembne oziroma cenovno dostopne. Projekt omogoča delitev bremena razvoja, učenje iz izkušenj in okrepitev aplikacij.

[14] Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

[15] Pobude, ki so se uradno začele:

1. Ukrepa C7 in C11 akcijskega načrta EU na področju KBRJ varnosti vodita Nizozemska in Združeno kraljestvo.

2. Ukrepe B2 vodi Francija.

3. Ukrep H29 vodi Združeno kraljestvo.

4. Ukrep H63 vodi Švedska v tesnem sodelovanju z Nizozemsko in Združenim kraljestvom.

[16] Pobuda, uvedena leta 2010 v okviru instrumenta za stabilnost (IfS), se zdaj nadaljuje v okviru novega instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP 2014–2020).

[17] SCEPYLT je evropski informacijski sistem nadzora nad eksplozivi v okviru boja proti terorizmu. Uporablja se za izmenjavo informacij o prenosu eksplozivov znotraj Skupnosti.