28.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/37

1.

izraža zadovoljstvo nad svežnjem ukrepov Komisije o krožnem gospodarstvu (1), ki v Evropski uniji uvaja skupen in skladen okvir učinkovite rabe virov. OR poudarja, da so za to potrebni politična volja za spremembe, dolgoročna politika in načrtovanje na področju naložb, pa tudi preskok pri ozaveščenosti in vključenosti državljanov in njihovega ravnanja glede virov. Poleg tega opozarja na temeljno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju takšnih politik, pa tudi pri njihovem izvajanju in oceni (2);

2.

v celoti priznava potrebo po prehodu na krožno gospodarstvo in njegove prednosti, kot jih je predstavila evropska platforma na visoki ravni za učinkovito rabo virov (EREP) (3). OR opozarja, da je to logično nadaljevanje zavez, ki so bile oblikovane v 7. okoljskem akcijskem programu EU v okviru časovnega načrta za Evropo, gospodarno z viri. Poudarja, da je nujno vzpostaviti krožno gospodarstvo, če želimo uresničiti vse cilje glede učinkovite rabe virov, da bi lahko gospodarstvo spet stopilo na pot rasti in da bi se zmanjšala njegova odvisnost od primarnih surovin na način, ki bi omogočil večjo zaščito okolja;

3.

izraža močno zaskrbljenost, ker je Komisija decembra 2014 najavila, da namerava umakniti predlog o spremembi več direktiv o odpadkih, namenjenih spodbujanju krožnega gospodarstva; meni, da je ta predlog, ki so mu številne evropske institucije in zainteresirane strani posvetile že veliko dela, na splošno gledano uravnotežen kompromis; v zvezi s tem spominja, da so Evropski parlament, Svet EU in številne zainteresirane strani izrazile jasno podporo nadaljevanju zakonodajnega procesa;

4.

poziva Evropsko komisijo, naj sprejme bolj povezan in bolj celovit pristop h krožnemu gospodarstvu. Za prehod na krožno gospodarstvo je poleg posvečanja pozornosti preprečevanju odpadkov in njihovi ponovni uporabi potreben pristop, ki vključuje celotno verigo, pa tudi boljša povezanost posameznih političnih področij in pobud, kot so časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, 7. okoljski akcijski program, podnebni in energetski sveženj, okoljski odtis (analiza življenjskega kroga in ogljični odtis) ter evropska strategija za bioproizvode (Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo);

5.

ugotavlja, da namerava Komisija do konca leta 2015 predstaviti izboljšan in ambicioznejši niz predlogov, vendar izraža resne pomisleke, da bi bilo možno doseči precej boljše kompromise glede več kompleksnih vprašanj v tako kratkem času; v zvezi s tem opozarja, da so nujno potrebne jasne in zanesljive pravne smernice za lokalne in regionalne oblasti in da lahko krožno gospodarstvo močno prispeva h gospodarski rasti; zato priporoča, naj ne izgubljali časa in naj bi skušali izboljšati predloge Komisije v okviru tega zakonodajnega postopka, in poziva Komisijo in sozakonodajalce, naj upoštevajo te pripombe in predloge pri svojem prihodnjem delu, vključno pri krepitvi krožnega gospodarstva v zgodnji fazi zasnove proizvodov in njihove proizvodnje;

6.

poudarja, da je treba v evropski pristop h krožnemu gospodarstvu v celoti vključiti biogospodarstvo, ki z letnim prometom okoli 22 milijard EUR pomembno prispeva k zeleni in trajnostni rasti ter k novim priložnostim za zaposlitev in trženje. Večji del vlaganj v biogospodarstvo poteka na lokalni ravni, kjer številne pobude od spodaj navzgor ustvarjajo nove vrednostne verige in priložnosti za zaposlitev;

7.

v tem okviru opozarja predvsem na pomemben potencial krožnega gospodarstva za prihranke podjetij, javnih organov in potrošnikov v EU; poudarja, da se morajo ti prihranki odraziti v velikih dolgoročnih naložbah v gospodarstvo EU, kar bo privedlo do ustvarjanja trajnostnih delovnih mest v EU;

8.

