Kazalo

1........... Sklad, ki od leta 1994 ščiti proračun Unije pred zahtevki zaradi neizpolnjevanja obveznosti 2

2........... Ključne lastnosti mehanizma oblikovanja rezervacij 2

2.1........ Oblikovanje rezervacij na podlagi neto izplačil 2

2.2........ Izravnalni mehanizem.. 3

2.3........ Sprožitveni pragovi 3

3........... Delovanje Sklada. 3

3.1........ Posli, ki jih pokriva Sklad. 3

3.1.1..... Zunanja posojila EIB, ki jih pokriva Sklad – obseg in glavne značilnosti tveganja, povezanega z jamstvi, danimi EIB.. 3

3.1.2..... Posojila za makrofinančno pomoč, ki jih pokriva Sklad. 4

3.1.3..... Posli Euratoma, ki jih pokriva Sklad. 4

3.2........ Razvoj kreditnega tveganja. 5

4. ......... Dogodki, ki so vplivali na Sklad v obdobju 2010–2013. 5

4.1........ Zamude pri plačilu posojil z jamstvom, zagotovljenih Siriji 5

4.2........ Pridružitev Hrvaške EU leta 2013. 6

5........... Upravljanje premoženja Sklada v neugodnem tržnem okolju. 6

5.1........ Uspešnost Sklada. 6

5.2........ Spremembe v vrednosti premoženja Sklada. 6

6........... Napovedi za novi mandat 2014–2020. 7

6.1........ Mandat EIB.. 7

6.2........ Makrofinančna pomoč. 7

6.3........ Euratom.. 8

6.4........ Predlog v zvezi z oblikovanjem rezervacij za večletni finančni okvir 2014–2020. 8

7........... Ciljna stopnja oblikovanja rezervacij 10

8........... Zaključek. 11

1.         Sklad, ki od leta 1994 ščiti proračun Unije pred zahtevki zaradi neizpolnjevanja obveznosti

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: Sklad) je bil ustanovljen leta 1994 z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 z dne 31. oktobra 1994[1], da ščiti proračun Unije v primeru zamude porabnikov posojil, ki jih odobri ali zanje da jamstvo Evropska unija. Uredba je bila spremenjena trikrat[2], pri čemer se Sklad zdaj upravlja na podlagi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009[3] (kodificirana različica).

Delovanje Sklada je bilo pregledano štirikrat (leta 1998, 2003, 2006 in 2010). Na podlagi pregleda leta 2006 je bil uveden nov mehanizem oblikovanja rezervacij. Veljati je začel leta 2007. V tem poročilu je predstavljen peti pregled Sklada, napovedano pa je bilo v sklepu poročila iz leta 2010. Dodatne informacije o dejavnostih in delovanju Sklada so na voljo v letnih poročilih o upravljanju Sklada in o jamstvih, ki so krita s sredstvi iz proračuna EU.

To poročilo je oblikovano na naslednji način: naslednja oddelka (2 in 3) povzemata ključne lastnosti trenutnega mehanizma oblikovanja rezervacij in delovanje Sklada. V oddelku 4 so izpostavljeni glavni dogodki od zadnjega izčrpnega poročila iz leta 2010, ki so vplivali na Sklad, v oddelku 5 pa je obravnavano upravljanje premoženja Sklada. Oddelek 6 vsebuje napovedi za posle, ki jih pokriva Sklad, in njihov učinek na potrebe glede oblikovanja rezervacij za večletni finančni okvir 2014–2020. V oddelku 7 je pregledana ciljna stopnja oblikovanja rezervacij, oddelek 8 pa vsebuje sklep. To poročilo dopolnjuje delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje grafe in preglednice.

2.           Ključne lastnosti mehanizma oblikovanja rezervacij

Tri ključne lastnosti novega mehanizma, uvedenega leta 2007, so (a) oblikovanje rezervacij na podlagi neto izplačil, (b) izravnalni mehanizem in (c) sprožitveni pragovi.

