POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja

(Besedilo velja za EGP)

KAZALO

1........... Uvod............................................................................................................................. 3

2........... Dosežki pri zagotavljanju kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja.......... 4

2.1........ Mehanizmi za zagotavljanje kakovosti na ravni sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja           4

2.2........ Mehanizmi za zagotavljanje kakovosti na ravni ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja    6

3........... Izzivi za prihodnost...................................................................................................... 7

3.1........ Prispevek EQAVET k preglednosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja.......... 8

3.2........ Upravljanje.................................................................................................................... 9

4........... Ugotovitve in nadaljnji ukrepi...................................................................................... 9

4.1........ Ugotovitve ocenjevanja................................................................................................ 9

4.2........ Dopolnjevanje EQAVET............................................................................................ 10

4.3........ Zunaj EQAVET.......................................................................................................... 11

1.           uvod

Za izhod iz gospodarske krize Evropa potrebuje pametno rast[1], ki zahteva bolje usposobljeno delovno silo. Napovedi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: Cedefop) potrjujejo, da se bo povpraševanje po nizko kvalificirani delovni sili zmanjšalo, medtem ko se bo povpraševanje po visoko kvalificirani delovni sili povečalo, največje povpraševanje pa bo po srednje kvalificirani delovni sili[2].

Poklicno izobraževanje in usposabljanje bo pri tem imelo ključno vlogo, kot je to bilo poudarjeno v vrsti nedavnih strateških dokumentov Komisije. Kljub močnemu političnemu poudarku na poklicnem izobraževanju in usposabljanju obstajajo še vedno nekateri pomembni izzivi: povečati privlačnost, povečati vključenost učenja na delovnem mestu, povečati pomembnost trga dela, razviti močnejše poklicno in izobraževalno usmerjanje, izvajati poklicni razvoja strokovnjakov s področja izobraževanja in usposabljanja, izboljšati prepoznavnost in preglednost rezultatov poklicnega izobraževanja in usposabljanja med državami ter v okviru različnih izobraževalnih poti.

Zagotavljanje kakovosti ima pomembno vlogo pri obravnavanju teh izzivov, zlasti pri preseganju neusklajenosti med ponudbo spretnosti in povpraševanjem ter izboljšanju zaposljivosti mladih, tako da se vzpostavi skupno razumevanje o odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo omogočilo vzajemno priznavanje pridobljenega znanja v različnih državah in tako zagotovilo večjo mobilnost in primernejši odziv na gospodarske in družbene izzive.

To je prvo poročilo o napredku zagotavljanja kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropski uniji po sprejetju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja[3] (v nadaljnjem besedilu: priporočilo EQAVET). Poročilo povzema pridobljene izkušnje in predstavlja predloge Komisije za ukrepanje v prihodnosti.

Priporočilo EQAVET vzpostavlja referenčni instrument za pomoč državam članicam za spodbujanje in spremljanje stalnega izboljšanja sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Okvir naj bi prispeval k izboljšanju kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter povečanju preglednosti in doslednosti razvoja politik poklicnega izobraževanja in usposabljanja med državami članicami s spodbujanjem medsebojnega zaupanja, mobilnosti delavcev in učencev ter vseživljenjskega učenja.

Okvir zajema cikel štirih faz (načrtovanje, izvajanje, ocenjevanje in pregledovanje); vsaka faza je podprta z merili kakovosti in okvirnimi deskriptorji[4], ki se uporabljajo na ravni sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter na ravneh ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja in priznavanja kvalifikacij. Zagotavlja sistemski pristop h kakovosti in daje močan poudarek na spremljanje in izboljšanje kakovosti z združevanjem notranjega in zunanjega ocenjevanja, pregledovanja in drugih postopkov za izboljšanje, ki jih podpirajo meritve in kvalitativne analize.

Okvir bi bilo treba obravnavati kot „zbirko orodij“, v kateri lahko različni uporabniki najdejo tiste elemente, ki najbolj ustrezajo zahtevam njihovega specifičnega sistema. Kazalniki, predlagani za merjenje izboljšanja kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, se nanašajo na podatke, kot so naložbe v usposabljanje strokovnjakov s področja izobraževanja in usposabljanja, sodelovanje, stopnja dokončanja in zaposljivosti v okviru programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, uporaba pridobljenih spretnosti na delovnem mestu, stopnja brezposelnosti, razširjenost ranljivih skupin, mehanizmi za določitev potreb po usposabljanju na trgu dela ter sheme, ki se uporabljajo za spodbujanje dostopa do poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Priporočilo poziva države članice, naj razvijejo nacionalni pristop, ki bo namenjen izboljšanju sistemov zagotavljanja kakovosti na nacionalni ravni, imenujejo nacionalno referenčno točko za zagotavljanje kakovosti in sodelujejo v evropski mreži (mreža EQAVET).

