POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o kakovosti fiskalnih podatkov, ki so jih države članice sporočile leta 2013

KAZALO

1........... Ozadje........................................................................................................................... 3

2........... Glavne ugotovitve poročanja leta 2013 o stopnjah javnofinančnega primanjkljaja in državnega dolga      3

2.1........ Pravočasnost, zanesljivost in popolnost........................................................................ 3

2.1.1..... Pravočasnost................................................................................................................. 3

2.1.2..... Zanesljivost................................................................................................................... 4

2.1.3..... Popolnost preglednic in dodatnih informacij................................................................ 4

2.1.4..... Dodatne preglednice v zvezi s finančno krizo.............................................................. 6

2.1.5..... Vprašalnik o meddržavnih posojilih............................................................................. 6

2.2........ Skladnost z računovodskimi pravili in doslednost statističnih podatkov..................... 6

2.2.1..... Izmenjava informacij in pojasnil................................................................................... 6

2.2.2..... Obiski za dialog in metodološki obiski......................................................................... 7

2.2.3..... Poseben nasvet Eurostata............................................................................................. 8

2.2.4..... Najnovejša metodološka vprašanja............................................................................... 8

2.2.5..... Usklajenost s temeljnimi računi države......................................................................... 9

2.3........ Objava......................................................................................................................... 10

2.3.1..... Objava najpomembnejših podatkov in podrobnih poročevalnih preglednic............... 10

2.3.2..... Pridržki glede kakovosti podatkov............................................................................. 11

2.3.3..... Spremembe sporočenih podatkov............................................................................... 11

2.3.4..... Objava metapodatkov (popisi).................................................................................... 11

3........... Sklepi.......................................................................................................................... 11

1.           Ozadje

Člen 8(3) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 (kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2010) o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti[1], zahteva, da Komisija (Eurostat) (v nadaljnjem besedilu: Eurostat) redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o kakovosti dejanskih podatkov, ki so jih sporočile države članice. To letno poročilo zagotavlja celovito oceno pravočasnosti, zanesljivosti, popolnosti, skladnosti z računovodskimi pravili in doslednosti podatkov. Komisija je predhodno poročilo (o uradnih obvestilih iz leta 2012) sprejela 20. februarja 2013[2].

Eurostat redno ocenjuje kakovost dejanskih podatkov, ki jih sporočajo države članice, in temeljnih računov sektorja država, pripravljenih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ESR 95)[3]. Poudarek te ocene je na dejavnikih, ki pojasnjujejo javnofinančni primanjkljaj/presežek ter spremembo državnega dolga. Države članice pošljejo te informacije Eurostatu dvakrat letno. To vključuje tudi dodatne informacije, na primer „vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“, „dodatno preglednico za finančno krizo“ in dvostranska pojasnila držav članic. Poleg tega Eurostat z rednimi obiski za dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zagotavlja stalen dialog z državami članicami.

To poročilo temelji na glavnih ugotovitvah in rezultatih poročanja v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v letu 2013, pri čemer je poudarek na zadnjem poročanju iz oktobra 2013. Po potrebi se primerja s poročanjem iz aprila 2013 in poročanjem iz leta 2012.

2.           Glavne ugotovitve poročanja leta 2013 o stopnjah javnofinančnega primanjkljaja in državnega dolga

2.1.        Pravočasnost, zanesljivost in popolnost

2.1.1.     Pravočasnost

Države članice morajo Eurostatu dvakrat letno poročati o dejanskih in načrtovanih podatkih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom[4]. Leta 2013 je poročanje v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zajelo obdobje 2009–2013. Podatki za leto 2013 so tisti, ki so jih nacionalni organi načrtovali, medtem ko so podatki za obdobje 2009–2012 dejanski podatki (tj. končni, nedokončni, začasni ali okvirni podatki). Eurostat v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 479/2009 oceni dejanske podatke, ki so jih sporočile države članice, vendar ne načrtovanih podatkov.