poudarja, da je še naprej treba na vseh ravneh – evropski, nacionalni in regionalni – razvijati ugoden politični okvir za krožno gospodarstvo z izvajanjem ukrepov, ki združujejo pametne predpise, tržne instrumente, zlasti tiste, ki so namenjeni spodbujanju uporabe recikliranih materialov, raziskave in inovacije, spodbujevalne mehanizme, izmenjavo informacij ter podporo prostovoljnim pristopom. Odbor meni, da so zasnova proizvodov in inovacije ključni dejavniki za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo, ter Komisijo poziva, naj spodbuja inovacije, zlasti s pomočjo programa za raziskave in inovacije (Obzorje 2020), kakor tudi razvoj večjega števila krožnih modelov za proizvode in storitve, predvsem v okviru skladnejše politike na področju proizvodov, naj nadaljuje revizijo in izvajanje direktive o okoljsko primerni zasnovi z vključitvijo meril o učinkoviti rabi virov ter določi, kako bi bilo treba uporabljati presojo vpliva na okolje pri zasnovi proizvodov in postopkov;

9.

podpira, da se direktiva o okoljsko primerni zasnovi uporabi za merila učinkovite rabe virov, povezana s trajnostjo, modularnostjo, možnostmi ponovne uporabe in možnostmi recikliranja, skupaj z ustreznim svetovanjem potrošnikom, tudi v zvezi s prihodnjimi prednostnimi skupinami proizvodov iz delovnega načrta za obdobje 2015–2017. Za spodbuditev učinkovite rabe virov je Odbor pozval h koreniti reviziji te direktive in njenih izvedbenih ukrepov, tako da bi se njeno področje uporabe razširilo na neenergetske proizvode z velikim vplivom na okolje (4);

10.

poudarja, da je pomembno že zgodaj v procesu proizvodnje posebno pozornost nameniti embalaži iz sestavljenih materialov, da se zmanjšajo odpadki iz materialov, ki se jih ne da reciklirati ali jih je mogoče reciklirati le z uporabo zapletenih in dragih tehnologij; predlaga, da se uredba o znaku EU za okolje (Ecolabel) razširi na vse večje število storitev in izdelkov, tako zaradi lažjega izvajanja ukrepov za zmanjšanje odpadkov kot tudi zato, da se potrošnikom posredujejo jasnejše in koristnejše informacije, da bi lahko zmanjšali okoljski učinek proizvodov in storitev;

11.

pozdravlja pobude, ki jih je napovedala Evropska komisija, da bi spodbudila zelena javna naročila, in sicer smernice o možnostih, ki jih ponujajo nove direktive o na področju zelenih javnih naročil, priporočilo o spremljanju uspešnosti držav članic pri doseganju okvirnega cilja 50-odstotnega deleža zelenih javnih naročil in podporo pri vzpostavljanju mrež za zelena javna naročila med javnimi organi. Vseeno pa OR ponavlja poziv, naj se za nacionalne vlade in evropske institucije določijo obvezni cilji glede zelenih javnih naročil (5);

12.

ponovno poudarja, da je pri izvajanju strategije Evropa 2020 bistvenega pomena spremljati napredek njene vodilne pobude „Evropa, gospodarna z viri“ v okviru evropskega semestra in letnega pregleda rasti, ki se nanjo navezujeta. Gospodarnost z viri mora postati neločljiv del sistema nacionalnih poročil za strategijo Evropa 2020, nacionalnih programov reform in priporočil za posamezno državo. V zvezi s tem poziva Evropski svet, naj v vmesni pregled strategije Evropa 2020 vključi nov krovni cilj produktivnosti virov, merjen kot razmerje med BDP in porabo surovin, v skladu s katerim bi se do leta 2030 produktivnost virov povečala za najmanj 30 %, obenem pa upošteva obstoječe cilje na nacionalni ravni (6);

13.

poudarja napredek, ki je bil s pomočjo evropskega zakonodajnega okvira, utemeljenega na proaktivni politiki, dosežen pri ravnanju z odpadki. Odbor regij poudarja, da nekatere države članice ter lokalne in regionalne oblasti dosegajo in presegajo cilje EU na tem področju, in meni, da bo prihodnja zakonodaja morala upoštevati različne izhodiščne položaje in podpirati zlasti najmanj uspešne pri nadaljevanju in krepitvi tovrstnih prizadevanj;

14.

meni, da mora odgovorna in trajnostna politika na področju hierarhije odpadkov poskrbeti, da se čim bolj zmanjšata ustvarjanje odpadkov ter negativni učinek odpadkov in ravnanja z njimi na človekovo zdravje in okolje, pa tudi, da se zmanjša poraba surovin ter da se vire, ki jih vsebujejo odpadki, ponovno vključi v gospodarski krogotok. Po mnenju Odbora je spoštovanje hierarhije odpadkov najučinkovitejše sredstvo za omejevanje okoljskih in finančnih stroškov ravnanja z odpadki in da je zato obžalovanja vredno, da Komisija v sporočilu ne preučuje zamisli o vključitvi zavezujočega cilja zmanjšanja odpadkov v okvirno direktivo o odpadkih;