2.1.        Oblikovanje rezervacij na podlagi neto izplačil

Sedanji mehanizem oblikovanja rezervacij, ki je bil uveden leta 2007, je spremenil pravila za oblikovanje rezervacij Sklada, tako da je odpravil prejšnjo prakso, v skladu s katero so bile rezervacije Sklada oblikovane na podlagi napovedi sklenjenih posojil, ne glede na dejanska izplačila. Mehanizem oblikovanja rezervacij od takrat temelji na neto izplačilih. Cilj te spremembe je bil izboljšanje delovanja Sklada z zmanjšanjem števila nakazil med proračunom Unije in Skladom na eno nakazilo na leto ter povečanjem učinkovitosti proračunskih tokov.

2.2.        Izravnalni mehanizem

Da bi se proračun EU zaščitil pred šoki, mehanizem oblikovanja rezervacij predvideva izravnalni mehanizem, ki je namenjen omejitvi letnega zneska nakazil v Sklad v primeru visoke stopnje zamud pri plačilu.

Izravnalni mehanizem deluje na naslednji način: če zaradi ene ali več zamud znesek, ki naj bi ga pokril Sklad, preseže 100 milijonov EUR v zadevnem letu (z učinkom na proračun na začetku leta n + 2 po izplačilu), se znesek, za katerega je preseženih 100 milijonov EUR, postopno vplačuje nazaj v Sklad. Velikost letnega obroka znaša 100 milijonov EUR ali preostalo dolgovano terjatev, odvisno od tega, kateri znesek je nižji (člen 6 Uredbe št. 480/2009).

Izravnalni mehanizem še ni bil aktiviran, saj se do zdaj iz Sklada zaradi ene ali več zamud ni zahtevalo nobeno plačilo v višini nad 100 milijonov EUR na leto.

2.3.        Sprožitveni pragovi

Poleg tega so bili uvedeni tako imenovani sprožitveni pragovi. Njihov namen je obveščanje proračunskega organa o velikih izgubah Sklada (sprožitev, ko vrednost Sklada pade pod 80 % ciljnega zneska) ali spodbuditev Komisije k predložitvi poročila o izrednih ukrepih, potrebnih za ponovno napolnitev Sklada (sprožitev, ko vrednost Sklada pade pod 70 % ciljnega zneska). Sprožitveni pragovi do zdaj še niso bili doseženi.

3.           Delovanje Sklada

V tem oddelku so opisani posli, ki jih pokriva Sklad, in razvoj kreditnega tveganja posojil z jamstvom.

3.1.        Posli, ki jih pokriva Sklad

Posojilni posli, ki jih pokriva Sklad, so povezani s tremi različnimi instrumenti, upravičenimi do jamstva iz proračuna Evropske unije: z jamstvi Evropski investicijski banki (EIB) za posojila ali jamstvi za posojila za posle v tretjih državah, posojili Euratoma tretjim državam ter posojili za makrofinančno pomoč EU tretjim državam. Organizacijska shema v delovnem dokumentu služb Komisije (oddelek 1) opisuje delovanje Sklada in vse finančne tokove, ki vplivajo na njegovo vrednost.

3.1.1.     Zunanja posojila EIB, ki jih pokriva Sklad – obseg in glavne značilnosti tveganja, povezanega z jamstvi, danimi EIB

Približno 97 % celotnega neporavnanega zneska, ki ga pokriva Sklad, so jamstva, izdana za posojila, ki jih EIB odobri za projekte v tretjih državah. Na podlagi načrtovanega izvajanja mandata bodo jamstva za EIB v prihodnje še vedno zajemala največji del tveganja, ki ga pokriva Sklad. Če prejemnik posojila z jamstvom ne izvrši plačila v roku niti v treh mesecih po izteku roka, EIB Komisijo pozove, naj v skladu z jamstveno pogodbo, sklenjeno med EU in EIB, plača dolgovane zneske dolžnika, ki zamuja s plačilom. Če ima EIB poleg jamstva EU še kakšnega javnega ali zasebnega garanta, mora njegova jamstva aktivirati, preden zahteva plačilo iz jamstva EU.

Graf 1: delež poslov EIB, ki jih je pokrival Sklad konec leta 2012 (kapital in zapadle obresti)

Finančne posle EIB v tretjih državah, ki se sklenejo z državo in s subjekti javnega ali zasebnega sektorja, za katere jamči država, ali ki se sklenejo z regionalnim ali lokalnim organom ali javnim podjetjem v lasti in/ali pod nadzorom države ali institucijo z ustreznim kreditnim tveganjem, pokriva skupno jamstvo. Pri drugih vrstah poslov, zlasti z zasebnim sektorjem, je jamstvo omejeno na natančno opredeljena politična tveganja.