2.           Dosežki pri zagotavljanju kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja

2.1.        Mehanizmi za zagotavljanje kakovosti na ravni sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Odličnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja na ravni sistema pomeni strategijo stalnega razvoja spretnosti, usmerjenost v visokokakovostne učne rezultate, mobilnost, vzajemno priznavanje in prehodnost ter tudi uvedbo z dejstvi podprtih politik, ki izboljšujejo učinkovitost in uspešnost sistema; prav tako pomeni sodelovanje, skupne naložbe ter vključevanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja v splošni sistem izobraževanja in usposabljanja[5].

Glede na rezultate raziskave sekretariata EQAVET[6] in zunanjega ocenjevanja[7] je več kot 20 držav konsolidiralo svoje pristope zagotavljanja kakovosti in EQAVET je neposredno prispeval k oblikovanju nacionalnega sistema v 14 državah (BG, CZ, EL, HU, HR, MT, RO, FYROM ter BE fr, ES, IT, LV, LT, SI, kjer potekajo reforme). Večina pristopov pokriva tako začetno[8] kot nadaljevalno[9] poklicno izobraževanje in usposabljanje, ter institucionalno ponudbo, ki se financira predvsem iz javnih sredstev. Pristopi nekaterih držav so že bili skladni z EQAVET in jih zato ni bilo treba bistveno spremeniti.

Danes večina nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja v EU pozna standarde kakovosti za ponudnike poklicnega izobraževanja in usposabljanja[10], ki se večinoma uporabljajo kot pogoj za financiranje, akreditacije in/ali so zahtevani kot del zakonodaje.

Skoraj vse države članice zbirajo podatke za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti svojih sistemov ter so v ta namen oblikovale primerne metodologije zbiranja podatkov, npr. vprašalnike in kazalnike/meritve. Vendar pa to samo po sebi ne pomeni, da se postopki redno preverjajo in da se oblikujejo akcijski načrti za spremembe, saj raziskava kaže, da le približno tretjina držav stalno izvaja redne preglede in oblikuje akcijske načrte. V večini primerov države članice objavijo podatke o rezultatih razpoložljivih ocenjevanj[11].

V zvezi z uporabo kazalnikov so prakse v državah zelo različne. Medtem ko se zdi, da se nekateri kazalniki uporabljajo v večini držav članic (npr. sodelovanje in stopnja dokončanja programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja), se drugi ključni kazalniki, ki so usmerjeni v rezultate, kot sta „uporaba spretnosti na delovnem mestu“ ali „delež zaposlenih učencev v določenem času po končanem usposabljanju“, uporabljajo manj, čeprav bi lahko priskrbeli ključne dokaze v zvezi s tem, kako zagotoviti boljše usklajevanje s potrebami trga dela. Na splošno so ti kazalniki tisti, za katere je najbolj težko pridobiti podatke.

Nedavna raziskava med nacionalnimi referenčnimi točkami za EQAVET je pokazala, da se 75 % zdi koristno povečati sodelovanje na ravni EU, da bi se tako prizadevalo za vzpostavitev pogojev primerjalne analize z uporabo enega ali več kazalnikov EQAVET[12].

Ista raziskava ugotavlja, da se okvirni deskriptorji EQAVET uporabljajo za upravljanje kakovosti v 22 sistemih začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Zunanje ocenjevanje navaja težave pri primerjanju nacionalnih ukrepov zagotavljanja kakovosti z deskriptorji EQAVET, ker so ti zelo splošni in pogosto zajemajo vidike, ki jih posebni ukrepi za zagotavljanje kakovosti ne pokrivajo, ampak se pojavljajo v politikah poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter pristopih oblikovanja politik[13]. Vendar pa ta globalni pristop pomaga tudi pri odmiku od pristopa, ki temelji na zbirki orodij, v smeri kulture izboljšanja kakovosti.