Roki za poročanje se običajno v veliki meri upoštevajo. Leta 2013 so vse države članice sporočile svoje dejanske podatke pred zakonskim rokom v obeh uradnih obvestilih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Hrvaška je prvič poročala oktobra 2013. Kar zadeva načrtovane podatke, so nekatere države pri poročanju oktobra 2013 podatke za leto 2013 sporočile pozneje.

2.1.2.     Zanesljivost

Popravki v času med uradnimi obvestili aprila 2013 in oktobra 2013 so zlasti posledica posodobitev izvirnih podatkov in metodoloških sprememb, kot je ponovna klasifikacija nekaterih transakcij. Kot običajno je bil med aprilom in oktobrom dolg popravljen manj kot primanjkljaj.

Največji popravki primanjkljaja so bili v Grčiji in na Irskem. V Grčiji je bil v času med uradnimi obvestili o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem aprila in oktobra 2013 primanjkljaj za leto 2012 popravljen navzdol zaradi razpoložljivosti revidiranih podatkov o zneskih, ki se lahko povrnejo grškemu skladu za finančno stabilnost v primerih reševanja bank. Na Irskem se je primanjkljaj za leto 2009 zmanjšal zlasti zaradi vključitve natančnejših podatkov o bilanci stanja v zvezi s prihodki/izdatki vladnih služb. Leta 2012 pa se je primanjkljaj na Irskem povečal zaradi spremembe časa zajemanja prodaje dovoljenja UMTS ter zaradi posodobitev izvirnih podatkov o davkih, prihodkih/odhodkih vladnih služb in nacionalnega ponudnika zdravstvenih storitev.

Največji popravki dolga so bili med aprilom in oktobrom opaženi v Češki republiki, na Danskem in Portugalskem. V Češki republiki se je sporočeni dolg za obdobje 2009–2012 povečal zaradi popravka ocene varovanih dolžniških instrumentov, izraženih v tuji valuti. Na Danskem je bil dolg za leto 2012 popravljen navzdol zaradi posodobitev izvirnih podatkov o enotah centralne in lokalne države ter skladih socialnega zavarovanja. Na Portugalskem se je dolg povečal zaradi prerazvrstitve enote v sektorju država v regiji Madeira in zaradi prerazvrstitve nekaterih predplačil, ki jih je javna družba plačala državi, v posojila.

Med aprilom in oktobrom so bili izvedeni opazni popravki BDP za Estonijo za leta 2009, 2011 in 2012 ter Luksemburg za obdobje 2009–2012.

V zvezi s popravki znotraj obdobja obveščanja je večina držav članic svoja poročila popravila po prvi predložitvi podatkov oktobra 2013. 18 držav je poslalo 30 popravljenih predložitev podatkov, aprila 2013 pa je 24 držav poslalo 46 popravljenih predložitev podatkov. Države članice so večino popravljenih predložitev podatkov poslale kot odgovor na mnenja, tehnična vprašanja ali pripombe Eurostata, nanašale pa so se na celovitost manjkajočih podatkov, popravke tehničnih napak, notranje nedoslednosti, prilagoditve iz preglednic uradnih obvestil ali povezanega vprašalnika ali na neprimerno zajemanje v preglednicah.

Popravljene predložitve podatkov znotraj obdobja obveščanja leta 2013 niso bistveno spremenile ravni primanjkljaja in dolga, ki so jih prvotno sporočile države članice, razen v oktobrskem poročilu, v katerem je bil podatek za primanjkljaj za Hrvaško in Irsko popravljen za več kot +0,2 odstotne točke BDP v obdobju obveščanja.

