(1)

Uredba Sveta (ES) št. 40/94 (2), ki je bila leta 2009 kodificirana kot Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 (3), je ustvarila sistem zaščite blagovne znamke, značilne za Evropsko unijo, ki je zagotovila zaščito blagovnih znamk na ravni Evropske unije, in sicer vzporedno z zaščito blagovnih znamk na ravni držav članic v skladu z nacionalnimi sistemi blagovnih znamk, usklajenimi z Direktivo Sveta 89/104/EGS (4), kodificirane kot Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(2)

Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe bi bilo treba terminologijo iz Uredbe (ES) št. 207/2009 posodobiti. To pomeni vključuje zamenjavo izraza „blagovna znamka Skupnosti“ z izrazom „evropska blagovna znamka Evropske unije “. V skladu s skupnim pristopom o decentraliziranih agencijah, o katerem so se julija 2012 dogovorili Evropski parlament, Svet in Komisija, bi se moralo ime „Urad za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli)“moralo nadomestiti z imenom Agencija za blagovne znamke in modele Evropske unije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Agencija). [Sprememba 1]

(3)

Komisija je na podlagi Sporočila Komisije z dne 16. julija 2008 o strategiji pravic industrijske lastnine za Evropo (6) izvedla celovito vrednotenje splošnega delovanja sistema blagovne znamke v Evropi kot celoti, ki zajema Unijo in nacionalne ravni ter njihove medsebojne odnose.

(4)

Svet je v svojih sklepih z dne 25. maja 2010 o prihodnji reviziji sistema blagovne znamke v Evropski uniji (7) Komisijo pozval, naj predstavi predloge za revizijo Uredbe (ES) št. 207/2009 in Direktive 2008/95/ES.

(5)

Izkušnje, pridobljene od uvedbe sistema blagovne znamke Skupnosti, so pokazale, da so podjetja v Uniji in iz tretjih držav sprejela sistem, ki je postal uspešna in izvedljiva dopolnitev in alternativa za zaščito blagovnih znamk na ravni držav članic. [Sprememba 2]

(6)

Nacionalne blagovne znamke pa so še naprej potrebne za podjetja, ki svojih blagovnih znamk ne želijo zaščititi na ravni Unije ali ki ne morejo pridobiti zaščite v Uniji, pri nacionalni zaščiti pa se ne soočajo z ovirami. To bi morala ostati odločitev vsake osebe, ki želi zaščito blagovne znamke, ne glede na to ali želi samo zaščito nacionalne znamke v eni ali več državah članicah ali samo evropske blagovne znamke Evropske Unije ali oboje.

(7)

Medtem ko je vrednotenje splošnega delovanja sistema blagovne znamke Skupnosti potrdilo, da so številni vidiki sistema, vključno s osnovnimi načeli, na katerih temelji, še vedno aktualni ter izpolnjujejo potrebe in pričakovanja podjetij, je Komisija v svojem sporočilu z naslovom „Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine“ z dne 24. maja 2011 (8) ugotovila, da obstaja potreba po posodobitvi sistema blagovne znamke v Evropski uniji, da bo postal učinkovitejši, uspešnejši in skladnejši kot celota ter se prilagodil spletni dobi.

(8)

Poleg izboljšav in sprememb sistema blagovne znamke Skupnosti bi bilo treba zakonodajo in prakse na področju nacionalnih blagovnih znamk dodatno uskladiti in ustrezno prilagoditi sistemu blagovne znamke Unije, da bi se v kar največji možni meri omogočili enaki pogoji za registracijo in zaščito blagovnih znamk v Uniji.

(9)

Za večjo prožnost ob hkratnem zagotavljanju večje pravne varnosti v zvezi z načinom prikaza blagovnih znamk bi bilo treba iz opredelitve evropske blagovne znamke Evropske unije črtati zahtevo glede grafičnega prikaza. Dovoljeno bi moralo biti, da se znak v registru blagovnih znamk Evropske unije prikaže v kakršni koli obliki in ne nujno grafično, če ga je mogoče predstaviti na jasen, natančen, samostojen, enostavno dostopen, trajen in objektiven način. Znak bi se torej lahko ob upoštevanju splošno razpoložljive tehnologije predstavil v kakršni koli ustrezni obliki, tako da lahko pristojni organi in javnost natančno ter in jasno ugotovijo podrobno vsebino zaščite. [Sprememba 3]

(10)

Veljavne določbe Uredbe (ES) št. 207/2009 ne zagotavljajo enake stopnje zaščite za označbe porekla in geografske označbe kot drugi instrumenti prava Unije. Zato je treba pojasniti absolutne razloge za zavrnitev v zvezi z označbami porekla in geografskimi označbami ter zagotoviti popolno skladnost z ustrezno zakonodajo Unije o zaščiti navedenih pravic intelektualne lastnine. Zaradi skladnosti z drugo zakonodajo Unije bi bilo treba področje uporabe navedenih absolutnih razlogov razširiti tako, da bi vključevala tudi zaščitene tradicionalne izraze za vina in zajamčene tradicionalne posebnosti.

(11)

Prijava blagovne znamke v pisavi ali jeziku, ki se ne uporablja v Uniji, ne bi smela dobiti zaščite, če bi bilo treba njeno registracijo zavrniti na podlagi absolutnih razlogov, ko bi bila prevedena ali prepisana v kateri koli uradni jezik držav članic.

(12)

Primerno je otežiti goljufive odobritve blagovnih znamk, in sicer z razširitvijo možnosti ugovora zoper evropsko blagovno znamko Evropske Unije , vloženo v slabi veri.

(13)

S ciljem ohranitve močne zaščite pravic pri označbah porekla in geografskih označbah, zaščitenih na ravni Unije, je treba pojasniti, da navedene pravice omogočajo vložitev ugovora zoper registracijo poznejše evropske blagovne znamke Evropske Unije , ne glede na to, ali obstajajo ali ne obstajajo tudi razlogi za zavrnitev, ki jih mora pregledovalec upoštevati po uradni dolžnosti.

(14)

Da bi zagotovili pravno varnost in popolno skladnost z načelom dajanja prednosti, pri čemer ima predhodno registrirana blagovna znamka prednost pred pozneje registrirano blagovno znamko, je treba določiti, da uveljavljanje pravic, ki jih daje evropska blagovna znamka Evropske Unije , ne bi smelo posegati v pravice imetnikov, pridobljene pred datumom vložitve ali datumom prednostne pravice evropske blagovne znamke Evropske Unije . To je v skladu s členom 16(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine z dne 15. aprila 1994 (9).

(15)

Za zagotovitev pravne varnosti in jasnosti je treba pojasniti, da je ne samo v primeru podobnosti temveč tudi v primerih enakega znaka, ki se uporablja za enako blago ali storitve, zaščita evropske blagovne znamke odobrena le zato ter v takšni meri, ker se ogroža glavni namen evropske blagovne znamke, tj. zagotavljanje trgovskega izvora blaga ali storitev. [Sprememba 4]

(16)

Do nejasnosti glede porekla blaga ali storitev lahko pride, ko podjetje znak, ki je enak ali podoben trgovskemu imenu, uporablja tako, da se vzpostavi povezava med podjetjem z navedenim imenom ter blagom ali storitvami navedenega podjetja. Kršitev evropske blagovne znamke Evropske Unije bi morala zato tudi vključevati uporabo znaka kot trgovskega imena ali podobnega znaka, če se uporablja za namene razlikovanja blaga ali storitev, kar zadeva njihov trgovski izvor.

(17)

Da bi zagotovili pravno varnost in popolno usklajenost s posebno zakonodajo Unije, je primerno imetniku evropske blagovne znamke Evropske Unije zagotoviti pravico, da tretji osebi prepreči uporabo znaka v primerjalnem oglaševanju, kadar je to v nasprotju z Direktivo 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(18)

Za izpolnitev cilja učinkovitejše okrepitve zaščite blagovnih znamk in boja proti ponarejanju ter brez poseganja v predpise STO, zlasti člen V Splošnega sporazuma o carinah in trgovini o prostem tranzitu, bi moral imetnik evropske blagovne znamke Evropske unije imeti pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet, kadar takšno blago prihaja iz tretjih držav in ima brez dovoljenja nameščeno blagovno znamko, ki je praktično enaka evropski blagovni znamki Evropske unije , registrirani za takšno blago. To ne bi smelo posegati v nemoten tranzit generičnih zdravil v skladu z mednarodnimi obveznostmi Evropske unije, zlasti tistimi, izraženimi v deklaraciji o sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki jo je 14. novembra 2001 sprejela ministrska konferenca STO v Dohi. [Sprememba 115]

(18a)

Imetnik blagovne znamke Evropske unije bi moral imeti pravico ustrezno pravno ukrepati, kar med drugim vključuje pravico, da od nacionalnih carinskih organov zahteva ukrepanje v zvezi z blagom, ki domnevno krši pravice imetnika, na primer zadržanje ali uničenje blaga v skladu z Uredbo (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta  (11) . [Sprememba 6]

(18b)

Člen 28 Uredbe (EU) št. 608/2013 določa, da je imetnik odločbe odškodninsko odgovoren do imetnika blaga, če je med drugim naknadno ugotovljeno, da zadevno blago ne krši pravice intelektualne lastnine. [Sprememba 7]

(18c)

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo nemoten tranzit generičnih zdravil. Imetnik blagovne znamke ne bi smel imeti pravice, da bi tretjim osebam preprečil vnos blaga v okviru trgovske dejavnosti na carinsko območje države članice zaradi opažene ali dejanske podobnosti med mednarodnim nelastniškim imenom za aktivno sestavino zdravila in registrirano blagovno znamko.[Sprememba 8]

(19)

Za učinkovitejše preprečevanje vstopa ponarejenega blaga, ki krši pravice, zlasti v zvezi s prodajo na spletu, ki se dostavlja v manjših pošiljkah v skladu z opredelitvijo v Uredbi (EU) št. 608/2013, bi moral imetnik veljavno registrirane blagovne znamke Evropske unije imeti pravico, da prepreči uvoz takšnega blaga v Unijo, kadar je le pošiljatelj ponarejenega blaga tisti, ki posluje za komercialne namene deluje v gospodarskem prometu . V primeru sprejetja takih ukrepov bi morale države članice zagotoviti, da se posameznikom ali subjektom, ki so naročili to blago, sporočijo razlogi za te ukrepe ter se jih obvesti o zakonskih pravicah zoper pošiljatelja . [Sprememba 9]

(20)

Da bi imetnikom evropskih blagovnih znamk Evropske Unije omogočili učinkovitejši boj proti ponarejanju, bi morali imeti pravico, da preprečijo namestitev znamke, ki krši pravice, na blago in pripravljalne dejavnosti pred namestitvijo.