Visokokakovostni sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja omogoča tudi stalni razvoj spretnosti, mobilnost in prehodnost med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter visokošolskim izobraževanjem. Približno polovica držav poroča, da zagotavljanje kakovosti v njihovih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja pomaga pri dostopu do visokošolskega izobraževanja prek različnih mehanizmov: kvalifikacije poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pri katerih je zagotovljena kakovost, se priznavajo kot običajne vstopne kvalifikacije za visoko šolstvo (npr. v IE, NL) ali pa imajo dvojni status, izobraževalni in poklicni (npr. PT). Vendar pa to kaže tudi na dejstvo, da prehodnost v številnih državah ostaja samo cilj, zato bodo potrebna pomembna prizadevanja, da se bo to izvajalo tudi v praksi.

Velika večina držav je vzpostavila mehanizme in postopke za ugotavljanje potreb pri začetnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju, večina pa ima takšne mehanizme tudi za nadaljevalno poklicno izobraževanje in usposabljanje[14]. Vendar pa je potrebna poglobljena analiza za oceno uspešnosti takšnih sistemov, njihovih sinergij z evropsko panoramo spretnosti[15] ter da se oceni, ali je strokovno področje (zlasti strokovne organizacije in podjetja) vključeno na usklajen/posvetovalen način[16], saj se je to izkazalo kot pomembno pri oblikovanju visokokakovostnih in na učnih rezultatih temelječih kvalifikacij, ki so v skladu s potrebami trga dela.

2.2.        Mehanizmi za zagotavljanje kakovosti na ravni ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Visokokakovostna podpora pri učenju, strokovnjaki s področja izobraževanja in usposabljanja ter uspešno vodenje s strani usposobljenih šolskih vodstvenih delavcev so pomembni dejavniki, vendar so ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja boljši pri zagotavljanju odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, tudi ko gre za strateške povezave in mreženje s širšo gospodarsko skupnostjo na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni[17].

Večina držav ima vzpostavljen skupni okvir za zagotavljanje kakovosti za ponudnike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo združljiv z evropskim referenčnim okvirom za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ali pa so v postopku njegove vzpostavitve. Skoraj vse države imajo vzpostavljeno zakonsko določeno zunanjo ocenjevanje ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, 22 držav[18] pa od ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja zahteva, da imajo vzpostavljene notranje mehanizme zagotavljanja kakovosti, kar je v šestih drugih državah (BE fr, BG, FR, IT, LT, SK) prostovoljno, vendar se spodbuja.

Najpogostejša oblika zunanjega pregleda je inšpekcija. Na splošno to počnejo šolske inšpekcijske službe, ki pokrivajo začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje ter splošno izobraževanje. Obstajajo tudi druge oblike zunanjega pregleda, vendar so pogostejše pri nadaljevalnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot pa pri začetnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Nekatere zvezne dežele v Nemčiji na primer od ponudnikov zahtevajo izvajanje sistemov upravljanja kakovosti, kot so Q2E, EFQM, QZS ali ISO 9001. Malta od ponudnikov zahteva revizijo kakovosti s strani zunanjih strokovnjakov. Nekatere države imajo posebne agencije za zagotavljanje kakovosti ali ocenjevanje, kot je na primer agencija za zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju v flamski skupnosti v Belgiji, ki pokriva celotno izobraževanje in usposabljanje, razen visokošolskega izobraževanja, danski inštitut za ocenjevanje, ki pokriva celotni izobraževalni sistem, ter španski nacionalni inštitut za ocenjevanje izobraževanja in usposabljanja.

V številnih državah morajo ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja v skladu z zakonodajo sistematično ocenjevati svoje dejavnosti ter tudi kakovost in učinkovitost usposabljanja, ki ga ponujajo. To v BG, HR, CZ, DK, EE, HU, RO, SI in SK vključuje obvezna poročila o samoocenjevanju in načrte za izboljšanje kot podlago za zunanja ocenjevanja. Čeprav to ni obvezno, se ponudniki začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Avstriji pogosto samoocenjujejo.

Ključni razlog za samoocenjevanje na ravni ponudnikov je razvoj kulture kakovosti znotraj institucij za izobraževanje in usposabljanje. Pozitivni učinki se kažejo tudi v smislu odgovornosti in upravljanja ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki so odgovorni za kakovost rezultatov. Ker je položaj vsakega ponudnika poklicnega izobraževanja in usposabljanja drugačen, samoocenjevanje vsaki organizaciji omogoča, da razvije okvir in nabor ukrepov, ki so primerni glede na njen položaj in razmere.