15.

meni, da je treba zagotoviti lažjo uporabo mehanizmov za navajanje morebitnega stranskega proizvoda in prenehanja statusa odpadka, saj gre za enega najbolj neposrednih ukrepov za olajšanje ponovne uporabe materialov v proizvodnem ciklu in s tem za korak na poti h krožnemu gospodarstvu;

16.

opozarja, da je glede na razlike med regijami in državami članicami EU pri spoštovanju ciljev, ki jih določa sedanja evropska zakonodaja o ravnanju z odpadki (7), treba spodbujati sodelovanje in razširjanje primerov dobre prakse na tem področju ter tako pomagati manj uspešnim do doseganja končnih ciljev, vendar je treba upoštevati, da so v regijah in na področjih, kjer je prebivalstvo razpršeno ali je gostota prebivalstva nizka, razdalje do obratov za predelavo odpadkov velike, stroški upravljanja odpadkov večji in je izjemno težko doseči končni cilj stanja brez odpadkov;

17.

poudarja pomen ustvarjanja novih trgov za materiale, pridobljene iz odpadkov, in proizvode, izdelane iz njih, z vzpostavitvijo enotnega pravnega okvira in enakih možnosti za vse akterje, ki izkoristijo te materiale in jih ponovno vključujejo v gospodarski krogotok;

18.

poudarja bistveno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju zakonodaje na tem področju, pri vzpostavljanju in financiranju infrastrukture za ravnanje z odpadki in njihovo skladiščenje ter pri zagotavljanju operativnega upravljanja njihovih tokov, ki je eden največjih izzivov, s katerimi se soočajo lokalne in regionalne oblasti. Odbor regij ponavlja poziv iz prejšnjega mnenja (8), naj te oblasti bolj sodelujejo pri reviziji ciljev, ki jih bodo morale izpolnjevati. V tem okviru zahteva, da EU lokalnim in regionalnim oblastem zagotovi takšno raven ukrepanja in sodelovanja, ki bo v celoti upoštevala načelo subsidiarnosti;

19.

izraža obžalovanje, da v predlogu direktive ni dovolj poudarjena raba odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, kot virov energije, kar bi bil končni korak v procesu vrednotenja odpadkov, saj bi to omogočilo boljše uresničevanje ambicioznih ciljev, ki jih morajo izpolniti vse države članice, hkrati pa bi se povečala tudi energetska neodvisnost Evropske unije;

20.

meni, da so ugotovitve ocene učinka (9), spremnega dokumenta k predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta, zelo optimistične, in priporoča Komisiji, naj pojasni, na podlagi katerih podatkov je bila ocena izvedena, zlasti kar zadeva znanstvene dokaze, zaradi katerih se je odločila za ta konkreten pristop, stroške takšnega pristopa in, kar ni nepomembno, primernost uporabe merila najuspešnejših držav;

21.

na podlagi prejšnjih priporočil (10) podpira hitrejše sistematično uvajanje ekonomskih instrumentov na področju ravnanja z odpadki v državah članicah ter pri lokalnih in regionalnih oblasteh, na primer s spodbujanjem uporabe teh instrumentov v načrtih ravnanja z odpadki in zagotavljanja skladnosti (kot del sistema zgodnjega opozarjanja) ter spodbujanjem razširjene odgovornosti proizvajalca. Odbor tudi poudarja potencial teh instrumentov za ustvarjanje prihodkov lokalnih in regionalnih oblasti, ki bi se lahko uporabili za kritje (dela) upravnih stroškov v zvezi z izvajanjem in uveljavljanjem ciljev glede odpadkov, prav tako pa bi lahko z njimi dobili sredstva za dejavnosti čistilnih akcij, recikliranje in druge okoljske projekte;

22.

poziva Svet in Evropski parlament, naj v Prilogi VI predloga direktive ohranita enotno in nedvoumno opredelitev komunalnih odpadkov. Ta opredelitev bi morala biti jasnejša, njen poudarek pa ne bi smel biti na tem, kdo zbira odpadke, marveč na tem, katere vrste odpadki se zbirajo. Jasnejša enotna opredelitev je potrebna, da se zagotovi skladnost in primerno izvajanje politike ter omogoči primerjava dosežkov različnih lokalnih in regionalnih oblasti ter držav članic;