3.1.2.     Posojila za makrofinančno pomoč, ki jih pokriva Sklad

Cilj makrofinančne pomoči v obliki posojil in/ali nepovratnih sredstev je podpreti države kandidatke EU, potencialne države kandidatke in sosednje države pri reševanju kratkoročnih plačilnobilančnih težav in stabilizaciji javnih financ ter jih spodbuditi k izvajanju strukturnih reform. Makrofinančna pomoč je izjemna, začasna in temelji na strogih pogojih glede gospodarske politike ter običajno dopolnjuje programe MDS za prilagoditev. Posamezne posle v okviru makrofinančne pomoči morata odobriti Svet in Parlament.

Če država upravičenka ne izpolni svojih obveznosti glede odplačila posojila, lahko Komisija uporabi sredstva iz Sklada, s katerimi se zagotovi vračilo zadevnega posojila.

Leta 2012 je bil delež poslov v okviru makrofinančne pomoči zelo majhen (približno 2 %) v primerjavi s celotnim neporavnanim zneskom kapitala in obresti, ki ga pokriva Sklad (glej graf 1).

3.1.3.     Posli Euratoma, ki jih pokriva Sklad

Instrument Euratoma za posojila se lahko uporabi za financiranje projektov v državah članicah (Sklep Sveta 77/270/Euratom) ali v nekaterih tretjih državah (Ukrajina, Rusija ali Armenija) (Sklep Sveta 94/179/Euratom). Svet je leta 1990 omejil najemanje posojil na 4 milijarde EUR, pri čemer so bila sklenjena posojila v višini približno 3,7 milijarde EUR, izplačanih pa je bilo približno 3,4 milijarde EUR. Ko skupna vrednost transakcij doseže 3,8 milijarde EUR, Komisija o tem obvesti Svet in predlaga novo omejitev najemanja posojil.

Kot v primeru makrofinančne pomoči bi se lahko zahtevala plačila iz Sklada, če država upravičenka ne bi izpolnila svojih obveznosti glede odplačila posojila.

Leta 2012 je bil delež poslov Euratoma neznaten (manjši od 1 %) v primerjavi s celotnim neporavnanim zneskom kapitala in obresti, ki ga pokriva Sklad (glej graf 1).

3.2         Razvoj kreditnega tveganja

Sklad pokriva tveganje v zvezi s posojili in jamstvi za posojila tretjim državam. Od začetka izvajanja zunanjega mandata EIB[4] za obdobje 2007–2013 se je kriti neporavnani znesek v povprečju povečal za 13,5 % na leto in je leta 2013 znašal približno 23,1 milijarde EUR (neodplačana posojila in zamudne obresti). Povečanje neporavnanega zneska, ki ga krije Sklad, ne pomeni nujno, da se sorazmerno s povečanjem kritega zneska poveča tudi tveganje za Sklad, saj je treba celotno kreditno tveganje oceniti tudi na podlagi kakovosti posojilojemalcev. Na podlagi ocene razvoja kreditnega tveganja v določenem obdobju je mogoče ugotoviti, da se je konec oktobra 2013 profil kreditnih tveganj v zvezi s posojili s kritjem nekoliko izboljšal v primerjavi z letom 2009. Zlasti se je v zadevnem obdobju povečal delež posojil z jamstvom Sklada, povezanih s posojilojemalci z bonitetno oceno naložbenega razreda (glej oddelek 5 delovnega dokumenta služb Komisije). Ta ugotovitev je eden od elementov, na katerih temelji zaključek, da se ohrani 9-odstotna ciljna stopnja.

4.            Dogodki, ki so vplivali na Sklad v obdobju 2010–2013

V zadevnem obdobju sta na Sklad vplivala dva dogodka, ki sta podrobno opisana v nadaljevanju, in sicer zamude pri plačilu posojil z jamstvom, ki jih je EIB zagotovila Siriji, in pridružitev Hrvaške EU.