Obstaja veliko različnih praks v zvezi z notranjim pregledom v državah članicah. Nekatere države od ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja zahtevajo, da se pri notranjem pregledu osredotočijo na posamezna področja dejavnosti. Druge ne dajejo nobenih smernic o tem, kako je treba zagotavljati kakovost, medtem ko so številne države razvile navodila, metodologije ali spletne strani, s katerimi podpirajo ta proces[19]. Nekatere države imajo vzpostavljene oblike medsebojnega pregledovanja/učenja med ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki v večini primerov temelji na evropski metodologiji, razviti v okviru projekta Leonardo da Vinci [20].

Na splošno ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja težijo k manjši uporabi deskriptorjev, kot je to razvidno na sistemski ravni[21]. Ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja gredo pogosto skozi postopke akreditacije[22], zunanjega ali notranjega pregleda, vendar razširjena uporaba cikla EQAVET ni običajna. To dokazuje, da je še vedno mogoče izboljšati doseganje ravni ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti prek multiplikatorjev. V tem smislu bi lahko projekti EQAVET služili kot dobre prakse. Iz malteškega projekta zagotavljanja kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja na primer izhajajo smernice za uporabo kazalnikov s strani institucij poklicnega izobraževanja in usposabljanja, nizozemski projekt pa je razvil pristop od spodaj navzgor v smeri zagotavljanja kakovosti skupaj s ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podprl kulturo kakovosti[23].

Pomemben izziv za zagotavljanje kakovosti je učenje na delovnem mestu. Usposabljanje mentorjev pogosto ni zagotovljeno in pregled tovrstnih dogovorov je pogosto slab.

Merila EQAVET, deskriptorji in kazalniki ne zagotavljajo posebnih smernic za zagotavljanje kakovosti za učenje na delovnem mestu. Ta relativna šibkost je bila obravnavana na politični ravni prek sporočila iz Bruggeja, ki sodelujoče države poziva, naj do leta 2015 razvijejo skupni okvir za zagotavljanje kakovosti za ponudnike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bi se uporabljal tudi za s tem povezano učenje na delovnem mestu in bil združljiv z EQAVET[24]. V okviru mreže EQAVET se je ustanovila delovna skupina, ki trenutno razvija smernice v zvezi s tem.

3.           Izzivi za prihodnost

Raziskava EQAVET in zunanje ocenjevanje kažeta, da so nekatere značilnosti EQAVET dobro vključene v kulturo zagotavljanja kakovosti v državah članicah. Vendar pa ostaja še veliko možnosti za izboljšanje skupnega razumevanja, ki bi lahko znatno olajšalo medsebojno priznavanje kvalifikacij in povečalo mobilnost.

3.1.        Prispevek EQAVET k preglednosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Da možnosti, ki jih EQAVET ponuja v namene preglednosti, in sicer podpiranje vzajemnega zaupanja, mobilnost med državami in vseživljenjsko učenje, še vedno niso v celoti izkoriščene, je razvidno iz omejene sinergije z evropskimi orodji, ki posebej obravnavajo preglednost kvalifikacij in kompetenc: evropsko ogrodje kvalifikacij (EQF)[25], evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (v nadaljnjem besedilu: ECVET)[26] in okvir Europass[27], ki se osredotočajo na rezultate učnega procesa, tj. kaj ljudje znajo in kaj so sposobni narediti. Medtem ko je kakovost rezultatov končno merilo pri odločanju o kakovosti izobraževanja, tega vidika EQAVET v resnici ne obravnava in posebej ne vključuje zagotavljanja kakovosti oblikovanja, ocenjevanja in potrjevanja kvalifikacij, čeprav priporočilo določa, da bi bilo treba okvir uporabiti tudi na ravni priznavanja kvalifikacij. To kaže na potrebo po tesnejši povezanosti z okviri kvalifikacij na nacionalni in evropski ravni.

Obstajajo dogovori za olajšanje vzajemnega priznavanja za poklicno izobraževanje in usposabljanje (mednarodna priznanja za nekatere poklice) ter visoko šolstvo (mreže ENIC/NARIC). Vendar pa je jasno, da ti dogovori še niso dozoreli. Še eno mogoče področje razvoja bi lahko bila krepitev vezi med EQAVET in ECVET. Dejansko je bil eden od prvotnih ciljev EQAVET podpreti vzpostavitev sistema ECVET. Vendar pa je le nekaj držav razvilo sisteme prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (FI, IE, UK, EE, SE, SL in LU, IT za začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje)[28], ECVET pa je v večini držav še vedno v fazi razvoja[29].