2.1.3.     Popolnost preglednic in dodatnih informacij

Izpolnjevanje poročevalnih preglednic je pravna obveznost in je nujna za primerno oceno kakovosti podatkov, ki jo opravi Eurostat. Člen 8(2) Uredbe (ES) št. 479/2009, kot je bila spremenjena, določa, da morajo države članice Eurostatu zagotoviti ustrezne statistične informacije, ki „(…) so zlasti:

(a)     podatki iz nacionalnih računov;

(b)     popisi;

(c)      preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

(d)     dodatni vprašalniki in pojasnila v zvezi z uradnimi obvestili.“

Izpolnijo se štiri glavne preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Izpolnjevanje preglednic od 1 do 3 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je pravna obveznost, medtem ko so se o poročanju v okviru preglednice 4 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem dogovorile države članice[5]. Preglednici 1 in 2A (centralna država) zajemata obdobje 2009–2013, medtem ko druge preglednice zajemajo obdobje 2009–2012[6].

Večina držav članic je izpolnila vse preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem[7]. V poročilu iz oktobra 2013 za preglednico 2 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem so vse države članice zagotovile podatke o povezavi med tekočim saldom in presežkom/primanjkljajem v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za vse podsektorje. V Združenem kraljestvu se tekoči saldo obravnava na podlagi ESR 95. Zato je sporočenih zelo malo prilagoditev za pretvorbo tekočega salda v primanjkljaj/presežek v skladu z ESR. Tudi nekatere druge države poročajo le o omejenem številu prehodnih postavk.

Vse države članice niso zagotovile vseh razčlenitev za preglednico 3 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V poročilo niso bili vedno vključeni zlasti zahtevani podatki za proračunski postavki „posojila“ in „lastniški kapital“. Poleg tega nekaj držav redno sporoča statistično odstopanje, enako nič, kar običajno pomeni, da je odstopanje nepravilno vključeno v postavko „druge terjatve in obveznosti“.

Kljub izboljšavam, doseženim v nekaterih državah članicah, je splošno zajetje v preglednici 4 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v mnogih primerih še vedno neustrezno. Več držav zlasti ne zagotavlja popolnih podatkov za stanje obveznosti pri komercialnih kreditih in predujmih.

Popolnost preglednic o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je mogoče še izboljšati. Vendar se pričakuje, da bodo imela preostala vprašanja majhen vpliv na kakovost podatkov.

Vse države članice so predložile odgovore na „Vprašalnik v zvezi s preglednicami uradnih obvestil“[8]. Čeprav sta se obseg in kakovost odgovorov v primerjavi s prejšnjimi leti stalno izboljševala, je še vedno potreben napredek, saj nekatere države niso sporočile vseh podatkov, zahtevanih v vprašalniku. To velja zlasti za podatke o terjatvah in odpisih dolga centralne države, razčlenitev drugih terjatev in obveznosti, zajemanje jamstev države (v glavnem zajema podsektor lokalna država) ter podatke o kapitalskih injekcijah.

2.1.4.     Dodatne preglednice v zvezi s finančno krizo

Eurostat od 15. julija 2009 zbira sklop podatkov o finančni krizi v dodatni preglednici. Del 1 dodatne preglednice se nanaša na transakcije, ki so zajete v računu države za prihodke/odhodke in dejansko vplivajo na primanjkljaj/presežek v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Del 2 dodatne preglednice se nanaša na podatke o stanju finančnih sredstev in obveznosti, ki izhajajo iz podpore finančnim institucijam. Razlikuje med dejavnostmi, ki so dejansko prispevale k obveznostim države (vključene v državni dolg), in dejavnostmi, ki morda lahko prispevajo k obveznostim države v prihodnosti, vendar se za zdaj obravnavajo kot odvisne od prihodnjih dogodkov (niso vključene v državni dolg). Ti preglednici prikazujeta intervencije države, ki so neposredno povezane s podporo finančnim institucijam. Podporni ukrepi za nefinančne institucije ali splošni ekonomski podporni ukrepi niso vključeni.

Podatki, zbrani leta 2013, so se nanašali na obdobje 2007–2012. Vse države članice, razen osmih (Bolgarija, Češka republika, Estonija, Hrvaška, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška), so poročale o različnih intervencijah države v okviru finančne krize v obdobju 2007–2012. Eurostat je poleg svojih sporočil za medije glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem objavil tudi obvestilo o analizi teh podatkov[9].