4.1.        Zamude pri plačilu posojil z jamstvom, zagotovljenih Siriji

Po poslabšanju razmer v Siriji so Svet za zunanje zadeve, Evropski parlament in Evropski svet leta 2011 sprejeli nekatere odločitve v zvezi s to državo. V okviru teh odločitev so zlasti EIB prepovedali izvrševanje izplačil v zvezi z veljavnimi posojilnimi pogodbami. Ta odločitev je bila nato potrjena s Sklepom Sveta 2011/782/SZVP z dne 1. decembra 2011, Uredbo Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 in Sklepom Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013.

Čeprav je Sirija v prejšnjih letih v celoti in pravočasno odplačevala posojila EIB, se banka od novembra 2011 sooča z zamudami pri odplačevanju posojil za projekte v Siriji. Posledično je EIB v skladu z jamstveno pogodbo, sklenjeno med EU in EIB, v letu 2012 štirikrat zahtevala plačila iz Sklada v skupnem znesku približno 42 milijonov EUR. Leta 2013 so se še osemkrat zahtevala plačila iz Sklada v skupnem znesku 82,5 milijona EUR. V letu 2012 je bil izterjan znesek v višini 2,1 milijona EUR.

Celotni neporavnani znesek posojil z jamstvom v zvezi s Sirijo znaša približno 551 milijonov EUR, pri čemer zadnje posojilo zapade leta 2030. Ko EU zagotovi plačilo na podlagi jamstva EU, se v skladu jamstveno pogodbo na EU prenesejo pravice in pravna sredstva EIB. V skladu z dogovorom o izterjavi, sklenjenim med EU in EIB, mora EIB začeti postopke za izterjavo v zvezi s prenesenimi zneski.

4.2.        Pridružitev Hrvaške EU leta 2013

Po pristopu Hrvaške k EU junija 2013 se tveganje, povezano s to državo, še naprej krije s sredstvi iz proračuna EU, vendar ga ne bo več kril Sklad. Zato je bil leta 2013 s Sklada prenesen na proračun EU znesek v višini približno 30,3 milijona EUR, ki ustreza izpostavljenosti Hrvaške v višini približno 337 milijonov EUR (neporavnani zneski in zamudne obresti).

5.           Upravljanje premoženja Sklada v neugodnem tržnem okolju

V tem oddelku so ocenjene uspešnost Sklada in spremembe v vrednosti njegovega premoženja v obdobju 2010–2013.

5.1.        Uspešnost Sklada

V celotnem obdobju od leta 2010 do junija 2013 je absolutni donos Sklada povprečno znašal 2,42 % na leto. V enakem obdobju je povprečni donos indeksa Sklada znašal 1,86 % na leto. Indeks Sklada je sestavljen v glavnem iz indeksov iBoxx (zlasti indeksa EUR Eurozone Sovereign in EUR Collateralized Covered) in Euribid za kratkoročno izpostavljenost. Sklad je primerljivi indeks presegel za povprečno 0,56 bazične točke na leto. Uspešnost Sklada se je ocenjevala v obdobju največje krize na svetovnih finančnih trgih v bližnji preteklosti. Premoženje Sklada je 31. decembra 2012 znašalo približno 2 milijardi EUR (od tega je približno 155,7 milijona EUR predstavljal prispevek iz proračuna EU na začetku leta 2013). Občutljivost portfelja na obrestno tveganje, kakor je bila ocenjena na podlagi trajanja, je bila 30. junija 2013 omejena na približno 1,45.

5.2.        Spremembe v vrednosti premoženja Sklada

V grafu 2 v delovnem dokumentu služb Komisije je prikazano, kako se je zmanjšal obseg Sklada v letih 2007 in 2008, ko je bil uveden nov mehanizem oblikovanja rezervacij, in se povečeval od leta 2008 do leta 2012, ko je dosegel 2 milijardi EUR. Obseg Sklada se je leta 2007 zmanjšal zaradi počasnega ritma izplačevanja posojil na začetku sedanjega zunanjega mandata EIB (vendar v povezavi s prejšnjimi mandati), kar je povzročilo presežek nakazil iz Sklada v proračun EU v višini 125,75 milijona EUR. Povišanje vrednosti premoženja Sklada pojasnjujeta pospešitev ritma izplačevanja zunanjih posojil od leta 2010 in rast poslov v okviru makrofinančne pomoči zaradi finančne krize (glej preglednico 1 v oddelku 6 delovnega dokumenta služb Komisije).