Vprašanje mobilnosti med podsektorji izobraževanja je ključnega pomena. Prehodnost v smeri visokošolskega izobraževanja predstavlja pomemben element za privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter z vidika prizadevanj za odličnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja. V zvezi s tem še vedno obstajajo možnosti za nadaljnji razvoj. Evropski standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru[30] vsebujejo skupna načela, vendar pa omogočajo različne operativne pristope in opazna je šibka usklajenost med orodji. Kljub temu pa sta se dialog in sodelovanje z organizacijo številnih skupnih dogodkov v zadnjem času povečala. V prilogi 3 k evropskemu ogrodju kvalifikacij so predlagana skupna načela za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vendar se izrecno ne nanaša niti na evropske standarde in smernice niti na EQAVET[31].

Primeren razvoj modela EQAVET, po možnosti z večjim poudarkom na kakovosti učnih rezultatov, je ukrep, ki ga je predlagala evropska delovna skupina za kakovost izobraževanja odraslih (torej tudi nadaljevalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja) z namenom vzpostavitve celovitega pristopa k zagotavljanju kakovosti vseživljenjskega učenja v daljšem časovnem obdobju[32].

3.2.        Upravljanje

Medtem ko priporočilo EQAVET poziva k sodelovanju vseh deležnikov prek celotnega cikla zagotavljanja kakovosti, se zdi struktura upravljanja na evropski ravni večinoma sestavljena iz predstavnikov sektorja začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Ko gre za nacionalne strukture upravljanja, raziskava sekretariata EQAVET kaže na potrebo po zagotavljanju boljšega in trajnejšega vključevanja nekaterih skupin deležnikov, zlasti učencev, visokošolskega sektorja, delodajalcev in akterjev na trgu dela, pa tudi regionalnih in lokalnih organov.

Poleg tega, da je EQAVET prispeval k boljšemu zagotavljanju kakovosti v nacionalnih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, je tudi olajšal komunikacijo in izmenjavo med njimi, s čimer je spodbudil skladen razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja v državah. To do neke mere prispeva k splošnemu cilju spodbujanja preglednosti in doslednosti razvoja politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja med državami članicami.

Vendar pa to ni omogočilo lažje primerljivih opisov nacionalnih ukrepov za zagotavljanje kakovosti, ki pogosto niso predstavljeni v celovitih dokumentih in ne prevzemajo nujno strukture EQAVET. Države večinoma opisujejo svoje sisteme za zagotavljanje kakovosti s sklicevanjem na notranja in zunanja ocenjevanja ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ocenjevanja na ravni sistema za namene razvoja politike ter kakovost oblikovanja in priznavanja kvalifikacij.

Do neke mere je to posledica prožnega pristopa priporočila EQAVET, ki omogoča, da države in ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja izberejo orodja in elemente iz širšega nabora ter jih prilagodijo. To se je na eni strani pokazalo kot učinkovito pri širjenju uporabe teh orodij, vendar pa po drugi strani v državah ni povzročilo sprejetja skupnega pristopa k določanju ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter razvoja poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Neposredna uporaba EQAVET kot reference za opisovanje nacionalnih ukrepov se lahko izkaže tudi kot težavna, ker EQAVET predlaga različno terminologijo za kakovost na ravni sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja[33]. To se ne ujema s prakso na nacionalni ravni, kjer se lahko običajen ukrep, kot je inšpekcija, obravnava tako sistem kot posameznega ponudnika.

4.           Ugotovitve in nadaljnji ukrepi

4.1.        Ugotovitve ocenjevanja

Ugotovitve iz prejšnjih poglavij je mogoče povzeti kot sledi:

– EQAVET je prispeval k pospeševanju kulture kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v evropskih državah ter k njenemu praktičnemu izvajanju, zlasti prek razvoja operativnih ukrepov za kakovost v okviru mreže EQAVET[34].

– Vendar pa so se takšni ukrepi osredotočali na institucionalno ponudbo, ki temelji na izobraževanju (večina začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter del nadaljevalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja), z manj vidnim vplivom na učenje na delovnem mestu in neformalno usposabljanje (ki sestavlja večino nadaljevalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vendar pa bi lahko imelo tudi ključno vlogo pri začetnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju v dualnih sistemih);

– prožen pristop EQAVET, ki je omogočil orodja za izbor in prilagoditev, je olajšal njihovo uporabo, toda hkrati se je zmanjšala njihova zmožnost skupnega jezika in konceptualnega okvira v državah.