(21)

Izključne pravice, podeljene z evropsko blagovno znamko Evropske Unije , imetniku ne bi smele dati pravice, da prepreči uporabo znakov ali označb, ki se uporabljajo pošteno in v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih in trgovinskih zadevah. Da bi ustvarili enake pogoje za trgovska imena in blagovne znamke v primeru sporov glede tega, da je za trgovska imena redno odobrena neomejena zaščita pred poznejšimi blagovnimi znamkami, bi se moralo šteti, da taka uporaba vključuje uporabo le lastnega imena osebe. Pole tega bi morala vključevati uporabo opisnih ali neopisnih znakov ali označb na splošno. Imetnik tudi ne bi smel imeti pravice, da prepreči splošno pravično in pošteno uporabo evropske blagovne znamke Evropske Unije za identifikacijo ali sklicevanje na blago ali storitve, ki so enake blagu ali storitvam imetnika.

(22)

Za zagotovitev pravne varnosti in zaščite legitimno pridobljenih pravic blagovne znamke je brez vplivanja na načelo, da poznejša blagovna znamka ne more biti uveljavljena zoper prejšnjo blagovno znamko, primerno in potrebno določiti, da imetniki evropskih blagovnih znamk Evropske unije ne bi smeli biti upravičeni do ugovora zoper uporabo poznejše blagovne znamke, če je bila slednja pridobljena takrat, ko se prejšnja blagovna znamka ni mogla uveljavljati zoper poznejšo blagovno znamko. Carinski organi bi morali pri pregledovanju uporabljati pristojnosti in postopke v skladu z zakonodajo Unije o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov. [Sprememba 10]

(23)

Zaradi pravičnosti in pravne varnosti bi morala biti uporaba evropske blagovne znamke Evropske Unije v obliki, ki se razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke v obliki, v kateri je registrirana, zadostna za ohranitev pridobljenih pravic, ne glede na to, ali je blagovna znamka v obliki, ki se uporablja, tudi registrirana.

(24)

Uredba (ES) št. 207/2009 Komisiji podeljuje pooblastila za sprejetje pravil za izvajanje navedene uredbe. Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba pooblastila, ki so bila Komisiji podeljena na podlagi Uredbe (ES) št. 207/2009, uskladiti s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(25)

Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(26)

Za zagotovitev učinkovite registracije pravnih aktov, ki zadevajo evropsko blagovno znamko Evropske Unije kot predmet premoženja in zagotavljajo popolno preglednost registra evropskih blagovnih znamk, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva natančno opredelitev nekaterih obveznosti prijavitelja v zvezi s posebnimi blagovnimi znamkami, podrobnostmi o postopkih za vnos prenosa evropskih blagovnih znamk Evropske Unije , oblikovanjem in prenosom stvarne pravice, izvršbami, udeležbo v postopku insolventnosti ter odobritvijo ali prenosom dovoljenja v register in razveljavitvijo ali izbrisom ustreznih vnosov.

(27)

Glede na postopno zmanjševanje in zanemarljivo število prijav blagovne znamke Skupnosti, vloženih v osrednjih uradih za intelektualno lastnino držav članic (v nadaljnjem besedilu: uradi držav članic), bi morala biti vložitev prijave evropske blagovne znamke Evropske Unije dovoljena le pri Agenciji.

(28)

Zaščita evropske blagovne znamke Evropske Unije je odobrena v zvezi s posebnim blagom ali storitvami, katerih narava in število določita obseg zaščite, ki se odobri imetniku blagovne znamke. Zato je treba v Uredbi (ES) št. 207/2009 vzpostaviti pravila za označevanje in klasifikacijo blaga ter storitev in zagotoviti pravno varnost ter dobro upravljanje, in sicer z zahtevo, da prijavitelj blago in storitve, za katere se zahteva zaščita blagovne znamke, opredeli dovolj jasno in natančno, da bodo pristojni organi in gospodarski subjekti na podlagi same prijave lahko določili obseg zaščite, ki se zahteva v prijavi. Uporaba splošnih pogojev bi se morala razlagati tako, kot da vključuje le blago in storitve, ki so jasno zajete v dobesednem smislu izraza. Imetniki evropskih blagovnih znamk Evropske Unije , ki so zaradi prejšnje prakse Agencije registrirane za celoten naslov razreda Nicejske klasifikacije, bi morali imeti možnost, da prilagodijo svoje specifikacije blaga in storitev za zagotovitev, da vsebina registra izpolnjuje zahtevan standard jasnosti in natančnosti v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(29)

Da se zagotovi učinkovit in uspešen sistem za vložitev prijav evropske blagovne znamke Evropske Unije , vključno z zahtevami za priznanje prednostne pravice in prednosti starejše blagovne znamke, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva sredstva in način za vložitev prijav evropske blagovne znamke Evropske Unije , podrobnosti glede formalnih pogojev za prijavo evropske blagovne znamke Evropske Unije , vsebino vloge, vrsto prijavne pristojbine in tudi informacije o postopkih za ugotavljanje vzajemnosti, zahtevo za priznavanje prednosti prejšnje prijave, razstavno prednostno pravico in prednost starejše nacionalne blagovne znamke. [Sprememba 11]

(30)

Sedanji sistem poizvedb o evropskih blagovnih znamkah Evropske Unije in nacionalnih blagovnih znamkah ni niti zanesljiv niti učinkovit. Zato bi ga bilo treba nadomestiti z dostopnimi, celovitimi, hitrimi in zmogljivimi iskalniki, ki bodo v okviru sodelovanja Agencije in uradov držav članic prosto dostopni javnosti.

(31)

Da bi Agencija lahko z uporabo preglednih, temeljitih, poštenih in pravičnih postopkov učinkovito, uspešno in hitro pregledala ter registrirala prijave evropske blagovne znamke Evropske Unije , bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva določanje podrobnosti o postopkih, ki se nanašajo na preverjanje skladnosti z zahtevami glede datuma vložitve in formalnih pogojev prijave, postopke za preverjanje plačila pristojbin za razred in pregled absolutnih razlogov za zavrnitev, podrobnosti o objavi prijave, postopke za popravljanje napak pri objavi prijav, podrobnosti o postopkih v zvezi s pripombami tretjih oseb, podrobnosti o postopku ugovora, podrobnosti o postopkih za vložitev in pregled ugovorov ter podrobnosti, ki urejajo spremembe in delitev prijave, podrobnosti, ki se v register vpišejo pri registraciji evropske blagovne znamke Evropske Unije , način objave registracije in vsebine ter način izdaje potrdila o registraciji.

(32)

Za zagotovitev, da se evropske blagovne znamke Evropske Unije lahko uspešno in učinkovito podaljšajo in se določbe o spremembah in delitvi evropske blagovne znamke Evropske Unije v praksi varno uporabljajo, ne da bi pri tem ogrozili pravno varnost, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva opredelitev načina postopka podaljšanja registracije evropske blagovne znamke Evropske Unije in postopke, ki urejajo spremembe in delitev evropske blagovne znamke Evropske Unije . [Sprememba 12]

(33)

Da bi se imetnik evropske blagovne znamke Evropske Unije lahko brez težav odpovedal evropski blagovni znamki Evropske Unije , in sicer ob spoštovanju pravic tretjih oseb, ki so vnesene v register v zvezi z navedeno blagovno znamko, da bi zagotovili, da se evropska blagovna znamka Evropske Unije lahko uspešno in učinkovito razveljavi ali razglasi za neveljavno na podlagi preglednih, temeljitih, poštenih in pravičnih postopkov ter ob upoštevanju načel iz Uredbe, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva natančno določitev postopka, ki ureja odpoved evropske blagovne znamke Evropske Unije , in postopka za razveljavitev ali razglasitev znamke za nično.

(34)

Da bi odbori za pritožbe lahko z uporabo preglednega, temeljitega, poštenega in pravičnega postopka, ki upošteva načela iz Uredbe (ES) št. 207/2009, uspešno, učinkovito in celovito pregledali sklepe Agencije, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva natančno opredelitev vsebine pritožbe, postopek za vložitev in obravnavo pritožbe, vsebino in obliko sklepov Odbora za pritožbe in povračilo pristojbin za pritožbo.

(35)

Kot dopolnilo obstoječim določbam o kolektivnih blagovnih znamkah Skupnosti in za odpravo sedanjega neravnovesja med nacionalnimi sistemi in sistemom evropske blagovne znamke Evropske Unije , je treba dodati vrsto posebnih določb za zaščito evropskih certifikacijskih blagovnih znamk, ki instituciji ali organizaciji za potrjevanje omogočajo, da uporabnikom certifikacijskega sistema dovolijo uporabo znamke kot znaka za blago ali storitve, ki so v skladu z zahtevami za potrjevanje.

(35a)

Da bi se izboljšalo delovanje celotnega sistema registracije blagovnih znamk in bi se zagotovilo, da se blagovne znamke ne bi registrirale, če bi obstajali popolni razlogi za zavrnitev, med drugim zlasti kadar je blagovna znamka opisna ali je ni mogoče razlikovati oziroma je po svoji naravi zavajajoča za javnost, kar zadeva vrsto, kakovost ali geografsko poreklo blaga ali storitve, bi bilo treba tretjim osebam omogočiti, da centralnim uradom za industrijsko lastnino držav članic pošljejo pisne pripombe z razlago absolutnih razlogov, ki so ovira za registracijo. [Sprememba 13]

(36)

Da se omogoči učinkovita in uspešna uporaba evropske kolektivne in certifikacijske blagovne znamke Evropske Unije , bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva natančno opredelitev rokov za predložitev sprejme delegirane akte v zvezi z opredelitvijo formalne vsebine predpisov, ki urejajo uporabo navedenih znamk in njihovo vsebino. [Sprememba 14]

(37)

Izkušnje, pridobljene pri uporabi sedanjega sistema blagovnih znamk Skupnosti, so razkrile možnost za izboljšanje nekaterih vidikov postopka. Zato bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe za poenostavitev in pospešitev postopkov, kadar je primerno, ter po potrebi okrepiti pravno varnost in predvidljivost.