23.

izraža zadovoljstvo nad predlogom spremembe opredelitve tega, kar se bo pripravilo za ponovno uporabo in recikliralo. Čeprav ta ne temelji v celoti na rezultatih, je odziv na predhodne pozive Odbora regij k vzpostavitvi enotne metodologije izračunavanja uspešnosti recikliranja in količine dejansko recikliranega materiala (11);

24.

priporoča Komisiji, naj pregleda opredelitvi zbiranja in ločenega zbiranja, saj si jih države članice različno razlagajo. Za statistične namene in poročanje ter kakovost materialov Odbor prav tako priporoča opredelitev pojma ločevanja, saj številne države beležijo in računajo količino odpadkov, ki je dostavljena sortirnicam, vendar ta lahko zajema tudi do 30 % nečistega materiala;

25.

poudarja, da je treba vzpostaviti enotno metodo izračunavanja ciljev recikliranja, in pozdravlja predlog Komisije. S to poenostavitvijo in izbiro „metode, usmerjene v rezultate“, bo mogoče bolje primerjati različno uspešnost v EU ter spreminjati odpadke v koristne vire; hkrati poudarja, da ostajajo odprta vprašanja glede predlagane metode izračunavanja. Za nekatere tokove odpadkov se lahko izkaže, da bo z obstoječimi tehnikami zelo težko doseči zadane cilje. Odbor poziva Evropsko komisijo, naj pojasni metodo in uporabljene opredelitve ter po potrebi predlaga spremembe;

26.

opozarja, da je treba spoštovati načelo „hierarhije odpadkov“, ki daje prednost preprečevanju nastajanja odpadkov, saj gre za ključni element krožnega gospodarstva. V ta namen bi bilo treba to načelo upoštevati pred vsemi drugimi. S tega vidika bi morala Komisija v prvi vrsti predlagati obvezujoče cilje za preprečevanje nastajanja odpadkov, ki bi jih spremljale finančne spodbude, pa tudi izvajanje načela „onesnaževalec plača“ v celoti;

27.

ponavlja svojo zahtevo, naj se uvede zavezujoč cilj za preprečevanje nastajanja in za zmanjševanje komunalnih odpadkov v EU, da bi bila do leta 2020 količina komunalnih odpadkov, ki jih ustvari ena oseba, manjša od 10 % ravni, ki smo jo beležili 2010 (12);

28.

priporoča pripravo dodatnih ukrepov za izboljšanje ločenega zbiranja in recikliranja odpadkov, kot so: spodbujanje pnevmatičnega transporta gospodinjskih odpadkov do zabojnikov za ločeno zbiranje, postavitev zabojnikov z več predelki na gradbiščih, da se olajša ločevanje in upravljanje različnih vrst odpadkov, ki nastanejo med gradnjo in rušenjem, razvoj modelov upravljanja in naprav za recikliranje odpadkov od fotovoltaičnih zbiralnikov sončne energije, katerih količina se bo predvidoma povečala, ter vzpostavitev infrastrukturne mreže za dekontaminacijo in uporabo prometnih sredstev na koncu njihove življenjske dobe;

29.

poudarja, da je pri prehodu na krožno gospodarstvo treba upoštevati ne le ravnanje z odpadki, ampak tudi druge panoge, ki so povezane z razvojem in proizvodnjo izdelkov. Za lažje recikliranje in dostopnost izdelkov je treba spodbujati okoljsko primeren razvoj izdelkov ter razširjanje tehnologije, pri kateri nastaja malo ali nič odpadkov;

30.

v zvezi s krepitvijo razširjene odgovornosti proizvajalcev poziva Svet in Evropski parlament, naj ohranita predlagano spremembo člena 8 okvirne direktive o odpadkih, s katero se države članice ne le poziva, temveč se jim nalaga obveznost, da spodbujajo okoljsko učinkovitost ter okoljsko primerno zasnovo proizvodov, ki morajo biti zlasti tehnično trajnostni in primerni za recikliranje, ter upoštevajo učinek, ki ga ima proizvod v svojem celotnem življenjskem ciklu;

31.

ugotavlja, da v predlogu direktive ni opredeljen kvantitativen cilj okoljsko odgovorne zasnove proizvodov, in gospodarske akterje poziva k večji odgovornosti do okolja; zavzema se za konkretna priporočila glede odstotka recikliranih materialov, ki naj bi se uporabili v proizvodih, danih na trg; pri tem opozarja tudi na pomen instrumenta znaka EU za okolje (Ecolabel);

32.

ugotavlja, da je načelo razširjene odgovornosti proizvajalcev in uvoznikov učinkovit političen vzvod za ukrepe preprečevanja nastajanja odpadkov. Vendar Odbor regij poziva k sprejetju spremljevalnih ukrepov za zagotovitev, da se nastali stroški ne prenesejo na končnega uporabnika in da se dobiček ponovno vloži v proces ravnanja z odpadki;

33.