Jasno se torej kaže potreba po okrepljenem sodelovanju z drugimi evropskimi instrumenti za zagotavljanje kakovosti in preglednosti.

EQAVET izvaja referenčni okvir, ki omogoča prožno uporabo. Lahko se razišče, v kolikšni meri je razsežnost okvira potrebna za organizacijo meril kakovosti, deskriptorjev in kazalnikov, saj je njihova uporaba v vsakem primeru prožna. Izkušnje z evropskimi standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu se lahko upoštevajo, tudi kar zadeva področje uporabe (evropski standardi in smernice posebej podpirajo kakovost institucij in ne sistema), ob hkratnem zavedanju nekaterih pomanjkljivosti evropskih standardov in smernic.

4.2.        Dopolnjevanje EQAVET

Končni cilj ukrepov kakovosti v izobraževanju in usposabljanju je kakovost rezultatov učnega procesa, kar pomeni, da bi morali učenci poklicnega izobraževanja in usposabljanja pridobiti dobre poklicne in medpredmetne spretnosti. Ustrezno raven spretnosti je pred kratkim poudarila tudi posebna ugotovitev raziskave o kompetencah odraslih (PIAAC): v različnih državah se je izkazalo, da imajo odrasli z enako ravnjo kvalifikacij precej različne ravni spretnosti[35].

Večja skrb za zagotavljanje kakovosti oblikovanja in priznavanja kvalifikacij, v povezavi z evropskim ogrodjem kvalifikacij, ECVET in s prilogo k spričevalu Europass, bi EQAVET lahko omogočila boljše obravnavanje neformalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja na delovnem mestu, pa tudi soočanje s pojavljajočim se vprašanjem prosto dostopnih učnih virov (OER) ali prosto dostopnih spletnih učnih programov za vse (MOOC) ter izboljšanje njegovega vpliva na preglednost in vzajemno priznavanje, ob upoštevanju načel iz priporočila Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja[36].

Komisija v povezavi z ustreznimi nacionalnimi organi in deležniki načrtuje izvedbo naslednjih ukrepov za bolj celovito izvajanje EQAVET:

– razviti deskriptorje, kazalnike in z njimi povezane smernice za boljše obravnavanje kakovosti in ustreznih stopenj rezultatov učencev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. To zahteva usklajevanje z drugimi pobudami za zagotavljanje kakovosti in instrumenti za zagotavljanje preglednosti ter sodelovanje s pristojnimi organi in mrežami;

– razviti in preskusiti smernice za oblikovalce politik in ponudnike, skupaj s podpornimi kontrolnimi seznami, deskriptorji in kazalniki, prilagojenimi glede na različne razmere nadaljevalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter posebne značilnosti učenja na delovnem mestu. To zahteva sodelovanje z različnimi deležniki in usklajevanje z razvojem dogodkov, povezanih s kakovostjo v izobraževanju odraslih;

– preskusiti priložnost za evropsko ureditev, s katero bi nacionalni ukrepi za zagotavljanje kakovosti v državah postali bolj pregledni. To lahko vključuje razvoj informacijskega dodatka za olajšanje skupnega razumevanja nacionalnih postopkov za akreditacijo ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, spodbujanje skupnih smernic o tem, kako opisati postopke zagotavljanja kakovosti, združljive z EQAVET, ali prizadevanje za skupni obrazec za akreditacijo ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja tudi na podlagi izkušenj iz evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR)[37] in nacionalnih poročil o sklicevanju na evropsko ogrodje kvalifikacij[38].

Prek programa Erasmus+ bo EU zagotovila:

· podporo za čezmejno sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju prek strateških partnerstev in koalicij sektorskih spretnosti, ki podpirajo pomembno udeležbo širokega kroga deležnikov, ter krepitev medsektorskega dialoga z visokošolskim izobraževanjem in učenjem odraslih na temo zagotavljanja kakovosti;

· podporo za nadaljnji dialog na evropski ravni prek:

– mreže EQAVET za razvoj kulture kakovosti s podporo delovnih skupin, seminarjev, dejavnosti vzajemnega učenja, ki vključujejo zainteresirane deležnike pri zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju;

– razvoja podpornih materialov, kot so orodja informacijske tehnologije in priročniki;

– inovativnih projektov za povečanje zmogljivosti zagotavljanja kakovosti za podporo izboljšanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Prek programa Obzorje 2020 bo EU:

· poglabljala znanje o učinkovitosti javnih politik za nadaljevalno poklicno izobraževanje in usposabljanje ter druge oblike izobraževanja odraslih (vključno z vidiki zagotavljanja kakovosti) v EU in njihovi skladnosti z dinamiko zasebnih trgov.