Poleg oblikovanja rezervacij je drugi glavni vir prihodkov Sklada donos na njegovo premoženje. Donos Sklada na premoženje je leta 2007 upadal zaradi splošnega zniževanja tržnih obrestnih mer na zgodovinsko nizke ravni. Donos je v obdobju 2007–2013 znašal 281 milijonov EUR (glej stolpec b preglednice 1, prilivi in odlivi od ustanovitve Sklada, v delovnem dokumentu služb Komisije).

6.           Napovedi za novi mandat 2014–2020

Ta oddelek vsebuje pregled napovedi za posojilne posle, ki jih krije Sklad (EIB, makrofinančna pomoč, Euratom), in morebiten vpliv na oblikovanje rezervacij v večletnem finančnem okviru 2014–2020.

6.1.        Mandat EIB

Mandat EIB zajema več kot 95 % poslov, ki jih krije Sklad. Mehanizem oblikovanja rezervacij Sklada, katerega cilj je ohraniti Sklad na stopnji 9 % neporavnanih izplačil posojil, dejansko omejuje obseg zunanjega mandata EIB, ki ga krije proračunsko jamstvo EU.

Komisija je pripravila predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije [COM(2013) 293 z dne 23. maja 2013]. V tem predlogu je za obdobje 2014–2020 predvidena zgornja meja za posle financiranja EIB v okviru jamstva EU v višini 28 milijard EUR, pri čemer se ta zgornja meja razdeli na dva dela:

(i) fiksno zgornjo mejo, ki znaša največ 25 milijard EUR, in

(ii) neobvezni dodatni znesek v višini 3 milijarde EUR.

Proračunski učinek morebitnega aktiviranja neobvezne dodatne zgornje meje bi bilo treba izračunati na podlagi posodobljenih napovedi potreb Sklada glede oblikovanja rezervacij pri vmesnem pregledu.

Svet, Evropski parlament in Komisija so 17. decembra 2013 zaključili naknadna pogajanja o novem mandatu z dogovorom, da se fiksna zgornja meja dvigne za 2 milijardi EUR, tako da bo znašala največ 27 milijard EUR. Ta dogovor bosta morala Svet in Evropski parlament uradno potrditi v letu 2014.

6.2.        Makrofinančna pomoč

Komisija je od leta 2011 sprejela štiri zakonodajne predloge za makrofinančno pomoč: dva leta 2011, in sicer januarja 2011 za Gruzijo in decembra 2011 za Kirgiško republiko, ter dva leta 2013, in sicer aprila za Jordanijo in decembra za Tunizijo.

Od druge polovice leta 2011 so se pogoji financiranja na svetovnih kapitalskih trgih močno poslabšali. Poleg tega se je zaradi arabske pomladi ter posledičnih političnih in gospodarskih pretresov v arabskih sredozemskih partnerskih državah povečal pritisk na proračune in zunanje salde teh gospodarstev. Zaradi teh dogodkov se je v letih 2012 in 2013 povečalo število prošenj za makrofinančno pomoč. Najprej je junija 2011 za makrofinančno pomoč v višini 500 milijonov EUR zaprosila egiptovska vlada, ki je svojo prošnjo obnovila februarja in novembra 2012. Nato je decembra 2012 prošnjo za makrofinančno pomoč v obliki posojil v višini do 200 milijonov EUR vložila Jordanija. Avgusta 2013 so za makrofinančno pomoč v višini do 500 milijonov EUR zaprosili tudi tunizijski organi. Potem ko je Komisija v povezavi z MDS ocenila preostale potrebe Jordanije in Tunizije po zunanjem financiranju, je aprila 2013 sprejela zakonodajni predlog za pomoč v obliki posojil v višini 180 milijonov EUR za Jordanijo, decembra 2013 pa v višini 250 milijonov EUR za Tunizijo. Decembra 2013 sta Evropski parlament in Svet sprejela zakonodajni sklep o pomoči za Jordanijo. Pomoč naj bi se izplačala v letu 2014. Načrtovana makrofinančna pomoč Tuniziji naj bi se izplačala v letih 2014 in 2015.

Komisija je po kritičnih dogodkih v Ukrajini predlagala dodatno nujno makrofinančno pomoč v obliki posojil v vrednosti 1 milijarde EUR, ki bi dopolnila že obstoječi program makrofinančne pomoči v obliki posojil v višini 610 milijonov EUR. Izplačila sredstev za oba posla naj bi se izvršila v letih 2014 in 2015.