(38)

Da se zagotovi neovirano, uspešno in učinkovito delovanje sistema evropske blagovne znamke Evropske Unije , bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva določitev sprejme delegirane akte v zvezi z določitvijo zahtev glede oblike določb, podrobnosti o ustnih postopkih in načine načinov pridobivanja dokazov, načine načinov obveščanja, postopek postopkov za obveščanje o izgubi pravic, komunikacijska sredstva in oblike komunikacijskih sredstev in oblik , ki jih uporabljajo stranke v postopku, pravila pravil , ki urejajo izračun in trajanje rokov, postopke postopkov za razveljavitev odločb ali izbris vpisa v register in popravek očitnih napak v odločbah in napake napak Agencije, načine načinov prekinitve postopkov in postopke postopkov o porazdelitvi in določitvi stroškov, podrobnosti, ki jih je treba vpisati v register, podrobnosti o inšpekcijskem pregledu in vodenju spisov, načine načinov objave v biltenu za evropske blagovne znamke Evropske Unije in Uradnem listu Agencije, načine načinov upravnega sodelovanja Agencije in organov držav članic ter podrobnosti o zastopanju pred Agencijo. [Sprememba 15]

(39)

Zaradi pravne varnosti in večje preglednosti je primerno jasno opredeliti vse naloge Agencije, vključno s tistimi, ki niso povezane z upravljanjem sistema blagovne znamke Unije.

(40)

S ciljem spodbujanja približevanja praks in razvijanja skupnih orodij je treba vzpostaviti ustrezen okvir za sodelovanje Agencije in uradov držav članic, jasno opredelitev poglavitnih področij sodelovanja in pooblastilo Agenciji, da usklajuje ustrezne skupne projekte v interesu Unije, ter za financiranje navedenih skupnih projektov z nepovratnimi sredstvi, in sicer do najvišjega zneska. Navedene dejavnosti sodelovanja bi moral morale koristiti podjetjem, ki v Evropi Uniji uporabljajo sisteme blagovnih znamk. Uporabnikom sistema Unije iz te uredbe (ES) št. 207/2009 bi morali skupni projekti, zlasti zbirke podatkov , ki se uporabljajo za namene poizvedb in posvetovanja, brezplačno zagotavljati dodatna, vključujoča, in učinkovita in brezplačna orodja za izpolnjevanje posebnih zahtev, ki nastajajo zaradi enotnega značaja evropske blagovne znamke Evropske unije . Vendar ne bi smelo biti obvezno, da države članice izvajajo rezultate takih skupnih projektov. Čeprav je pomembno, da vse strani prispevajo k uspehu skupnih projektov, ne nazadnje z izmenjavo najboljše prakse, stroga zahteva, da vse države članice izvedejo rezultate skupnih projektov, tudi če je na primer država članica prepričana, da že ima boljša orodja IT ali podobna orodja, ne bi bila sorazmerna ali v največjem interesu uporabnikov . [Sprememba 16]

(41)

Nekatera načela glede upravljanja Agencije bi bilo treba prilagoditi skupnemu pristopu o decentraliziranih agencijah EU, ki so ga julija 2012 sprejeli Evropski parlament, Svet in Komisija.

(42)

Zaradi večje pravne varnosti in preglednosti je treba posodobiti nekatere določbe, ki zadevajo organizacijo in delovanje Agencije.

(43)

Za dobro finančno poslovodenje bi se bilo treba izogniti kopičenju znatnega proračunskega presežka. To ne vpliva na ohranitev finančne rezerve Agencije, ki pokriva enoletne operativne izdatke in tako zagotavlja nadaljnje izvajanje dejavnosti in izpolnjevanje nalog.

(44)

Da se omogoči uspešna in učinkovita konverzija prijave ali registracije evropske blagovne znamke Evropske Unije v prijavo nacionalne blagovne znamke, pri čemer se zagotovi temeljit pregled ustreznih zahtev, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva natančno opredelitev formalnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati zahteva za konverzijo, ter natančne informacije o pregledu in objavi.

(44a)

Struktura pristojbin je bila določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2869/95  (12) . Struktura pristojbin pa je osrednji vidik delovanja sistema blagovne znamke Unije in je bila od njene uvedbe revidirana le dvakrat ter šele po obsežni politični razpravi. Struktura pristojbin bi se morala zato neposredno urejati v Uredbi (ES) št. 207/2009. Zato bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 2869/95 in črtati določbe iz Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95  (13) , ki se nanašajo na strukturo pristojbin. [Sprememba 17]

(45)

Da se zagotovijo učinkovita in uspešna metoda reševanja sporov, skladnost z jezikovno ureditvijo iz Uredbe (ES) št. 207/2009, hitro sprejemanje odločb v enostavnih zadevah ter učinkovita in uspešna organizacija odborov za pritožbe, ustrezna in realistična raven pristojbin, ki jih zaračuna Agencija, ob hkratnem upoštevanju proračunskih načel iz Uredbe (ES) št. 207/2009, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme delegirane akte , kar zadeva podrobnosti o jezikih, ki se uporabljajo pred Agencijo, primere, v katerih bi en sam član sprejel odločbe o ugovoru in izbrisu, podrobnosti o organizaciji v zvezi z organizacijo odborov za pritožbe, zneske pristojbin, ki se plačajo Agenciji, in podrobnosti v zvezi s plačilom pristojbin . [Sprememba 18]

(46)

Da bi zagotovili uspešno in učinkovito registracijo mednarodnih blagovnih znamk v skladu z določbami Protokola k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar zadeva natančno opredelitev postopkov, ki zadevajo mednarodno registracijo blagovnih znamk.

(46a)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001Evropskega parlamenta in Sveta  (14) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje 11. julija 2013  (15).

(47)

Uredbo (ES) št. 207/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

V naslovu se izraz „blagovna znamka Skupnosti“ nadomesti z izrazom „evropska blagovna znamka Evropske Unije “;

(2)

V Uredbi se izraz „blagovna znamka Skupnosti“ nadomesti z izrazom „evropska blagovna znamka Evropske unije “, izvedejo pa se tudi vse potrebne slovnične spremembe; [Sprememba 20] (Sprememba velja za celotno besedilo)

(3)

V Uredbi se izraz „sodišče za blagovne znamke Skupnosti“ nadomesti z izrazom „sodišče za evropske blagovne znamke Evropske unije “, izvedejo pa se tudi vse potrebne slovnične spremembe; [Sprememba 21] (Sprememba velja za celotno besedilo)

(4)

V Uredbi se izraze izraz „kolektivna blagovna znamka Skupnosti“ nadomesti z izrazom „evropska kolektivna blagovna znamka Evropske unije “, izvedejo pa se tudi vse potrebne slovnične spremembe; [Sprememba 22] (Sprememba velja za celotno besedilo)

(5)

V Uredbi, razen v primerih iz točk (2), (3) in (4), se izrazi „Skupnost“, „Evropska skupnost“ in „Evropske skupnosti“ nadomestijo z izrazom „Unija“, izvedejo pa se tudi vse potrebne slovnične spremembe;

(6)

V Uredbi se izraz „Urad“, če zadeva Urad za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli) iz člena 2 Uredbe, nadomesti z izrazom „Agencija“, izvedejo pa se tudi vse potrebne slovnične spremembe;

(7)

V Uredbi se izraz „predstojnik“ nadomesti z izrazom „izvršni direktor“, izvedejo pa se tudi vse potrebne slovnične spremembe;

(8)

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Agencija

1.   Ustanovi se Agencija za blagovne znamke in modele Evropske unije za intelektualno lastnino , v nadaljnjem besedilu: Agencija. [Sprememba 23] (Sprememba velja za celotno besedilo)

2.   Vsa sklicevanja v zakonodaji Unije na Urad za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli) se razlagajo kot sklicevanja na Agencijo.“;

(9)

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Znaki, ki lahko sestavljajo evropsko blagovno znamko Evropske unije

Evropska Blagovna znamka Evropske unije je lahko sestavljena iz kakršnih koli znakov, zlasti besed, vključno z osebnimi imeni, modeli, črkami, števili, barvami, obliko blaga ali njegove embalaže ali zvoki, če je uporabljena splošno dostopna tehnologija in se s pomočjo teh znakov

(10)

Člen 7 se spremeni:

(11)

Člen 8 se spremeni:

(12)

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Pravice iz evropske blagovne znamke Evropske unije

1.   Registracija evropske blagovne znamke Evropske unije daje imetniku izključne pravice.

2.   Brez poseganja v pravice imetnikov, ki so jih pridobili pred datumom vložitve ali datumom prednostne pravice za evropsko blagovno znamko Evropske unije , ima imetnik evropske blagovne znamke Evropske unije pravico preprečiti vsem tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo kateri koli znak v zvezi z blagom ali storitvami, če:

3.   V skladu z odstavkom 2 je med drugim lahko zlasti prepovedano:

4.   Imetnik evropske blagovne znamke Evropske unije ima pravico preprečiti uvoz blaga iz odstavka 3(c) v Unijo, dostavljenega v manjših pošiljkah v skladu z opredelitvijo iz Uredbe (EU ) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*3), če samo pošiljatelj blaga deluje za komercialne namene v gospodarskem prometu in če ima to blago, vključno z embalažo, brez dovoljenja nameščeno blagovno znamko, ki je enaka blagovni znamki Evropske unije, registrirane za takšno blago, ali ki je v njenih bistvenih vidikih ni mogoče razlikovati od blagovne znake Evropske unije . V primeru sprejetja takih ukrepov države članice zagotovijo, da se posameznikom ali subjektom, ki so naročili to blago, sporočijo razlogi za te ukrepe ter se jih obvesti o zakonskih pravicah zoper pošiljatelja .

5.    Brez poseganja v predpise STO, zlasti člen V Splošnega sporazuma o carinah in trgovini o prostem tranzitu ima imetnik evropske blagovne znamke Evropske unije ima pravico, da tretjim osebam prepreči vnos blaga v okviru trgovinske dejavnosti na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet, če takšno blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in ima brez dovoljenja nameščeno blagovno znamko, ki je enaka kot evropska blagovna znamka Evropske unije , registrirana za takšno blago, ali ki je bistveno ni mogoče razlikovati od navedene blagovne znamke. [Spremembi 28 in 116]

(*2)  Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (UL L 376, 27.12.2006, str. 21)."

(*3)  Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (UL L 181, 29.6.2013, str. 15).“"

(13)

Vstavita se naslednja člena:

„Člen 9a

Kršitev pravic imetnika z uporabo opreme, embalaže ali drugega sredstva

Če je verjetno, da se bo oprema, embalaža ali drugo sredstvo, kamor je znamka nameščena, uporabilo za blago ali storitve in bi uporaba v zvezi s tem blagom ali storitvami pomenila kršitev pravic imetnika v skladu s členom 9(2) in (3), ima imetnik evropske blagovne znamke Evropske Unije pravico preprečiti:

Člen 9b

Datum prevladujočih pravic nasproti tretjim osebam

1.   Pravice, ki jih daje evropska blagovna znamka Evropske Unije , učinkujejo zoper tretje osebe od datuma objave registracije blagovne znamke.

2.   Ustrezno nadomestilo se lahko zahteva za dejanja, ki se zgodijo po datumu objave prijave evropske blagovne znamke Evropske Unije , ki bi bile po objavi registracije blagovne znamke na podlagi tega prepovedane.