2.1.5.     Vprašalnik o meddržavnih posojilih

Države članice pošiljajo tudi podatke o dvostranskih meddržavnih posojilih, običajno v okviru programov. Te informacije in informacije o meddržavnih posojilih v okviru evropskega instrumenta za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF) so vključene v sporočilo za medije o postopku v zvezi čezmernim primanjkljajem, kar omogoča analizo posojil, ki jih države članice odobrijo drugim državam članicam za podporne dejavnosti (leta 2012 zlasti Grčiji, Irski in Portugalski).

Takšno dvostransko meddržavno posojanje in meddržavno posojanje v okviru EFSF se je znatno povečalo v okviru finančne krize. Pri izračunu vrednosti maastrichtskega državnega dolga za EU-28 in euroobmočje[10] se to posojanje odšteje, saj je oboje prikazano na konsolidirani osnovi. Zaradi te konsolidacije vrednosti za EU-28 in euroobmočje nista enaki aritmetični vsoti dolga držav članic (tj. zgoraj navedena meddržavna posojila med državami niso vključena, da bi se izognili dvojnemu štetju).

Podatki, ki so bili sporočeni za leti 2011 in 2012 za države članice, torej vključujejo zneske v zvezi z EFSF.

2.2.        Skladnost z računovodskimi pravili in doslednost statističnih podatkov

2.2.1.     Izmenjava informacij in pojasnil

V obdobju obveščanja od roka za pošiljanje poročil 1. oktobra do objave podatkov 21. oktobra 2013 je Eurostat vzpostavil stik z nacionalnimi statističnimi organi vseh držav članic ter zahteval dodatne informacije in pojasnila glede izvajanja računovodskih pravil o posebnih transakcijah. Ta proces je obsegal več izmenjav korespondence med Eurostatom in nacionalnimi organi. Prvi sklop zahtevkov za pojasnila je bil poslan vsem državam pred 4. oktobrom. Drugi sklop zahtevkov je bil poslan 23 državam, tretji sklop pa enajstim državam. Četrti sklop zahtevkov za pojasnila je bil poslan štirim državam članicam. V nekaterih državah je Eurostat zahteval popravljene preglednice uradnih obvestil[11].

2.2.2.     Obiski za dialog in metodološki obiski

Uredba (ES) št. 479/2009, kot je bila spremenjena, določa obiske za dialog in metodološke obiske. Obiski v državah članicah za dialog, vključno s t.i. „predhodnimi obiski za dialog“[12], se izvajajo redno zaradi pregleda sporočenih podatkov, preučitve metodoloških vprašanj, razprav o statističnih virih ter ocene skladnosti z ustreznimi računovodskimi pravili, na primer o razmejitvi sektorja država, času zajemanja ter klasifikaciji državnih transakcij in obveznosti.

Če država članica opozori na posebej pomembno vprašanje, ki ga ni mogoče obravnavati brez fizičnega sestanka z zadevnimi organi, je po skrajšanem postopku organiziran ad hoc obisk v državi članici.

Leta 2013 je Eurostat opravil naslednje obiske za dialog v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem: Španija (24.–25. januarja), Združeno kraljestvo (24.–25. januarja), Italija (4.–5. februarja), Estonija (27.–28. februarja), Poljska (6.–8. marca, predhodni obisk za dialog), Grčija (20.–21. marca), Luksemburg (15. maja), Švedska (4.–5. junija), Nemčija (18.–21. junija in 22.–25. oktobra, predhodna obiska za dialog), Romunija (19.–20. junija), Poljska (8.–9. julija), Romunija (28.–30. avgusta, predhodni obisk za dialog – nadaljevanje), Slovenija (12.–13. septembra), Grčija (24.–25. septembra), Finska (18.–19. novembra), Nizozemska (26. novembra), Slovenija (27.–29. novembra, predhodni obisk za dialog) in Slovaška (28.–29. novembra). Poleg tega so bili leta 2013 organizirani ad hoc obiski na Hrvaškem (14.–15. marca) in v Španiji (20.–21. marca in 26.–27. septembra). Eurostat je leta 2013 obiskal Latvijo pred vstopom v euroobmočje (8.–9. aprila) in Hrvaško pred pristopom k EU (26.–27. junija).