Poleg tega so februarja 2014 prošnjo za novo makrofinančno pomoč poslali tudi armenski organi.

Ocenjena načrtovana izplačila posojil v okviru makrofinančne pomoči v obdobju 2014–2015 (glede na to, da je makrofinančna pomoč izjemna, napovedi za obdobje po letu 2015 ni) znašajo približno 2,6 milijarde EUR, in sicer 1,7 milijarde EUR za leto 2014 in 0,9 milijarde EUR za leto 2015 (zneski zajemajo tudi zadnjo predlagano makrofinančno pomoč za Ukrajino). Izplačila v okviru teh posojil bodo vplivala na oblikovanje rezervacij Sklada v letu 2016 ali pozneje glede na ritem izplačevanja posojil.

6.3.        Euratom

Leta 2012 ni bilo izvedeno nobeno izplačilo posojila v okviru instrumenta Euratoma za posojila.

Avgusta 2013 sta bila z Ukrajino sklenjena instrument za posojilo in jamstvena pogodba (300 milijonov EUR) za varnostne posodobitve njenih jedrskih elektrarn. Prva tranša v okviru tega instrumenta za posojilo naj bi bila izplačana v letu 2014.

V obdobju 2014–2020 bi lahko en ali dva projekta v državah članicah ali v nekaterih posameznih državah nečlanicah prejela pomoč iz preostalih 326 milijonov EUR, ki so še na voljo v okviru zadevnega instrumenta.

Ko bo skupna vrednost posojil dosegla 3,8 milijarde EUR (zdaj znaša 3,7 milijarde EUR), bo morala Komisija obvestiti Svet in predlagati novo omejitev najemanja posojil.

6.4.        Predlog v zvezi z oblikovanjem rezervacij za večletni finančni okvir 2014–2020

Kot je razvidno iz preglednice 2 v delovnem dokumentu služb Komisije, so razpoložljiva letna proračunska sredstva, predvidena v večletnem finančnem okviru 2007–2013 (200 milijonov EUR na leto v tekočih cenah), v večini let znotraj finančnega okvira 2007–2013 večinoma zadoščala za oblikovanje rezervacij Sklada. Ob koncu obdobja 2007–2013 je razmerje med vsemi nakazili iz proračuna EU v Sklad in vsemi dodeljenimi proračunskimi sredstvi približno 44-odstotno.

Na to stopnjo izkoriščenosti je vplivalo sprejetje novega mehanizma za oblikovanje rezervacij leta 2007, s katerim so se odpravile strukturne čezmerne rezervacije. Poleg tega v obdobju 2007–2009 ritem izplačil za posojila EIB, sklenjena v okviru sedanjega mandata, ni bil tako hiter, kot se je pričakovalo. Leta 2011 je bil aktiviran neobvezni mandat na področju podnebnih sprememb (2 milijardi EUR v tekočih cenah). Poleg tega je bila zgornja meja za sredozemske države dvignjena na 1,6 milijarde EUR v tekočih cenah (Sklep št. 1080/2011/EU). Vendar bodo te spremembe vplivale na oblikovanje rezervacij v večletnem finančnem okviru 2014–2020.

V skladu s predlogom Komisije z dne 23. maja 2013 za novi zunanji mandat EIB bi skupna zgornja meja za oblikovanje rezervacij Sklada za mandat 2014–2020 znašala 1,193 milijarde EUR v primerjavi z 1,4 milijarde EUR v finančnem okviru 2007–2013 (oba zneska sta v tekočih cenah).

Naknadni dogovor z dne 17. decembra 2013 (ki je bil sklenjen v okviru pogajanj med Svetom, Parlamentom in Komisijo ter ga mora sozakonodajalec še sprejeti) o dvigu fiksne zgornje meje jamstva EU za EIB za 2 milijardi EUR predvideva tudi dodatni znesek v višini 110 milijonov EUR[5] v obliki namenskih prejemkov[6] za pokritje potreb Sklada glede oblikovanja dodatnih rezervacij.

Na podlagi informacij, ki so bile na voljo v času priprave tega poročila, ter na podlagi pričakovanega ritma izplačil in povračil posojil z jamstvom naj bi vrednost vseh rezervacij za večletni finančni okvir 2014–2020 zadoščala za kritje potreb Sklada v obdobju 2014–2020.