3.   Sodišče, ki mu je zadeva dodeljena, ne sme meritorno odločati o zadevi, dokler registracija ni objavljena.“;

(14)

Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Omejitev pravic iz evropske blagovne znamke Evropske unije

1.   Evropska Blagovna znamka Evropske unije imetniku ne daje pravice, da tretji osebi v gospodarskem prometu prepreči uporabo:

2.   Uporaba s strani tretje osebe se šteje, da ni v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, zlasti v naslednjih primerih:

2a.     Blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da tretji osebi prepove uporabo blagovne znamke iz upravičenih razlogov v morebitne nekomercialne namene.

2b.     Blagovna znamka ne daje imetniku pravice, da tretji osebi prepove uporabo v gospodarskem prometu prejšnje pravice, ki velja le na določenem področju, če je ta pravica priznana v zadevni državi članici in znotraj meja področja, na katerem je priznana.“; [Sprememba 29]

(15)

V členu Člen 13(1) se izraz „Skupnosti“ nadomesti z izrazom „Evropskega gospodarskega prostora.“; naslednjim:

„1.     Blagovna znamka Evropske unije imetniku ne daje pravice, da prepove njeno uporabo v zvezi z blagom, ki ga je dal imetnik na trg Evropskega gospodarskega prostora ali se je to zgodilo z njegovim soglasjem.“; [Sprememba 30]

(16)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 13a

Pravica imetnika pozneje registrirane blagovne znamke glede posega kot obramba v postopkih za ugotavljanje kršitev

1.   V postopkih za ugotavljanje kršitev imetnik evropske blagovne znamke Evropske unije ni upravičen, da prepreči uporabo pozneje registrirane evropske blagovne znamke Evropske unije , če se ta ne razglasi za nično v skladu s členi 53(3) in (4), 54(1) in (2) ter 57(2).

2.   V postopkih za ugotavljanje kršitev imetnik evropske blagovne znamke Evropske unije ni upravičen, da prepreči uporabo pozneje registrirane nacionalne blagovne znamke, če se ta ne razglasi za nično v skladu s členi 8, 9(1) in (2) ter 48(3) Direktive [xxx].

3.   Če imetnik evropske blagovne znamke Evropske unije ni upravičen, da v skladu z odstavkoma 1 ali 2 prepreči uporabo pozneje registrirane blagovne znamke, imetnik navedene znamke ni upravičen, da prepreči uporabo navedene prejšnje evropske blagovne znamke Evropske unije v postopku za ugotavljanje kršitev.“;

(17)

V členu 15(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Uporaba v pomenu odstavka 1 pomeni:

(18)

V členu 16(1) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Razen če je v členih 17 do 24 drugače določeno, se evropska blagovna znamka Evropske unije kot predmet premoženja obravnava v celoti in za celotno območje Unije kot nacionalna blagovna znamka, registrirana v državi članici, v kateri po registru evropskih blagovnih znamk Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: register):“;

(19)

V členu 17 se črta odstavek 4;

(20)

Člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Prenos blagovne znamke, registrirane v imenu posrednika

1.   Če je evropska blagovna znamka Evropske unije registrirana v imenu posrednika ali zastopnika osebe, ki je imetnik navedene blagovne znamke, brez imetnikovega dovoljenja, ima slednji pravico, da zahteva prenos evropske blagovne znamke Evropske unije v svojo korist, razen če tak posrednik ali zastopnik upraviči svoje ravnanje.

2.   Imetnik lahko zahtevo za prenos v skladu z odstavkom 1 predloži:

(21)

Člen 19 se spremeni:

(22)

V členu 20 se doda naslednji odstavek:

„4.   Vpis v register, izveden v skladu z odstavkom 3, se izbriše ali spremeni na zahtevo ene od strank.“;

(23)

V členu 22 se doda naslednji odstavek:

„6.   Vpis v register, izveden v skladu z odstavkom 5, se izbriše ali spremeni na zahtevo ene od strank.“;

(24)

V Prilogi II se vstavi naslednji oddelek:

„ODDELEK 5

Prenos pooblastila

Člen 24a

Prenos pooblastila

Na Komisijo se v skladu s členom 163 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se določijo:

(25)

Člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

Vložitev prijav

Prijava evropske blagovne znamke Evropske unije se vloži pri Agenciji.“;

(26)

Člen 26 se spremeni:

(27)

Člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Datum vložitve

Datum vložitve prijave evropske blagovne znamke Evropske unije je datum, na katerega je prijavitelj pri Agenciji vložil dokumente, ki vsebujejo informacije iz člena 26(1), pri čemer je treba plačati prijavno pristojbino, za katero je bil v roku 21 dni od vložitve navedenih dokumentov izdati plačilni nalog izdan najpozneje na ta datum za plačilo prijavne pristojbine .“; [Sprememba 32]

(28)

Člen 28 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 28

Določitev in klasifikacija blaga in storitev

1.   Blago in storitve, za katere se zahteva registracija, se razvrstijo v skladu s sistemom klasifikacije iz Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957 (v nadaljnjem besedilu: Nicejska klasifikacija).

2.   Prijavitelj dovolj jasno in natančno opredeli blago in storitve, katerih blagovno znamko želi zaščititi, da lahko pristojni organi in gospodarski subjekti le na tej podlagi določijo obseg želene zaščite. Seznam blaga in storitev omogoča, da se vsaka enota razvrsti le v en razred Nicejske klasifikacije.

3.   Za namene odstavka 2 se uporabljajo splošne označbe, vključene v naslove razreda Nicejske klasifikacije, ali drugi splošni izrazi, če so skladni s predpisanimi standardi jasnosti in natančnosti.

4.   Agencija zavrne prijavo v zvezi z označbami ali izrazi, ki so nejasni ali netočni, če prijavitelj v roku, ki ga je določila Agencija, ne predlaga sprejemljivega besedila.

5.   Uporaba splošnih pogojev, vključno s splošnimi označbami iz naslovov razreda Nicejske klasifikacije, se razlaga tako, da vključuje vse blago ali storitve, jasno zajete v dobesednem smislu označbe ali izraza. Uporaba takih izrazov ali označb se ne razlaga tako, da zajema zahtevo za blago ali storitve, ki jih ni mogoče tako razumeti.

6.   Kadar prijavitelj zahteva registracijo za več kot en razred, se blago in storitve razvrstijo razvrsti glede na razrede Nicejske klasifikacije, pri čemer je pred vsako skupino navedena številka razreda, v katerega spada navedena skupina blaga ali storitev, in je predstavljena jih predstavi po vrstnem redu razredov. [Sprememba 33]

7.   Klasifikacija blaga in storitev se uporablja izključno v upravne namene. Blago in storitve se ne štejejo kot podobni, ker so v istem razredu Nicejske klasifikacije, ter blago in storitve se ne štejejo kot različni, ker so v različnih razredih Nicejske klasifikacije.

8.   Imetniki evropskih blagovnih znamk Evropske unije , prijavljenih pred 22. junijem 2012, ki so registrirane samo za celoten naslov razreda Nicejske klasifikacije, lahko izjavijo, da je bil njihov namen na dan vložitve prijave zahtevati zaščito za blago ali storitev, ki presegajo tiste, ki so zajete v dobesednem smislu naslova navedenega razreda, če je tako označeno blago ali storitve vključeno v abecedni seznam za navedeni razred Nicejske klasifikacije v veljavi na dan vložitve. [Sprememba 34]

Izjava se pri Agenciji vloži v štirih šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe ter jasno, natančno in podrobno navaja blago in storitve, razen tistih, ki so jasno zajete v dobesednem smislu označb iz naslova razreda, prvotno zajete z namenom imetnika. Agencija sprejme ustrezne ukrepe za spremembo registra. Ta možnost ne posega v uporabo členov člena 15, člena 42(2), točko (a) člena 51(1)(a) in člena 57(2). [Sprememba 35]

Evropske Blagovne znamke Evropske unije , za katere v roku iz drugega pododstavka ni predložena nobena izjava, se štejejo, kot da od izteka navedenega roka veljajo samo za blago ali storitve, ki so jasno zajete v dobesednem smislu označb, vključenih v naslov ustreznega razreda.

8a.     V primeru spremembe registracije izključne pravice, ki izhajajo iz blagovne znamke Evropske unije na podlagi člena 9, ne preprečujejo tretji strani, da še naprej v ustrezni meri uporablja blagovno znamko v zvezi z blagom ali storitvami, če:

Poleg tega sprememba seznama blaga ali storitev, vpisanega v registru, imetniku blagovne znamke Evropske unije ne daje pravice, da nasprotuje ali zahteva razveljavitev poznejše blagovne znamke, če:

(29)

V členu 29(5) se doda naslednji stavek:

„Če je potrebno, izvršni direktor Agencije od Komisija zahteva, da preveri, ali država članica v smislu prvega stavka priznava navedeno vzajemno obravnavanje.“; [Sprememba 37] [ne zadeva SL različice]

(30)

Člen 30 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 30

Zahteva za priznanje prednostne pravice

1.   Zahteve za priznanje prednostne pravice se vložijo skupaj s prijavo evropske blagovne znamke Evropske unije in vključujejo datum, številko in državo prejšnje prijave. Prijavitelj priloži izvod prejšnje prijave v treh mesecih od datuma vložitve. Če je bila prejšnja prijava v zvezi z blagovno znamko Evropske unije, Agencija po uradni dolžnosti vključi izvod prejšnje prijave v dosje. [Sprememba 38]

2.   Izvršni direktor Agencije lahko določi, da dodatne informacije in dokumentacija prijavitelja, ki podpirajo zahtevo za priznanje prednostne pravice, lahko obsegajo manj, kot je potrebno v skladu s pravili iz člena 35a(d), če lahko Agencija te informacije dobi drugje.“;

(31)

Člen 33 se spremeni:

(32)

Člen 34(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Prednost, ki se zahteva za starejšo evropsko blagovno znamko Evropske unije , zapade, če je bila prejšnja starejša blagovna znamka, za katero se je prednost zahtevala, nična ali razveljavljena. Kadar je starejša blagovna znamka razglašena za neveljavno, prednost starejše zapade, če je za neveljavno razglašena pred datumom vložitve ali datumom prednostne pravice evropske blagovne znamke Evropske unije .“;

(33)

V Prilogi III se vstavi naslednji oddelek:

„ODDELEK 5

Prenos pooblastila

Člen 35

Prenos pooblastila

Na Komisijo se v skladu s členom 163 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se določijo:

(34)

V členu 36(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(35)

V členu 37 se črta odstavek 2;

(36)

V naslovu IV se oddelek 2 črta;

(37)

Člen 39 se spremeni:

(38)

Člen 40 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 40

Pripombe tretjih oseb

1.   Vsaka fizična ali pravna oseba in vsaka skupina ali telo, ki predstavlja izdelovalce, proizvajalce, izvajalce storitev, trgovce ali potrošnike, lahko Agenciji sporoči pisne pripombe, v katerih navede razloge, zaradi katerih se blagovna znamka v skladu s členoma 5 in 7 po uradni dolžnosti ne registrira.