Vprašanja, ki so bila večkrat obravnavana na obiskih, so vključevala klasifikacijo enot znotraj ali zunaj sektorja država (na primer v zvezi z javnim prevozom, javnimi družbami, televizijo in radiem, bolnišnicami in univerzami), kapitalske injekcije, javno-zasebna partnerstva, nepovratna sredstva iz proračuna EU, zajemanje jamstev in splošno upravljanje kakovosti tokov predhodnih podatkov. Dokončne ugotovitve vsakega obiska za dialog, vključno z opisom dogovorjenih ukrepov, in trenutno stanje so poslani Ekonomsko-finančnemu odboru ter objavljeni na spletni strani Eurostata. Posledica izvajanja teh ukrepov je postopno izboljšanje kakovosti podatkov.

Metodološki obiski se opravljajo le, kadar Eurostat ugotovi znatna tveganja ali težave v zvezi s kakovostjo podatkov, zlasti v zvezi z uporabljenimi metodami, pojmi ali klasifikacijami. V letu 2013 ni bil opravljen noben tak metodološki obisk.

2.2.3.     Poseben nasvet Eurostata

Države članice se redno posvetujejo z Eurostatom za pojasnitev različnih nacionalnih računovodskih vprašanj v zvezi s prihodnjim ali preteklim poslovanjem. Eurostat zagotavlja nasvete v skladu z obstoječimi smernicami. Za zagotovitev skladnosti z določbo o preglednosti iz Uredbe (ES) št. 479/2009, kot je bila spremenjena, Eurostat svoj nasvet objavi[13], razen če zadevna država članica temu nasprotuje. Eurostat je leta 2013 objavil naslednje nasvete: računovodsko obravnavanje sklada banke Bank of England za nakup sredstev ter tokov med banko Bank of England in finančnim ministrstvom Združenega kraljestva, statistično obravnavanje koncesijske prodaje pred privatizacijo na Portugalskem, dokapitalizacija skupine Dexia v Belgiji, klasifikacija društva Sociedad de activos de Restructuracion (SAREB) v Španiji, zajemanje finančnih popravkov v zvezi s sredstvi EU v skladu s členom 100(1) Uredbe št. 1083/2006 v Romuniji, statistično obravnavanje 15-letne koncesije za spekter mobilnih telefonov na Madžarskem, obravnavanje nepremičninske transakcije družbe LAK Invest v flamski regiji v Belgiji, zajemanje provizij za jamstvo IABF (rezervna kreditna linija za nelikvidna sredstva) na Nizozemskem, obravnavanje vračil davkov, denarnih kazni in vmesnih dividend v davčni zadevi davčnega in carinskega urada Njenega veličanstva (Her Majesty's Revenue and Customs – HMRC) v Združenem kraljestvu, zajemanje odpisa obveznosti v zvezi s kaznimi in globami, ki jih mora družba CFR Cai Ferate plačati zasebnim dobaviteljem energije v Romuniji, in statistična klasifikacija družbe MyCSP Ltd. v Združenem kraljestvu.

2.2.4.     Najnovejša metodološka vprašanja

Eurostat je kot običajno ocenil pravilno uporabo pravil ESR 95, zlasti ob upoštevanju svojih zadnjih sklepov v skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 479/2009. Ti sklepi so vključeni v Priročnik o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu, katerega zadnja različica je bila objavljena februarja 2013[14]. Nova različica vključuje tri nova poglavja, o katerih se je posvetoval Odbor za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko: evropska subjekta, povezana z dolžniško krizo na euroobmočju (EFSF in EMS), nizkoobrestna posojila in prodaja državnih nizkoobrestnih posojil tretjim strankam ter dovoljenja za trgovanje z emisijami. V druga poglavja Priročnika so bila dodana tudi krajša pojasnila.