Komisija ugotavlja, da si določeno število držav prizadeva za uporabo deleža evropskih strukturnih in investicijskih skladov za financiranje reforme sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Pomembno je, da ima krepitev zagotavljanja kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja pri teh pobudah ključno vlogo.

4.3.        Zunaj EQAVET

Državljani vedno pogosteje prehajajo med sistemi, tako znotraj tradicionalnega začetnega izobraževanja kot pri vseživljenjskem nadgrajevanju in razširjanju znanja in spretnosti. Vedno več izobraževalnih možnosti ne ustreza več običajnim načinom razvrščanja. Učencem je vedno bolj na voljo – in prav je tako – možnost lastnega oblikovanja izobraževanja z izbiranjem možnosti iz različnih podsistemov in načinov izvedbe, vključno z učnimi viri, ki jih ponujajo IKT, pri čemer jim mora biti omogočeno, da zaupajo v njihovo kakovost.

Pojav zagotavljanja kakovosti ogrodij kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, ki ga močno spodbuja evropsko ogrodje kvalifikacij, zahteva razmislek o sektorskem pristopu k zagotavljanju kakovosti ter o tem, ali je mogoče opredeliti nekaj osnovnih načel in smernic, ki bi veljale v vseh sektorjih in bi se uporabljale za vse kvalifikacije. Za obravnavanje takšnih izzivov bi bilo koristno, da bi se razpravljalo o EQAVET v okviru celovitega sklopa vseh instrumentov za preglednost in zagotavljanje kakovosti. Komisija proučuje možnost tesnejšega usklajevanja vseh evropskih instrumentov za zagotavljanje preglednosti in kakovosti kot način za oblikovanje celovitega evropskega prostora spretnosti in kvalifikacij[39].

V zvezi s tem namerava Komisija sprejeti naslednje ukrepe za doseganje boljšega evropskega sodelovanja pri zagotavljanje kakovosti za vseživljenjskega učenje:

– posvetovanje z deležniki o ugotovitvah tega poročila in izvedljivosti izboljšanja usklajenosti med zagotavljanjem kakovosti v različnih podsektorjih izobraževanja v okviru prihodnjega javnega posvetovanja v smeri evropskega prostora spretnosti in kvalifikacij z iskanjem dodatnih sinergij in usklajenosti instrumentov EU za zagotavljanje preglednosti in priznavanje;

– iskanje načina za uresničevanje ciljev EQAVET prek celovitega pristopa k zagotavljanju kakovosti za vseživljenjsko učenje;

– skupaj z drugimi pobudami za zagotavljanje kakovosti in instrumenti za zagotavljanje preglednosti, raziskovanje praktičnih zahtev, povezanih z razvojem medsektorskih načel in smernic za zagotavljanje kakovosti vseživljenjskega učenja, ter pogojev za zaščito posebnosti podsistemov ali nacionalnih razmer.

[1]               Sporočilo Komisije Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva, COM(2012)582 final z dne 10. oktobra 2012.

[2]               Cedefop, Roads to recovery: three skill and labour market scenarios for 2025 (Pot do okrevanja: trije scenariji za spretnosti in trg dela za leto 2025), junij 2013.

[3]               UL C 155, 8.7.2009, str. 1.

[4]               V fazi načrtovanja na ravni sistema deskriptorji na primer zagotavljajo mejnike, kot so opisovanje srednje- in dolgoročnih ciljev sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja v okviru posvetovanja z deležniki, določanje ciljev in kazalnikov za spremljanje ter ugotavljanje potreb po usposabljanju.

[5]               Delovni dokument služb Komisije, SWD(2012)375 z dne 20. novembra 2012, str. 38.

[6]               EQAVET, Supporting the implementation of the European quality assurance reference framework: Results of the EQAVET Secretariat Survey (Podpiranje izvajanja evropskega referenčnega okvira za zagotavljanja kakovosti: Rezultati raziskave sekretariata EQAVET), 2012, str. 20. Na voljo na spletni strani sekretariata EQAVET, http://www.eqavet.eu/gns/what-we-do/annual-forum.aspx.