Dejanske letne potrebe Sklada glede oblikovanja rezervacij v obdobju 2014–2020 bodo na koncu kljub temu odvisne od dejanskega ritma sklepanja, izplačil in povračil posojil pri zadevnih treh dejavnostih, ki jih krije Sklad (posojila EIB z jamstvom, makrofinančna pomoč in Euratom).

Drug pomemben dejavnik, ki vpliva na morebitne spremembe v zvezi s potrebnimi proračunskimi sredstvi za to obdobje, je učinek zahtevkov za plačila iz Sklada zaradi zamud pri odplačilu posojil z jamstvom, ki so bila odobrena Siriji, od leta 2011. Pri pričakovanih potrebah glede oblikovanja rezervacij za obdobje 2014–2020 se upošteva učinek obstoječih zahtevkov za plačila zaradi zamud pri plačilu posojil Siriji iz leta 2012 in 2013 ter možnost nadaljnjih zamud pri plačilih, ki zapadejo do sredine leta 2015. Glede na to, da je ta možnost povsem nepredvidljiva, bi se lahko zahtevki za plačila iz Sklada zaradi zamud Sirije pri plačilu prenehali pred tem obdobjem ali pa se po njem nadaljevali.

Nazadnje, sredstva Sklada bodo dopolnjena z donosom iz naložb premoženja Sklada. Vendar bi bil lahko donos zaradi zgodovinsko nizkih obrestnih mer, ki so prevladovale v času priprave tega poročila, nižji kot v prejšnjih obdobjih.

7.           Ciljna stopnja oblikovanja rezervacij

Med septembrom 2009 in februarjem 2010 je bila izvedena ocena Sklada. Njen namen je bil oceniti pomembnost, učinkovitost in uspešnost Sklada, s posebnim poudarkom na ustreznosti sedanjih ravni glavnih parametrov Sklada, zlasti ciljne stopnje. Študija je potrdila, da je sedanja 9-odstotna stopnja ustrezna glede na kreditno tveganje v zvezi s posojili in zajamčenimi posojilnimi posli, ki jih pokriva Sklad.

Celo po scenariju pospešenih izgub[7] je kvantitativna ocena v okviru zgoraj navedene ocene pokazala, da bi lahko Sklad kril tudi malo verjetne velike izgube. EIB ni v preteklosti nikoli pospešila zahtevkov zaradi zamud pri plačilu posojil z jamstvom v okoliščinah, ko jamstvo EU zagotavlja varnost, da bodo preostala plačila, ki jih dolguje posojilojemalec, krita, čeprav ta še naprej zamuja s plačilom.

Sklad pokriva kreditno tveganje zaradi zamud v 42 državah. Deset držav na najvišjih mestih, do katerih ima Sklad največjo izpostavljenost, predstavlja približno 81 % celotne izpostavljenosti. Geografska porazdelitev posojilnih poslov, ki jih pokriva Sklad, je bila v obdobju 2000–2013 razmeroma stabilna. To stabilnost pojasnjuje regionalna porazdelitev mandata EIB, saj je porazdelitev posojilnih poslov med preteklim in sedanjim mandatom precej podobna. Približno 83 % posojilnih poslov je osredotočenih na sredozemske države ter potencialne države kandidatke in države kandidatke (glej graf 3 v delovnem dokumentu služb Komisije).

Analiza razvoja profila kreditnega tveganja posojil, ki jih krije Sklad, od konca leta 2012 kaže, da je glavni parameter Sklada (9-odstotna „ciljna“ stopnja) ustrezno določen glede na tveganje, ki ga pokriva Sklad. Profil kreditnega tveganja posojilnih poslov, kakor je izmerjen s povprečno tehtano oceno, se je nekoliko izboljšal v primerjavi s prejšnjimi leti (glej oddelek 3.2 zgoraj in oddelek 5 v delovnem dokumentu služb Komisije). Ta nižji profil tveganja je eden od razlogov, ki podpirajo sedanjo raven ciljne stopnje.