Po zadnjem (četrtem) sestanku delovne skupine za prilagajanje veljavnega Priročnika o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu novemu ESR 2010, ki je potekal julija 2013, je bil avgusta 2013 dokončno oblikovan osnutek navedenega priročnika, prilagojenega ESR 2010, ter predložen državam članicam.

Eurostat je januarja 2013 objavil sklep o „statističnem zajemanju nizkoobrestnih posojil“[15] in tudi sklep o „statistični klasifikaciji evropskega mehanizma za stabilnost“[16], potem ko so bile znane končne značilnosti EMS.

Eurostat je marca 2013 zaradi potrebe po dodatni pojasnitvi meril za klasifikacijo kapitalskih injekcij v banke, zlasti v primeru subjektov, ki izstopajo iz trga, objavil sklep o „pojasnitvi meril za zajemanje državnih kapitalskih injekcij v banke“[17].

Eurostat je julija 2013 objavil sklep o uvedbi „dopolnila o pogojnih in morebitnih obveznostih k vprašalniku, povezanem s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem“[18]. Novi vprašalnik vključuje preglednice o jamstvih, zunajbilančnih javno-zasebnih partnerstvih in neuspešnih posojilih ter je bil uveden v okviru Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic[19]. Eurostat bo prve podatke objavil januarja 2015 skupaj s podatki o skupnih obveznostih enot, ki jih upravlja država in ki so klasificirane zunaj sektorja država.

Po posvetovanju Odbora za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko v zvezi s tem vprašanjem novembra 2013, na katerem ni bil dosežen dogovor, je Eurostat objavil sklep o zajemanju „neuravnoteženih prenosov pokojninskih obveznosti na državo v skladu z ESR 2010“.

Eurostat je od januarja 2013 na svojem spletišču objavil „Popis postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem“. Namen dokumenta je opis postopkov in načel, ki jih Eurostat uporablja v postopku preverjanja podatkov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2.2.5.     Usklajenost s temeljnimi računi države

Roka za uradna obvestila, tj. 1. april in 1. oktober, določena z Uredbo (ES) št. 479/2009, kot je bila spremenjena, sta bila uvedena za zagotovitev usklajenosti s temeljnimi letnimi in četrtletnimi računi sektorja država, kot so bili Eurostatu sporočeni v različnih prenosih podatkov ESR 95. Eurostat sistematično analizira skladnost uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem s temeljnimi računi sektorja država. Skupni izdatki in prihodki države morajo biti na primer usklajeni s sporočenim podatkom za primanjkljaj.

Splošna usklajenost podatkov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem s sporočenimi računi države ESR 95 se je v zadnjih letih izboljšala, čeprav to še vedno bolj velja za nefinančne kot finančne podatke. V poročilu iz oktobra 2013 je bila skladnost med podatki v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in preglednicami 2 in 25 ESR (na letni in četrtletni ravni) popolna za nefinančne podatke in četrtletni državni dolg (preglednica 28 ESR). Vendar pa si morajo države članice še vedno prizadevati za zagotovitev skladnosti med podatki v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in preglednicami ESR glede finančnih podatkov. V okviru poročanja oktobra 2013 so bila pri šestih državah članicah ugotovljena opazna neskladja med podatki v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in četrtletnimi finančnimi računi, pri več kot tretjini držav članic pa neskladja med podatki v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in letnimi finančnimi računi ESR glede stanja obveznosti pri komercialnih kreditih in predujmih.