Te osebe niso stranke v postopku pred Agencijo.

2.   Pripombe tretjih oseb se predložijo pred koncem obdobja za ugovor ali, če je bil ugovor zoper blagovno znamko že vložen, pred sprejetjem dokončne odločbe o ugovoru.

3.   Predložitev iz odstavka 1 ne posega v pravico Agencije, da ponovno pregleda absolutne razloge na lastno pobudo, in sicer kadarkoli pred registracijo ter kadar je ustrezno.

4.   Pripombe iz odstavka 1 se posredujejo prijavitelju, ki lahko nanje odgovori.“;

(39)

Člen 41(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Ugovor je v pisni obliki in navaja razloge. Ugovor se šteje za pravilno vloženega šele po plačilu pristojbine za ugovor.

4.   V roku, ki ga določi Agencija, lahko vlagatelj ugovora v podporo svoji zadevi predloži dejstva, dokaze in navedbe.“;

(40)

V čČlen 42(2) se izrazi iz prvega stavka „v obdobju petih let pred datumom objave“ nadomestijo z izrazi „v obdobju petih let pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice nadomesti z naslednjim:

„2.     Če tako zahteva prijavitelj, imetnik prejšnje blagovne znamke Evropske unije, ki je vložil pisni ugovor, priskrbi dokaz o tem, da se je v obdobju petih let pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice blagovne znamke Evropske unije prejšnja blagovna znamka Evropske unije resno in dejansko uporabljala v Uniji za blago ali storitve, za katere je registrirana in ki jih imetnik navaja kot razlog za ugovor, ali pa da obstajajo ustrezni razlogi za neuporabo pod pogojem, da je bila prejšnja blagovna znamka Evropske unije na ta dan registrirana vsaj pet let. Če ustreznega dokazila ni, se ugovor zavrne. Če se je prejšnja blagovna znamka Evropske unije uporabljala le za del blaga ali storitev, za katere je registrirana, se za namene preizkusa ugovora šteje, da je registrirana le za ta del blaga ali storitev. “; [Sprememba 40]

(41)

Člen 44 se spremeni:

(42)

Člen 45 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 45

Registracija

1.   Če prijava ustreza zahtevam te uredbe in če v roku iz člena 41(1) nihče ni vložil pisnega ugovora ali če je bil ugovor zavrnjen z dokončno odločbo, se blagovna znamka registrira kot evropska blagovna znamka Evropske unije . Registracija se objavi.

2.   Agencija izda potrdilo o registraciji. Potrdilo se lahko izda v elektronski obliki.

3.   Imetnik registrirane evropske blagovne znamke Evropske unije ima pravico, da v zvezi z blagom in storitvami, ki jih zajema registracija, uporabi simbol, in sicer poleg blagovne znamke, ki potrjuje, da je ta v Uniji registrirana le toliko časa, dokler velja registracija. Natančno postavitev navedenega simbola določi izvršni direktor Agencije.

4.   Brez imetnikovega soglasja simbola registrirane blagovne znamke ne uporablja nobena oseba, razen imetnika blagovne znamke. Imetnik blagovne znamke simbola ne sme uporabljati, preden je znamka registrirana ali po preklicu, ugotovitvi ničnosti, poteku veljavnosti ali odpovedi blagovne znamke.“;

(43)

V naslovu IV se vstavi naslednji oddelek:

„ODDELEK 7

Prenos pooblastila

Člen 45a

Prenos pooblastila

Na Komisijo se v skladu s členom 163 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se določijo:

(43a)

V členu 47 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.     Pristojbino, ki se plača za podaljšanje blagovne znamke Evropske unije, sestavljajo:

(44)

V členu 49 se črta odstavek 3;

(45)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 49a

Prenos pooblastila

Na Komisijo se v skladu s členom 163 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se določijo:

(46)

V členu 50 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.   Odpoved Agenciji pisno prijavi imetnik blagovne znamke. Učinkovati začne, ko se vpiše v register. Veljavnost odpovedi evropske blagovne znamke Evropske unije , ki je bila Agenciji prijavljena po vložitvi zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti navedene blagovne znamke v skladu s členom 56(1), je odvisna od končne zavrnitve ali umika zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti .“; [Sprememba 43]

„3.   Odpoved se vpiše le s privoljenjem imetnika pravice, vpisanega v register. Če je licenca registrirana, se odpoved v register vpiše le, če imetnik blagovne znamke dokaže, da je pridobitelja licence obvestil o svoji nameri o odpovedi; ta vpis se opravi ob izteku trimesečnega obdobja, določenega v skladu s členom 57a(a) od datuma , ko imetnik blagovne znamke izpolni zahtevo Agencije, da je pridobitelja licence obvestil o svoji nameri o odpovedi .“; [Sprememba 44]

(47)

V členu 53(1) se doda naslednji pododstavek:

„Pogoji iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka so izpolnjeni na datum vložitve prijave ali datum prednostne pravice evropske blagovne znamke Evropske unije .“;

(48)

V členu 54(1) in (2) se izraz „ali do ugovarjanja uporabi poznejše blagovne znamke“ črta Odstavka 1 in 2 člena 54 se nadomestita z naslednjim:

„1.     Če je imetnik blagovne znamke Evropske unije pristal za obdobje petih zaporednih let v uporabo poznejše blagovne znamke Evropske unije v Uniji in se ob tem zavedal te uporabe, ni več upravičen na podlagi prejšnje blagovne znamke do vložitve zahteve za ugotovitev, da je poznejša blagovna znamka nična […] za blago in storitve, za katere se je uporabljala poznejša blagovna znamka, razen če je do vložitve zahteve za registracijo poznejše blagovne znamke Evropske unije prišlo v slabi veri.

2.     Če je imetnik prejšnje nacionalne blagovne znamke iz člena 8(2) ali drugega prejšnjega znaka iz člena 8(4), za dobo petih zaporednih let privolil v uporabo poznejše blagovne znamke Evropske unije v državi članici, v kateri je prejšnja blagovna znamka ali znak varovan, medtem ko se je takšne uporabe zavedal, na podlagi prejšnje blagovne znamke ali prejšnjega znaka ni več upravičen do zahteve za ugotovitev, da je poznejša blagovna znamka nična […] za blago ali storitve, za katere se uporablja poznejša znamka, razen če je do vložitve zahteve za registracijo poznejše blagovne znamke Evropske unije prišlo v slabi veri.“ ; [Sprememba 45]

(49)

Člen 56 se spremeni:

(50)

V členu Člen 57(2) se v drugem stavku izrazi, „objave prijave blagovne znamke Skupnosti“ nadomesti z „vložitve prijave ali na datum prednostne pravice evropske blagovne znamke naslednjim:

„2.     Če imetnik blagovne znamke Evropske unije to zahteva, mora imetnik prejšnje blagovne znamke Evropske unije, ki je stranka v postopkih za ugotavljanje ničnosti, priskrbeti dokaz, da je v obdobju pet let pred datumom vložitve zahteve za ugotovitev ničnosti prejšnjo blagovno znamko Evropske unije resno in dejansko uporabljal v Uniji v zvezi z blagom ali storitvami, za katere je registrirana in ki jih navaja kot razlog za svojo zahtevo, ali da obstajajo ustrezni razlogi za neuporabo, če je bila na ta datum prejšnja blagovna znamka Evropske unije registrirana najmanj pet let. Če je bila na datum vložitve prijave ali na datum prednostne pravice blagovne znamke Evropske unije prejšnja blagovna znamka Evropske unije registrirana najmanj pet let, mora imetnik prejšnje blagovne znamke Evropske unije dodatno priskrbeti še dokaz, da so bili pogoji iz člena 42(2) izpolnjeni na ta datum. Če takega dokaza ni, se zahteva za ugotovitev ničnosti zavrže. Če je bila prejšnja blagovna znamka Evropske unije uporabljena v zvezi samo z delom blaga ali storitev, za katere je registrirana, se za namene preizkusa zahteve za ugotovitev ničnosti šteje, da je bila registrirana le za ta del blaga ali storitev. “; [Sprememba 46]

(51)

V Prilogi VI se vstavi naslednji oddelek:

„ODDELEK 6

Prenos pooblastila

Člen 57a

Prenos pooblastila

Na Komisijo se v skladu s členom 163 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se določijo:

(52)

Člen 58(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Pritožba se lahko vloži zoper odločbe katerega koli organa Agencije, pristojnega za odločanje in navedenega v točkah (a) do (d) člena 130. Tako rok za pritožbo iz člena 60 kot rok za vložitev pritožbe zadržita izvršitev.“;

(53)

Člen 62 se črta;

(54)

Člen 64(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Odločbe odborov za pritožbe učinkujejo le od dne, ko poteče rok iz člena 65(5), ali, če je bila v tem obdobju vložena tožba pri Splošnem sodišču, od dne ko je bila ta tožba zavržena ali je bila pri Sodišču vložena pritožba zoper odločbo Splošnega sodišča.“;

(55)

Člen 65 se spremeni:

(56)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 65a

Prenos pooblastila

Na Komisijo se v skladu s členom 163 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se določijo:

(57)

Naslov naslova VIII se nadomesti z naslednjim:

„POSEBNE DOLOČBE O EVROPSKIH KOLEKTIVNIH IN CERTIFIKACIJSKIH BLAGOVNIH ZNAMKAH“;

(58)

Med naslov VIII in člen 66 se vstavi naslednji naslov:

„ODDELEK 1

Evropske Kolektivne blagovne znamke Evropske unije “;

(59)

Člen 66(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Naslovi I do VII in IX do XIV se uporabljajo za evropske kolektivne blagovne Evropske unije znamke, če ta oddelek ne določa drugače.“;

(60)

V členu Člen 67(1) se izraz „v določenem roku“ nadomesti z izrazom „v roku, predpisanem v skladu s členom 74a, naslednjim:

„1.     Prijavitelj kolektivne blagovne znamke Evropske unije v roku dveh mesecev po datumu vložitve predloži pravilnik, ki ureja njeno uporabo. “; [Sprememba 50]

(61)

člen 69 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 69

Pripombe tretjih oseb

Če se Agenciji v skladu s členom 40 predložijo pisne pripombe glede evropske kolektivne blagovne Evropske unije znamke, navedene pripombe lahko temeljijo tudi na posebnih razlogih, na podlagi katerih se prijava evropske kolektivne blagovne znamke Evropske unije zavrne v skladu s členom 68.“;

(61a)

Člen 71(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.     Pisna mnenja v skladu s členom 69 se lahko predložijo tudi v zvezi s spremenjenim pravilnikom o uporabi.“ [Sprememba 51]

(62)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 74a

Prenos pooblastila

Komisija je pooblaščena Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, kar zadeva v zvezi z natančno določitev roka iz člena 67(1) za predložitev določitvijo formalne vsebine pravilnika Agenciji, ki ureja uporabo evropske o uporabi kolektivne blagovne znamke Evropske unije , in vsebino navedenega pravilnika, kot je določena v členu 67(2).“; [Sprememba 52]

(63)

V Prilogi VIII se doda naslednji oddelek:

„ODDELEK 2

Evropske certifikacijske blagovne znamke

Člen 74b

Evropske certifikacijske blagovne znamke

1.   Evropska certifikacijska blagovna znamka je evropska blagovna znamka Evropske unije , ki se tako imenuje, ko se uporablja za in razlikuje blago ali storitve, ki jih je imetnik blagovne znamke certificiral v zvezi z geografskim poreklom, materialom, načinom proizvodnje blaga ali opravljanjem storitev, kakovostjo, natančnostjo ali drugimi značilnostmi, ki se razlikujejo od blaga in storitev, ki niso tako certificirani.