še naprej podpira krepitev načela razširjene odgovornosti proizvajalcev v zakonodaji EU (13) s pomočjo predloga za opredelitev minimalnih standardov (povračilo stroškov zbiranja, ravnanje s tokovi odpadkov in njihova obdelava, stroški obveščanja prebivalstva in prilagajanje zasnove proizvodov v smeri okoljsko primerne zasnove);

34.

poziva Evropski parlament in Svet, naj ostaneta ambiciozna glede cilja ponovne uporabe in recikliranja komunalnih odpadkov, ki ga predlaga Komisija. Odbor regij prav tako pozdravlja novo določbo, po kateri morajo države članice v svoje načrte o ravnanju z odpadki vključiti ukrepe v zvezi z recikliranjem tistih odpadkov, ki vsebujejo znatno količino ključnih surovin;

35.

svetuje, naj bosta za evropsko zakonodajo značilna ambicioznost in realizem. Odbor regij ugotavlja, da utegnejo predlogi za spremembo ciljev skupaj z enotno metodo izračunavanja pomeniti velik izziv za številne države članice ter lokalne in regionalne skupnosti, zlasti tiste, ki so naletele na največ težav pri izvajanju sedanje zakonodaje. Nove cilje bi bilo treba opredeliti po podrobni analizi razlogov, zakaj se veljavni cilji niso spoštovali, in njihovih posledic, tudi na regionalni ravni, pri čemer imajo nekatera območja z izjemno nizko gostoto prebivalstva posebne demografske značilnosti; predlaga določitev takšnih ciljev recikliranja, ki bodo hkrati ambiciozni in izvedljivi, in sicer po poglobljeni razpravi z državami članicami ter njihovimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi o ukrepih, potrebnih za njihovo učinkovito spremljanje in uspešno uresničevanje;

36.

poudarja, da se izvajanje sedanjih ciljev med državami članicami in regijami močno razlikuje; vendar opozarja, da je glede na pozitivne rezultate v nekaterih državah članicah možno ambiciozne cilje doseči ali se jim vsaj približati, če za to obstajajo ugodne razmere in se razvijejo potrebne upravne zmogljivosti tam, kjer jih danes še ni (14);

37.

se odločno zavzema za to, da bi bili cilji, ki jih opredeljuje nova direktiva, povezani s kakovostjo recikliranih ali ponovno pridobljenih materialov, ter se tako zagotovi, da reciklirani materiali niso škodljivi za okolje in zdravje ljudi ter so povsem konkurenčni na trgu surovin. Poleg tega bi bilo treba določiti enotna in jasna načela izračunavanja kvot dejanskega recikliranja;

38.

priporoča, da se ohrani ambiciozna raven ciljev za recikliranje odpadne embalaže do let 2020, 2025 in 2030, in podpira predlog o uporabi enotne metodologije izračunavanja uspešnosti recikliranja, ki se omeji na dejavnosti recikliranja, ne bi pa veljala več za dejavnosti predelave in recikliranja, kot sedaj. Kvantitativne cilje za recikliranje bi bilo treba opredeliti po opravljeni oceni učinka spremembe metodologije izračunavanja. Pri metodologiji izračunavanja in ciljih bi bilo treba upoštevati tudi neposredno ponovno uporabo embalaže. OR je že prej zahteval, da se preučijo možnosti povečanja deleža recikliranja plastične embalaže na 70 % ter deleža stekla, kovin, papirja, kartona in lesa na 80 % do leta 2020;

39.

ponavlja že izrečeni poziv, naj se z vidika razvoja sektorja in določitve kvantitativnih ciljev (15) v revidirano direktivo EU o odpadkih vključi nov cilj v zvezi z recikliranjem bioloških odpadkov. Poleg tega bi Komisija prav tako lahko določila zavezujoča merila kakovosti komposta, da se spodbudi trg recikliranja bioloških odpadkov in varstvo okolja. V ta namen bi bilo koristno opredeliti smernice za državljane o tem, kako izboljšati kakovost organskih odpadkov, ki se zbirajo in ki gredo v kompostiranje (16);