2.3.        Objava

2.3.1.     Objava najpomembnejših podatkov in podrobnih poročevalnih preglednic

V členu 14(1) Uredbe (ES) št. 479/2009, kot je bila spremenjena, je določeno: „Komisija (Eurostat) zagotovi dejanske podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v treh tednih po rokih za poročanje […].Navedeni podatki se zagotovijo z objavo.“

Podatki o javnofinančnem primanjkljaju in državnem dolgu so bili objavljeni 22. aprila[20] in 21. oktobra[21] 2013 skupaj z vsemi poročevalnimi preglednicami, ki so jih uradno sporočile države članice. Eurostat od februarja 2012 v intervalih približno T+115 dni redno objavlja sporočila za medije o četrtletnem maastrichtskem dolgu. Od februarja 2012 objavlja tudi publikacijo „Statistics in Focus“ o četrtletnem javnofinančnem primanjkljaju.

Eurostat na svojem spletišču objavlja tudi letne in četrtletne statistične podatke o državnih financah, ki podpirajo podatke o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, skupaj s sporočilom o usklajevanju stanj in tokov[22]. Eurostat poleg tega objavlja informacije, ki so jih predložile države članice, o intervencijah države v okviru finančne krize[23], in podatke o meddržavnih posojilih. Eurostat objavlja tudi sporočilo o stanju obveznosti pri komercialnih kreditih in predujmih[24].

V skladu z Uredbo (ES) št. 479/2009, kot je bila spremenjena, države članice objavijo svoje dejanske podatke o primanjkljaju in dolgu. Vse države članice objavljajo podatke o primanjkljaju in dolgu na nacionalni ravni. Večina držav članic je Eurostatu poročala o praksi objavljanja vseh svojih poročevalnih preglednic. Pet držav članic objavlja le nekaj poročevalnih preglednic, ena država članica, in sicer Francija, pa na nacionalni ravni ne objavlja preglednic v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2.3.2.     Pridržki glede kakovosti podatkov

Eurostat je izrazil pridržek v zvezi s podatki, ki jih je ena od držav članic sporočila v uradnem obvestilu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem oktobra 2013.

Avstrija: Eurostat izraža pridržek v zvezi s kakovostjo podatkov, ki jih je sporočila Avstrija, in sicer zaradi negotovosti glede statističnega učinka sklepov za deželo Salzburg iz poročila zveznega urada za revizijo, objavljenega 9. oktobra 2013. Poročilo je razkrilo pomanjkljivosti v zvezi s finančnim upravljanjem in popolnostjo računovodskih izkazov dežele Salzburg. Statistični urad Avstrije v sodelovanju z Eurostatom preiskuje statistične posledice revizije za podatke iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da bi se pojasnil natančen učinek v letu 2012 in tudi v prejšnjih letih. Glede na informacije, ki so trenutno voljo, je na podlagi tega možen popravek javnega dolga navzgor v višini do pol odstotka BDP in več manjših popravkov pri primanjkljaju sektorja država.

2.3.3.     Spremembe sporočenih podatkov

Eurostat ni spremenil podatkov, ki so jih države članice sporočile v uradnih obvestilih o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem aprila in oktobra 2013.

2.3.4.     Objava metapodatkov (popisi[25])

Uredba (ES) št. 479/2009, kot je bila spremenjena, določa, da so popisi o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem del statističnih podatkov, ki jih morajo predložiti države članice, da se Eurostatu omogoči preverjanje skladnosti s pravili ESR 95. Poleg tega določa, da je objava teh popisov v posamezni državi obvezna. Eurostat je objavil popise vseh držav članic, razen Hrvaške, ki je pristopila k EU 1. julija 2013. Vse države članice, razen Luksemburga in Nizozemske, so sporočile, da so objavile svoje popise o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem na nacionalni ravni.

Eurostat je leta 2012 uvedel novo obliko popisov o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki vključuje strukturne spremembe in zahteva podrobnejše informacije (na primer glede postopkov priprave, razmejitve sektorja država, posebnih transakcij, upravljanja kakovosti in predhodnih podatkovnih virov itd.). Nove evidence o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem bo Eurostat objavil do konca leta 2013.