Čeprav se je profil kreditnega tveganja v zadnjih letih izboljšal, je imelo oktobra 2013 približno 49 % posojil v portfelju posojil z jamstvom bonitetno oceno pod oceno naložbenega razreda. To pomeni, da glede na pretekle nakopičene zamude za različne bonitetne ocene tveganj državnih posojilojemalcev v različnih časovnih obdobjih, ki jih objavijo velike bonitetne agencije, verjetnost zamude v enem letu ni zanemarljiva. Vendar naj bi se to tveganje krilo s ciljno 9-odstotno stopnjo oblikovanja rezervacij.

V obdobju 1994–2011 je bilo iz Sklada zahtevano plačilo kumulativnega zneska v višini 478 milijonov EUR s 100-odstotno stopnjo vračila (glej preglednico 1 v delovnem dokumentu služb Komisije). Zadnji zahtevki za plačila so bili registrirani v letih 2012 in 2013 v zvezi s Sirijo. Leta 2012 je bilo zahtevano plačilo v višini 42 milijonov EUR, pri čemer je bilo izterjanih 2,1 milijona EUR in plačanih 24 milijonov EUR. Vrednost zahtevkov za leto 2013 se ocenjuje na približno 82,5 milijona EUR.

Na podlagi analize iz tega poročila je glavni parameter Sklada (9-odstotna „ciljna“ stopnja) ustrezno določen, da se upoštevata tveganje, ki ga pokriva Sklad, in morebitni razvoj tega kreditnega tveganja zaradi učinka finančne krize.

8.           Zaključek

Sedanji mehanizem oblikovanja rezervacij še naprej zagotavlja obljubljeno izboljšanje proračunskega postopka z oblikovanjem rezervacij na podlagi zabeleženih neto izplačil. S tem se je izboljšal tudi proračunski postopek za oblikovanje rezervacij Sklada.

Kvantitativna analiza tveganja, ki ga pokriva Sklad, in 9-odstotne ciljne stopnje Sklada je pokazala, da so ta ciljna stopnja in drugi ključni elementi Sklada ustrezni. Zato po mnenju Komisije sprememba ciljne stopnje ali drugih elementov Sklada ni potrebna.

Kljub temu je treba ciljno stopnjo občasno pregledati, da se oceni, ali je še vedno sorazmerna glede na profil tveganja, ki ga pokriva Sklad.

Takšen pregled se bo izvedel pri vmesnem pregledu zunanjega mandata. Če bo pri takšnem pregledu ugotovljeno, so potrebne spremembe v delovanju Sklada, bo izdano novo izčrpno poročilo o delovanju Sklada.

[1]               Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 (UL L 293, 12.11.1994, str. 1).

[2]               Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1149/1999 (UL L 139, 2.6.1999, str. 1); Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2273/2004 (UL L 396, 31.12.2004, str. 28); Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 89/2007 (UL L 22, 31.1.2007, str. 1).

[3]               UL L 145, 10.6.2009, str. 10.

[4]               Sklep št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Unije in o razveljavitvi Sklepa št. 633/2009/ES, UL L 280, 27.10.2011, str. 1.

[5]               Znesek v višini 110 milijonov EUR iz poslov, sklenjenih pred letom 2007, ki je bil vrnjen na fiduciarni račun, odprt za Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP) ter pripisljiv podpori iz proračuna, predstavlja zunanje namenske prejemke (za zunanji mandat EIB 2014–2020) v skladu s členom 21(4) finančne uredbe in se uporabi za Sklad.

[6]               Ker namenski prejemki ustvarjajo dodatna proračunska sredstva za odhodke brez potrebe po zbiranju dodatnih lastnih sredstev, se ne upoštevajo pri zgornjih mejah večletnega finančnega okvira, glej uvodno izjavo 8 Uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020: „V večletnem finančnem okviru se ne bi smele upoštevati proračunske postavke, ki se financirajo z namenskimi prejemki v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta [...] (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba).“

[7]               Običajno se iz Sklada izplačujejo le nadomestila za znesek zamujenega plačila (obresti in/ali glavnice) na datum zapadlosti plačila. To pomeni, da celotni obseg prihodnjih zapadlih plačil oškoduje Sklad šele takrat, ko ta plačila zapadejo. Teoretično bi lahko posojilodajalec po zamujenem plačilu zahteval vsa prihodnja plačila. Za namene simulacije največjega pritiska na Sklad je kvantitativna analiza predvidela tudi scenarij, v katerem zamujena plačila sprožijo pospešitev vseh prihodnjih zapadlih plačil.