2.   Vsaka pravna oseba, vključno z ustanovami, organi in telesi, ki jih ureja javno pravo, lahko prijavi evropsko certifikacijsko blagovno znamk, če:

3.   Z odstopanjem od člena 7(1)(c) so znaki in označbe, ki v gospodarskem prometu lahko označujejo geografski izvor blaga ali storitev, lahko evropske certifikacijske blagovne znamke v smislu odstavka 1. Certifikacijska blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da tretji osebi prepreči uporabo teh znakov ali označb v gospodarskem prometu, če jih ta uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih in trgovinskih zadevah. Certifikacijska blagovna znamka se ne more uveljavljati nasproti tretji osebi, ki ima pravico do uporabe geografskega imena.

4.   V naslovih I do VII in IX do XIV se uporabljajo evropske certifikacijske blagovne znamke, če ta oddelek ne določa drugače.

Člen 74c

Pravilnik o uporabi blagovne znamke

1.   Prijavitelj evropske certifikacijske blagovne znamke predloži pravilnik, ki ureja uporabo certifikacijske blagovne znamke, in sicer v roku, predpisanem v skladu s členom 74k dveh mesecev po datumu vložitve . [Sprememba 53]

2.   V pravilniku o uporabi se določijo osebe, upravičene do uporabe blagovne znamke, lastnosti, ki se potrdijo z blagovno znamko, način preverjanja navedenih lastnosti in nadzor uporabe blagovne znamke s strani organa za potrjevanje ter pogoji za uporabo blagovne znamke, vključno s sankcijami.

Člen 74d

Zavrnitev prijave

1.   Poleg razlogov za zavrnitev prijave evropske blagovne znamke Evropske Unije iz členov 36 in 37 se prijava evropske certifikacijske blagovne znamke zavrne, če ne izpolnjuje člena 74b in 74c ali če je pravilnik o uporabi v nasprotju z javnim redom ali sprejetimi moralnimi načeli.

2.   Prijava evropske certifikacijske blagovne znamke se zavrne tudi, če obstaja verjetnost zavajanja javnosti glede značaja ali pomena blagovne znamke, zlasti, če bo morda razumljena kot nekaj drugega in ne kot certifikacijska blagovna znamka.

3.   Prijava se ne zavrne, če prijavitelj s spremembo pravilnika o uporabi izpolni zahteve odstavkov 1 in 2.

Člen 74e

Pripombe tretjih oseb

Kadar se Agenciji v skladu s členom 40 predložijo pisne pripombe glede evropske certifikacijske blagovne znamke, navedene pripombe lahko temeljijo tudi na posebnih razlogih, na podlagi katerih se prijava evropske certifikacijske blagovne znamke zavrne v skladu s členom 74d.

Člen 74f

Sprememba pravilnika o uporabi blagovne znamke

1.   Imetnik evropske certifikacijske blagovne znamke Agenciji predloži vse spremembe pravilnika o uporabi.

2.   Sprememba se v register ne vpiše, če spremenjen pravilnik ne izpolnjuje zahtev člena 74c ali vsebuje enega od razlogov za zavrnitev iz člena 74d.

3.   Člen Pisna mnenja v skladu s členom  74e se uporablja za spremenjeni pravilnik lahko predložijo tudi v zvezi s spremenjenim pravilnikom o uporabi. [Sprememba 54]

4.   Za namene te uredbe spremembe pravilnika o uporabi začnejo veljati šele z datumom vpisa opombe o spremembi v register.

Člen 74 g

Prenos

Z odstopanjem od člena 17(1) se lahko evropska certifikacijska blagovna znamka prenese le na pravno osebo, ki izpolnjuje zahteve člena 74b(2).

Člen 74h

Osebe, upravičene do vložitve tožbe zaradi kršitve pravic

1.   Samo imetnik evropske certifikacijske blagovne znamke ali katera koli druga oseba, ki jo posebej pooblasti v ta namen, lahko vloži tožbo zaradi kršitve pravic.

2.   Imetnik evropske certifikacijske blagovne znamke ima pravico, da zahteva nadomestilo v imenu oseb, ki so upravičene do uporabe blagovne znamke, če so zaradi neupravičene uporabe blagovne znamke utrpele škodo.

Člen 74i

Razlogi za razveljavitev

Poleg razlogov za razveljavitev iz člena 51 se pravice imetnika evropske certifikacijske blagovne znamke razveljavijo s prijavo Agenciji ali na podlagi nasprotne tožbe v postopkih zaradi kršitev pravic, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Člen 74j

Razlogi za ničnost

Poleg razlogov za ničnost iz členov 52 in 53 se evropska certifikacijska blagovna znamka, katere registracija krši člen 74d, razglasi za nično ob prijavi Agenciji ali na podlagi nasprotne tožbe v postopkih zaradi kršitve pravic, razen če imetnik blagovne znamke s spremembo pravilnika o uporabi izpolni zahteve člena 74d.

Člen 74k

Prenos pooblastila

Komisija je pooblaščena Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, kar zadeva v zvezi z natančno določitev roka iz člena 74c(1) za predložitev določitvijo formalne vsebine pravilnika Agenciji, ki ureja uporabo o uporabi evropske certifikacijske blagovne znamke, in vsebino navedenega pravilnika, kot je določena v členu 74c(2).“; [Sprememba 55]

(64)

Člen 75 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 75

Oblika odločb in sporočil Agencije

1.   V odločbah Agencije se navedejo razlogi, na katerih temeljijo. Temeljijo le na razlogih ali dokazih, na katere so imele zadevne stranke priložnost podati pripombe.

2.   Na vseh odločbah, sporočilih ali obvestilih Agencije so navedeni oddelek Agencije in imena odgovornih uradnikov. Na njih je podpis uradnikov ali pa je namesto podpisa pritrjen ali natisnjenem žig Agencije. Izvršni direktor lahko določi, da se uporabi drugačen način identifikacije oddelkov Agencije in imen pristojnih uradnikov ali identifikacije drugega kot žigov, če so odločbe, sporočila ali obvestila Agencije poslani po telefaksu ali s katerim koli drugim tehničnim komunikacijskim sredstvom.“;

(65)

V členu 76(1) se doda naslednji stavek:

„V postopkih za ugotavljanje ničnosti v skladu s členom 52 Agencija svoj pregled omeji na razloge in navedbe, ki so jih podale stranke.“;

(66)

V členu 78 se doda naslednji odstavek:

„5.   Izvršni direktor Agencije določi zneske stroškov, ki jih je treba plačati, vključno s predujmi v zvezi s stroški pridobivanja dokazov iz člena 93a(b).“;

(67)

Člen 79 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 79

Obveščanje

1.   Agencija po uradni dolžnosti obvesti zadevne osebe o odločbah in uradnih pozivih ter o vsakem obvestilu ali drugem sporočilu, za katerega je določen rok ali o katerem morajo biti zadevne osebe obveščene po drugih določbah te uredbe ali delegiranih aktih, sprejetih v skladu s to uredbo, ali o katerih je obveščanje zahteval izvršni direktor Agencije.

2.   Izvršni direktor lahko določi, katere dokumente, razen odločb, za katere velja rok za pritožbo, in uradni pozivi se vročijo s priporočenim pismom z obvestilom pošte o prispetju priporočene pošiljke.

3.   Obvestilo se lahko pošlje prek elektronskih sredstev, podrobnosti pa določi izvršni direktor.

4.   Če se obvestilo pošlje prek javnega obvestila, izvršni direktor določi, kako se obvestilo objavi, in določi enomesečni rok, po katerem se šteje, da je bil dokument priglašen.“;

(68)

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 79a

Obveščanje o izgubi pravic

Če Agencija ugotovi, da je zaradi te uredbe ali delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo, ne da bi bila sprejeta kakršna koli odločba, prišlo do izgube kakršnih koli pravic, o tem obvesti zadevno osebo v skladu s členom 79. Ta oseba lahko zaprosi za odločbo glede te zadeve. Agencija tako odločbo sprejme, če se ne strinja z osebo, ki jo zahteva; v obratnem primeru Agencija spremeni svojo ugotovitev in obvesti osebo, ki zahteva odločbo.

Člen 79b

Sporočanje Agenciji

Sporočila se lahko Agenciji pošljejo prek elektronskih sredstev. Izvršni direktor določi obseg in tehnične pogoje, na podlagi katerih se navedena sporočila lahko predložijo v elektronski obliki.

Člen 79c

Roki

1.   Za Roki se določijo v celih letih, mesecih, tednih ali dneh. Izračun in trajanje rokov se uporabljajo pravila, sprejeta v skladu s členom 93a(f) začne z naslednjim dnem po dnevu, ko se je ustrezni dogodek zgodil . [Sprememba 56]

2.   Izvršni direktor Agencije pred začetkom vsakega koledarskega leta določi dneve, ko Agencija ne bo sprejemala dokumentov ali se navadna pošta ne dostavlja na zadevnem območju, na katerem se Agencija nahaja.

3.   Izvršni direktor določi trajanje obdobja prekinitve v primeru splošne prekinitve dostave pošte v državi članici, v kateri se Agencija nahaja, ali v primeru dejanskih prekinitev povezave Agencije s sprejetimi elektronskimi komunikacijskimi sredstvi.