3.           Sklepi

Eurostat priznava splošno izboljšanje skladnosti in popolnosti sporočenih podatkov. Vendar pa so nekatere težave še vedno prisotne, zato bi si države članice morale še bolj prizadevati za izboljšanje obsega in kakovosti sporočenih komercialnih kreditov ter popolnosti podatkov na podnacionalni državni ravni. To zlasti velja za Belgijo, Dansko, Nemčijo, Irsko, Grčijo, Francijo, Hrvaško, Italijo, Ciper, Malto, Nizozemsko, Avstrijo in Združeno kraljestvo.

Eurostat je leta 2013 izrazil pridržek v zvezi s podatki, ki jih je Avstrija sporočila v uradnem obvestilu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem oktobra 2013.

Na splošno Eurostat ugotavlja, da je kakovost poročanja fiskalnih podatkov v letu 2013 še bolj napredovala. Države članice so na splošno predložile boljše informacije, tako v preglednicah uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem kot v drugih ustreznih statističnih poročilih.

[1]               UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

[2]               COM(2013) 88 final.

[3]               UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

[4]               Člen 3(1) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009, kot je bila spremenjena.

[5]               Glej izjave k zapisniku Sveta z dne 22. novembra 1993: https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/gfs/images/e/e7/Statements_9817.en93.pdf.

[6]               Uredba Sveta (ES) št. 479/2009, kot je bila spremenjena, ne zahteva izrecno zagotovitve načrtovanih podatkov v preglednicah o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, razen v preglednicah 1 in 2A.

[7]               Preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki so jih sporočile države članice, so na voljo na spletni strani Eurostata. Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/excessive_deficit/edp_notification_tables.

[8]               Ta vprašalnik zajema trinajst oddelkov, v katerih je treba navesti kvantitativne in včasih kvalitativne informacije o več področjih, kot so transakcije davkov in socialnih prispevkov ter transakcije z EU, nakup vojaške opreme, državna jamstva, odpisi dolgov, kapitalske injekcije javnih družb s strani države, javno-zasebna partnerstva itd.

[9]               Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/Background_note_fin_crisis_Oct_2013_final.pdf.

[10]             V skladu s Protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k pogodbi ES, je državni dolg konsolidiran bruto dolg celotnega sektorja država, ki je konec leta neporavnan (v nominalni vrednosti). V skladu z Uredbo št. 479/2009, kot je bila spremenjena, vključuje naslednje kategorije: gotovina in vloge (AF.2), vrednostni papirji razen delnic (AF.3) brez izvedenih finančnih instrumentov (AF.34) in posojila (AF.4).

[11]             Glej razdelek 2.1.

[12]             Medtem ko je namen standardnih obiskov za dialog pregled dejanskih podatkov in virov, proučitev metodoloških vprašanj ter ocena skladnosti z računovodskimi pravili, je cilj predhodnih obiskov pregled kakovosti primarnih podatkovnih virov javnega računovodstva in postopkov poročanja.

[13]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/methodology/advice_member_states.

[14]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=KS-RA-13-001.

[15]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/ESTAT-decision-low_inter_rate_loans-annex_2013-01-16.pdf.

[16]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/Eurostat_Decision_on_ESM.pdf.

[17]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/ESTAT-decision-Criteria_for_classif_of_gov_capital_injec.pdf.

[18]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/ESTAT_decision-Suppl_on_conting_liab_EDP_Q.pdf.

[19]             UL L 306, 23.11.2011, str. 41.

[20]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-22042013-AP/EN/2-22042013-AP-EN.PDF.

[21]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-21102013-AP/EN/2-21102013-AP-EN.PDF.

[22]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=STOCK_FLOW_2013_OCT.

[23]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/Background_note_fin_crisis_Oct_2013_final.pdf.

[24]             Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/documents/Note_on_AF.71L-Oct_2013.pdf.

[25]             Popisi metod, postopkov in virov, uporabljenih za zbiranje dejanskih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter z njimi povezanih državnih računov.