[7]               ICF GHK, Evaluation of implementation of EQAVET Final report (Ocena izvajanja EQAVET Končno poročilo) (v nadaljnjem besedilu: zunanje ocenjevanje), 2013, str. 51.

[8]               „Vocational education and training carried out in the initial education system, usually before entering working life“ („Poklicno izobraževanje in usposabljanje v začetnem izobraževalnem sistemu, običajno pred vstopom na poklicno pot“), po Cedefop, Terminology of European education and training policy (Terminologija evropske politike na področju izobraževanja in usposabljanja), Luxembourg, OP, 2008.

[9]               „Education or training after initial education and training – or after entry into working life […]“ („Izobraževanje ali usposabljanje po začetnem izobraževanju in usposabljanju – ali po začetku poklicne poti […]“), Cedefop, glej prejšnjo opombo.

[10]             Raziskava sekretariata EQAVET, cit., str. 29.

[11]             Ibid, str. 68: BE (nl), BG, DK, DE, EE, IE, ES, LV, LT, NL, AT, PL, RO, SK, FI, SE, UK, HR.

[12]             Raziskava sekretariata EQAVET, cit., poglavje 5.

[13]             Zunanje ocenjevanje, cit., str. 32.

[14]             Raziskava sekretariata EQAVET, cit., str. 61 in str. 72.

[15]             Cf. http://euskillspanorama.ec.europa.eu/.

[16]             Več raziskovalnih projektov 7. OP je obravnavalo nadaljevalno poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih. Cf.:. „Adult and continuing education in Europe. Using public policy to secure a growth in skills“ („Izobraževanje odraslih in nadaljevanje izobraževanja v Evropi. Uporaba javnih politik za zagotavljanje rasti na področju spretnosti“), Evropska komisija 2013.

[17]             SWD(2012)375, cit., str. 38.

[18]             AT, BE nl, CY, CZ, DK, EE, FI, HU, IE, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, UK, HR, IC in FYROM, raziskava sekretariata EQAVET, cit., str. 24.

[19]             Zunanje ocenjevanje, cit., str. 25.

[20]             http://www.peer-review-education.net/

[21]             Raziskava sekretariata EQAVET, cit., str. 104.

[22]         Besedo„akreditacija“ je v tem dokumentu treba razumeti kot izobraževalno akreditacijo in ne v smislu „akreditacije“, kot se uporablja v Uredbi (ES) 765/2008.

[23]             Cf. http://eqavetprojects.eu/.

[24]             Cf. Bruges Communiqué on enhanced European cooperation in vocational education and training (Sporočilo iz Bruggeja o okrepljenem evropskem sodelovanju pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju), 7. 12. 2010, strateški cilj 2b.

[25]             Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila, UL C 111, 6.5.2008, str. 1.

[26]             Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009, UL C 155, 8.7.2009, str. 11.

[27]             Odločba št. 2241/2004/ES, UL L 390, 31.12.2004, str. 6.

[28]             EQAVET, Serban Iosifescu, Quality assurance procedures in the processes of certification, curricula setting, accreditation and training of trainers in European VET systems (Postopki zagotavljanja kakovosti v postopkih potrjevanja, oblikovanja učnih načrtov, akreditacije in usposabljanja učiteljev v evropskih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja), 2011.

[29]             Cedefop, Trends in VET policy in Europe 2010–12 (Težnje v politiki poklicnega izobraževanja in usposabljanja 2010–2012), 2012, str. 59.

[30]             ENQA, Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru, 2005.

[31]             Čeprav EQAVET kot takšen še ni obstajal, je že obstajal skupni okvir za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

[32]             Končno poročilo tematske delovne skupine o kakovosti izobraževanja odraslih. Glej vzporedno študijo o kakovosti v izobraževanju odraslih, http://ec.europa.eu/education/adult/doc/qualityannex_en.pdf.

[33]             To predstavlja pomembno razliko med EQAVET ter evropskimi standardi in smernicami, ki obravnavajo samo institucionalno raven.

[34]             http://www.eqavet.eu – glej zlasti informacijsko orodje za kakovostni cikel.

[35]             OECD, Skills Outlook 2013 (Napovedi glede znanja in spretnosti 2013), zlasti str. 204.

[36]             Priporočilo Sveta (2012/C 398/01).

[37]             Cf. http://www.eqar.eu/.

[38]             Cf. http://ec.europa.eu/eqf/documentation_en.htm.

[39]             Sporočilo Komisije Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate, COM(2012) 669 final, 2012.