40.

ponovno odločno priporoča, da se določijo dodatni cilji glede priprave za ponovno uporabo, ki bodo zavezujoči, različni in specifični za vsak tok odpadkov, zlasti pohištvenih in tekstilnih odpadkov ter odpadne električne in elektronske opreme, sploh ker te vrste cilji v določenih državah že obstajajo na nacionalni oziroma regionalni ravni (17);

41.

je po pozivu Evropskega parlamenta k postopni uvedbi prepovedi odlaganja odpadkov na odlagališčih (18) pozval, naj se do leta 2020 prepove odlaganje odpadkov, ki jih je možno reciklirati, oziroma biorazgradljivih odpadkov na odlagališčih (19). Zato Odbor regij ponavlja že izrečeni poziv Evropskemu parlamentu in Svetu, naj se vsaj ohrani predlagani cilj, da se od 1. januarja 2025 naprej na odlagališča ne odlagajo več nobeni biorazgradljivi odpadki ter da se ločeno zbrani odpadki, ki jih je mogoče reciklirati, tudi dejansko reciklirajo, če je to tehnično mogoče in ekonomsko sprejemljivo;

42.

poziva k spremembi besedila o ciljih glede zmanjševanja, saj sta pojma nenevarnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališča, in komunalnih odpadkov pri navedenih izračunih in razmerjih pomešana, čeprav komunalni odpadki niso edini, ki jih je mogoče odlagati na odlagališče za nenevarne odpadke. OR tudi predlaga, naj se predlagani prostovoljni cilj omejitve odlaganja ostankov odpadkov na največ 5 % do leta 2030 izrazi na prožnejši način, vendar poudarja, da bi moral postati zavezujoč cilj za zmanjšanje odlaganja teh odpadkov na odlagališča, kar bi bilo bolj v skladu s poslanstvom 7. akcijskega načrta za okolje ter predhodnih zahtev Odbora regij (20);

43.

poziva Komisijo, naj si še dodatno prizadeva izboljšati potencial za recikliranje gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju, zlasti pa oceni, ali en sam cilj glede teh odpadkov zadošča za spodbujanje zbiranja, razvrščanja in recikliranja različnih gradbenih materialov ali pa bi bili potrebni konkretni cilji za gradbene materiale, ki ustvarijo manjši delež teh odpadkov;

44.

pozdravlja vzpostavitev mehanizma zgodnjega opozarjanja za nadzor spoštovanja ciljev za recikliranje, predlaganih v novi direktivi. Načrti za skladnost ustrezajo pristopu v priporočilih Odbora regij, ki se je zavzel za določitev časovnih načrtov za vsako državo članico posebej; hkrati poziva Komisijo, naj državam članicam pri pripravi omenjenih načrtov nudi metodološko podporo;

45.

prav tako soglaša z uvedbo obvezne priprave letnih poročil, ki se jim priloži poročilo o preverjanju kakovosti in ki jih preveri neodvisna tretja stran. Ta določba bi lahko ustvarila potrebne pogoje za boljše ocenjevanje položaja vsake države članice z vidika izpolnjevanja ciljev in omogočila sprejetje ukrepov za izboljšanje uspešnosti na tem področju;

46.

priporoča, da bi bila predložitev letnih poročil v oceno neodvisni tretji strani obvezna le v primeru, ko obstajajo dvomi o zanesljivosti podatkov, navedenih v poročilih, in Komisiji svetuje, naj določi objektivna merila in zagotovi metodološko podporo za tovrstno oceno;

47.

meni, da novi cilji glede recikliranja komunalnih odpadkov, odpadne embalaže, odpadne električne in elektronske opreme, odprava odlaganja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, na odlagališča, sprva do leta 2025 in zatem do leta 2030, ter mehanizem zgodnjega opozarjanja in sprememba obveznosti glede poročanja ne vzbujajo skrbi z vidika subsidiarnosti. V zvezi s sorazmernostjo pa ugotavlja, da razlike glede izvajanja sedanjih ciljev in časovni načrt za nove cilje, za katerega se zavzema Komisija (21), ustvarjajo težave;

48.

z zaskrbljenostjo opozarja na številne določbe nove direktive, ki bodo Komisijo pooblastile za sprejemanje delegiranih aktov v prihodnje.