4.   Če izjemen pojav, na primer naravna nesreča ali stavka, prizadene ali moti pravilno sporočanje strank v postopkih pred Agencijo ali obratno, lahko izvršni direktor določi, da se za stranke v postopkih, ki imajo svoje stalno prebivališče ali registrirani sedež v zadevni državi članici ali ki so imenovale zastopnika s poslovno enoto v zadevni državi, vsi roki, ki bi sicer pretekli na datum začetka takšnega pojava ali po tem datumu, ki jih določi izvršni direktor, podaljšajo do datuma, ki ga določi izvršni direktor. Izvršni direktor pri določitvi navedenega datuma oceni, kdaj se izjemne okoliščine končajo. Če pojav prizadene sedež Agencije, se v takšni določitvi izvršnega direktorja navede, da velja za vse stranke v postopku.

Člen 79d

Popravljanje napak in spregledov

Agencija v svojih odločbah popravi kakršne koli jezikovne napake, napake pri prepisu in spreglede ali tehnične napake, ki jih Agencija stori pri registraciji blagovne znamke ali objavi njene registracije. Agencija vodi evidenco vseh takih popravkov. “; [Sprememba 57]

(69)

Člen 80 se spremeni:

(70)

Člen 82 se spremeni:

(71)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 82a

Prekinitev postopkov

1.    Med prekinitvijo ali nadaljevanjem postopka Agencija deluje v skladu z načinom iz člena 93a(i) Postopek pred Agencijo se prekine:

2.     Če je bila v primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Agencija obveščena o identiteti osebe, pooblaščene za nadaljevanje postopka pred Agencijo, Agencija tej osebi in vsem zainteresiranim tretjim strankam sporoči, da se bo postopek nadaljeval z datumom, ki ga določi Agencija.

3.     V primeru iz točke (c) odstavka 1 se postopek nadaljuje, ko je Agencija obveščena o imenovanju novega zastopnika prijavitelja ali ko je Agencija druge stranke obvestila o imenovanju novega zastopnika imetnika blagovne znamke Evropske unije. Če Agencija v treh mesecih po začetku prekinitve postopka ni bila obveščena o imenovanju novega zastopnika, obvesti prijavitelja ali imetnika blagovne znamke Evropske unije:

4.     Roki razen rokov za plačilo pristojbin za podaljšanje, ki veljajo za prijavitelja ali imetnika blagovne znamke Evropske unije na dan prekinitve postopka, začnejo znova teči na dan, ko se postopek nadaljuje. “; [Sprememba 60]

(72)

Člen 83 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 83

Sklicevanje na splošna načela

Če v tej uredbi ali delegiranih aktih, sprejetih v skladu s to uredbo, ni določb o postopku, Agencija upošteva načela procesnega prava, ki so splošno priznana v državah članicah.“;

(73)

V členu 85(1) se izraz „pod pogoji, določenimi v izvedbeni uredbi“ nadomesti z izrazom „pod pogoji, določenimi v skladu s členom 93a(j). Člen 85(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.     Stranka, ki izgubi v postopku ugovora, postopku za razveljavitev, postopku za ugotovitev ničnosti ali v pritožbenem postopku, nosi stroške druge stranke, pa tudi vse stroške, ne glede na člen 119(6), ki jih povzroči sama in so nujni za potek postopka, vključno s potnimi stroški, stroški vzdrževanja in plačilom posrednika, svetovalca ali zastopnika, v mejah tarife, določene za vsako kategorijo stroškov […]. “; [Sprememba 61]

(74)

V členu 86(2) se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Vsaka država članica določi en sam organ, ki je odgovoren za preverjanje verodostojnosti odločbe in svoje kontaktne podatke sporoči Agenciji, Sodišču in Komisiji. Nalog za izvršbo odločbe je priložen odločbi navedenega organa, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen potrditev verodostojnosti odločbe.“;

(75)

Člen 87 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 87

Register evropskih blagovnih znamk

1.   Agencija vodi register, ki vsebuje podatke, katerih registracijo ali vključitev določa ta uredba ali delegiran akt, sprejet v skladu s to uredbo. Agencija register blagovnih znamk Evropske unije in ga redno posodablja. [Sprememba 62]

2.   Register je odprt za javnost. Lahko se hrani v elektronski obliki.

3.   Agencija vzdržuje elektronsko zbirko podatkov, ki vsebuje podatke o prijavah registracije evropskih blagovnih znamk Evropske unije in vpisih v register. Vsebina navedene zbirke je lahko na voljo javnosti. Izvršni direktor določi pogoje za dostop do zbirke podatkov in način, na katerega je njena vsebina lahko na voljo v strojno berljivi obliki, vključno z ustreznimi dajatvami.“;

(76)

Člen 88 se spremeni:

(77)

Člen 89 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 89

Periodične publikacije

1.   Agencija periodično izdaja:

Publikacije iz točk (a) in (b) se lahko objavijo v elektronski obliki.

2.   Bilten o evropskih blagovnih znamkah Evropske unije se objavi na način in v časovnih presledkih, ki jih določi izvršni direktor.

3.   Izvršni direktor lahko določi, da se nekatere enote objavijo v Uradnem listu v vseh uradnih jezikih Unije.“;

(78)

Člen 92 se spremeni:

(79)

Člen 93 se spremeni:

(80)

V naslovu IX se vstavi naslednji oddelek:

„ODDELEK 5

Prenos pooblastila

Člen 93a

Prenos pooblastila

Na Komisijo se v skladu s členom 163 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se določijo:

(81)

V Naslovu X se naslov Oddelka 1 nadomesti z naslednjim:

„Uporaba pravil Unije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah“;

(82)

Člen 94 se spremeni:

(83)

V členu 96(c) se izraz „člena 9(3), drugi stavek“ nadomesti z izrazom „člena 9b(2)“;

(84)

Člen 99(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Pri tožbah iz člena 96(a) in (c) je ugovor v zvezi s razveljavitvijo ali ničnostjo evropske blagovne znamke Evropske unije , vložen na drug način kot pa v obliki nasprotne tožbe, dopusten, če toženec zahteva, da se pravice imetnika evropske blagovne znamke Evropske unije razveljavijo zaradi odsotnosti resne in dejanske uporabe v času vložitve tožbe zaradi kršitve.“;

(85)

Člen 100 se spremeni:

(86)

Člen 102(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Sodišče za evropske blagovne znamke Evropske unije lahko uporabi tudi ukrepe ali naloge, ki so na voljo na podlagi veljavne zakonodaje in za katere meni, da so ustrezni v okoliščinah zadeve.“;

(87)

Člen 108 se črta;

(88)

V členu 113(3) se izraz „skupaj s formalnimi pogoji, določenimi v izvedbeni uredbi“ nadomesti z izrazom „skupaj s formalnimi pogoji, določenimi v skladu s členom 114a Člen 113(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.     Agencija preveri, ali zahtevana konverzija izpolnjuje pogoje, določene v tej uredbi, zlasti v členu 112(1), (2), (4), (5) in (6) ter odstavku 1 tega člena, skupaj s formalnimi pogoji, določenimi v skladu s členom 114a. Če so ti pogoji izpolnjeni, Agencija pošlje zahtevo za konverzijo uradom za industrijsko lastnino držav članic, ki so v njej določeni.“; [Sprememba 72]

(89)

V členu Člen 114(2) se izraz „iz izvedbene uredbe“ nadomesti z izrazom „delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo naslednjim:

„2.     Za prijavo blagovne znamke Evropske unije ali za blagovno znamko Evropske unije, ki je bila posredovana v skladu s členom 113, ne veljajo formalne zahteve nacionalne zakonodaje, ki se razlikujejo oziroma dopolnjujejo zahteve iz te uredbe ali delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo.“ ; [Sprememba 73]

(90)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 114a

Prenos pooblastila

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 163, kar zadeva formalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati zahteva za konverzijo evropske blagovne znamke Evropske unije , podrobnosti njenega pregleda in objave.“;

(91)

Člen 116(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Agencija lahko brez poseganja v odstavek 1 uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno v Agenciji. Upravni odbor sprejme odločbo, ki določa pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov na Agencijo.“;

(92)

V členu Člen 117 se izraz „Na Uradu“ nadomesti z izrazom „Za Agencijo in njeno osebje naslednjim:

„Za Agencijo in njeno osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije. “; [Sprememba 74]

(93)

Člen 119 se spremeni:

(94)

V členu Člen 120(1) se izraz „izvedbena uredba“ nadomesti z izrazom „delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo naslednjim:

„1.     Prijava blagovne znamke Evropske unije, kot je opisana v členu 26(1), in vse druge informacije, katerih objavo predpisujeta ta uredba ali delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo, so objavljene v vseh uradnih jezikih Evropske unije. “; [Sprememba 75]

(95)

Člen 122 se črta;

(96)

člen 123 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 123

Preglednost

1.   Za dokumente, ki jih hrani Agencija, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (*4).

2.   Upravni odbor sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.   Zoper odločbe, ki jih Agencija sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri varuhu človekovih pravic ali pa so lahko predmet tožbe pred Sodiščem Evropske unije, pod pogoji, določenimi v členih 228 in 263 Pogodbe.

4.   Obdelava osebnih podatkov Agencije se izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (*5).

(*4)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43)."

(*5)  Uredba (ES) št. 45/2001 evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).“;"

(97)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 123a

Pravila o varnosti na področju varstva zaupnih in občutljivih nezaupnih podatkov

Agencija uporablja načela varnosti, opredeljena v varnostnih pravilih Komisije za varstvo zaupnih podatkov Evropske unije in občutljivih nezaupnih podatkov, kakor je določeno v Prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (*6). To med drugim zajema določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takšnih podatkov.

(*6)  Sklep Komisije z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega Poslovnika (UL L 317, 3.12.2001, str. 1).“;"

(98)

V Naslovu XII se vstavi naslednji oddelek:

„ODDELEK 1a

Naloge Agencije in sodelovanje za spodbujanje približevanja

Člen 123b

Naloge Agencije

1.   Naloge Agencije so:

2.   Agencija v zvezi z nalogami iz odstavka 1 sodeluje z institucijami, organi, telesi, uradi za industrijsko lastnino, mednarodnimi in nevladnimi organizacijami.

3.   Agencija lahko omogoča prostovoljne storitve mediacije in arbitraže , in sicer za namen zagotavljanja pomoči strankam pri doseganju mirne rešitve. [Sprememba 77]

Člen 123c

Sodelovanje za spodbujanje približevanja praks in orodij

1.   Agencija, uradi za industrijsko lastnino držav članic in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino sodelujejo za spodbujanje približevanja praks ter orodij na področju blagovnih znamk in modelov.

To sodelovanje med drugim zajema naslednja področja dejavnosti: [Sprememba 78]

2.   Agencija določi, pripravi in usklajuje skupne projekte interesa Unije in držav članic v zvezi s področji iz odstavka 1. Določitev projekta vključuje določa posebne obveznosti in odgovornosti vsakega sodelujočega urada za industrijsko lastnino držav članic in Urada Beneluxa za intelektualno lastnino. Agencija se v vseh fazah skupnih projektov posvetuje s predstavniki uporabnikov. [Sprememba 79]

3.   Uradi za industrijsko lastnino držav članic in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino učinkovito sodelujejo v skupnih projektih iz odstavka 2, in sicer z namenom zagotavljanja njihovega razvoja, delovanja, interoperabilnosti in posodabljanja.

Če pa rezultat teh projektov privede do nastanka instrumentov, ki jih država članica utemeljeno šteje za enakovredne tistim, ki že obstajajo v tej državi članici, iz sodelovanja ne izhaja obveznost izvajanja rezultata v tej državi članic. [Sprememba 80]

4.   Agencija zagotovi finančno podporo za skupne projekte v interesu Unije in držav članic iz odstavka 2, če je to potrebno za zagotovitev učinkovitega sodelovanja uradov za industrijsko lastnino držav članic in Urada Beneluxa za intelektualno lastnino v projektih v smislu odstavka 3. Finančna podpora je lahko v obliki nepovratnih sredstev. Skupni znesek financiranja ne presega 10 znaša najmanj 20  % letnih prihodkov Agencije in pokriva minimalni znesek za vsako državo članico za namene, tesno povezane s sodelovanjem v skupnih projektih . Upravičenci nepovratnih sredstev so uradi za industrijsko lastnino držav članic in Urad Beneluksa za intelektualno lastnino. Nepovratna sredstva se lahko odobrijo brez razpisov za zbiranje predlogov v skladu s finančnimi pravili, ki veljajo za Agencijo, in načeli postopkov za podelitev teh sredstev iz finančne Uredbe (EU , Euratom ) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (*10) ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (*11). [Sprememba 81]

(*7)  Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL L 3, 5.1.2002, str. 1)."

(*8)  Uredba (EU) št. 386/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2012 o pooblastitvi Urada za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli) za naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, vključno z organiziranjem srečanj predstavnikov javnega in zasebnega sektorja v okviru Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine (UL L 129, 16.5.2012, str. 1)."

(*9)   Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27.10.2012, str. 5). "

(*10)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1)."

(*11)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).“;"

(99)

V naslovu XII se oddelka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„ODDELEK 2

Upravni odbor

Člen 124

Naloge upravnega odbora

1.   Brez poseganja v naloge, ki so proračunskemu odboru dodeljene v oddelku 5, ima upravni odbor naslednje naloge:

2.   Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov in členom 142 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev sprejme odločbo na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ter prenese ustrezna pooblastila pristojnega organa za imenovanja na izvršnega direktorja ter določi pogoje, na podlagi katerih se lahko ta prenos pooblastila prekliče.

Izvršni direktor ima pristojnost, da navedeno pooblastilo prenese na sodelavce.

Zaradi izjemnih okoliščin lahko upravni odbor z odločbo začasno prekine prenos pooblastila pristojnega organa za imenovanja na izvršnega direktorja in tudi pooblastil, ki jih je le-ta prenesel na sodelavce, ter jih izvaja sam ali pa jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca, razen izvršnega direktorja. [Sprememba 84]

Člen 125

Sestava upravnega odbora

1.   Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, in dva predstavnika Komisije in en predstavnik Evropskega parlamenta ter njihovi namestniki. [Sprememba 85]

2.   Članom upravnega odbora lahko pomagajo svetovalci ali strokovnjaki, če tako določa poslovnik.

3.   Mandat traja štiri leta. Lahko se podaljša.

Člen 126

Predsednik upravnega odbora

1.   Upravni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Namestnik po uradni dolžnosti zamenja predsednika, če slednji ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.   Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta. Mandat se lahko enkrat podaljša. Če jima med mandatom preneha članstvo v upravnem odboru, se jima z istim dnem izteče tudi mandat.

Člen 127

Sestanki

1.   Sestanke upravnega odbora sklicuje predsednik.

2.   Izvršni direktor se udeležuje razprav, razen če upravni odbor odloči drugače.

3.   Upravni odbor ima enkrat letno redni sestanek se redno sestane dvakrat na leto . Poleg tega se sestaja na pobudo predsednika ali na zahtevo Komisije , Evropskega parlamenta ali tretjine držav članic. [Sprememba 87]

4.   Upravni odbor sprejme poslovnik.

5.   Upravni odbor odloča z absolutno večino svojih članov. Vendar pa je za odločbe, za katere je upravni odbor pooblaščen v skladu s členom 124(1) točkama (a) in (b)  člena 124(1) , členom 126(1) ter členom 129(2) in (4 3 ), potrebna dvotretjinska večina njegovih članov. V obeh primerih ima vsak član en glas. [Sprememba 88]

6.   Upravni odbor lahko na sestanke povabi opazovalce.

7.   Sekretariat upravnega odbora zagotovi Agencija.

ODDELEK 2a

Izvršni odbor

Člen 127a

Ustanovitev

Upravni odbor lahko ustanovi izvršni odbor.

Člen 127b

Naloge in organizacija

1.   Izvršni odbor pomaga upravnemu odboru.

2.   Naloge izvršnega odbora so:

3.   Po potrebi in zaradi nujnosti lahko izvršni odbor sprejema nekatere začasne odločbe v imenu upravnega odbora, zlasti glede zadev upravnega poslovodenja, vključno z umikom prenesenega pooblastila pristojnega organa za imenovanja.

4.   Izvršni odbor sestavljajo predsednik upravnega odbora, en predstavnik Komisije v upravnem odboru in trije drugi člani, ki jih upravni odbor imenuje izmed svojih članov. Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora. Izvršni direktor sodeluje na sestankih izvršnega odbora, vendar nima pravice do glasovanja.

5.   Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta. Mandat članov izvršnega odbora se konča, ko se konča njihovo članstvo v upravnem odboru.

6.   Upravni odbor ima redni sestanek vsaj vsake tri mesece. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo članov.

7.   Izvršni odbor izpolnjuje določbe poslovnika, ki ga določi upravni odbor. [Sprememba 86]

ODDELEK 3

Izvršni direktor

Člen 128

Naloge izvršnega direktorja

1.   Agencijo vodi izvršni direktor. Za svoje ravnanje je odgovoren upravnemu odboru.

2.   Brez poseganja v pristojnosti Komisije, upravnega odbora in proračunskega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju dolžnosti in niti ne zahteva niti ne sprejema nobenih navodil katere koli vlade ali drugega organa.

3.   Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije.

4.   Izvršni direktor ima zlasti naslednje naloge:

5.   Izvršnemu direktorju pomaga eden ali več namestnikov izvršnega direktorja. Če je izvršni direktor odsoten ali zadržan, ga zamenja namestnik izvršnega direktorja ali eden od namestnikov zamenja izvršnega direktorja, in sicer v skladu s postopkom, ki ga določi upravni odbor.

Člen 129

Imenovanje, podaljšanje mandata in odstavitev izvršnega direktorja s položaja

1.   Izvršni direktor se zaposli kot začasni uslužbenec Agencije v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije.

2.   Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi seznama vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga predizbirna komisija upravnega odbora , sestavljena iz predstavnikov držav članic, Komisije in Evropskega parlamenta, in sicer po javnem in preglednem izbirnem postopku in objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije in drugih publikacijah . Pred imenovanjem je lahko kandidat, ki ga izbere upravni odbor, pozvan, da pred katerim koli pristojnim odborom Evropskega parlamenta poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih poslancev. Agencijo pri sklenitvi pogodbe z izvršnim direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.

Izvršni direktor se lahko odstavi s položaja le na podlagi odločbe upravnega odbora, ki ukrepa na predlog Evropske komisije , in sicer po tem, ko je Komisija na predlog upravnega odbora ali Evropskega parlamenta pripravila poročilo o vrednotenju .

3.   Mandat izvršnega direktorja je pet let. Do konca navedenega obdobja Komisija izvede ocenjevanje, pri čemer upošteva vrednotenje uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije. Upravni odbor lahko mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za največ pet let. Upravni odbor pri odločanju o podaljšanju mandata izvršnega direktorja upošteva poročilo Komisije o oceni dela izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.

4.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 3, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ pet let.

5.   Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto ob koncu celotnega obdobja.

6.   Namestniki izvršnega direktorja se imenujejo ali odstavijo s položaja, kot je predvideno v odstavku 2, in sicer po posvetovanju z izvršnim direktorjem in po potrebi z novoizvoljenim izvršnim direktorjem. Mandat namestnika izvršnega direktorja je pet let. Ta mandat lahko upravni odbor, ki ukrepa na predlog Komisije, kot je določeno v odstavku 43, po posvetovanju z izvršnim direktorjem enkrat podaljša za največ pet let.“; [Sprememba 92]

(100)

Člen 130 se spremeni:

(101)

V členu 132(2) se tretji stavek nadomesti z naslednjim:

„V posebnih primerih, določenih v skladu s členom 144a(c), odločbe sprejme en sam član.“;

(102)

Člen 133 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 133

Oddelek za vodenje registra

1.   Oddelek za vodenje registra je pristojen za sprejemanje odločb v zvezi z vpisi v register.

2.   Pristojen je tudi za vodenje seznama poklicnih zastopnikov iz člena 93(2).

3.   Odločbe oddelka sprejme en član.“;

(103)

Člen 134 se spremeni:

(104)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 134a

Splošne pristojnosti

Odločbe iz te uredbe, ki ne spadajo v pristojnost pregledovalca, oddelka za ugovore, oddelka za izbris ali oddelka za vodenje registra, sprejme kateri koli uradnik ali enota, ki jo v ta namen imenuje izvršni direktor.“;

(105)

Člen 135 se spremeni:

(106)

Člen 136 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 136

Neodvisnost članov odborov za pritožbe

1.   Predsednik odborov za pritožbe in predsedniki posameznih odborov se v skladu s postopkom iz člena 129 o imenovanju izvršnega direktorja imenujejo za obdobje petih let. V tem obdobju ne smejo biti odstavljeni s položaja, razen če za to obstajajo tehtni razlogi in Sodišče na zahtevo institucije, ki jih je imenovala, sprejme ustrezno odločbo.

2.   Mandat predsednika odborov za pritožbe se lahko podaljša za pet let ali do upokojitvene starosti, če to starost doseže med novim mandatom, in sicer po predhodnem pozitivnem vrednotenju njegovega dela, ki ga izvede upravni odbor.

3.   Mandat predsednikov posameznih odborov se lahko podaljša za pet let ali do upokojitvene starosti, če to starost dosežejo med novim mandatom, in sicer po predhodnem pozitivnem vrednotenju njihovega dela, ki ga izvede upravni odbor in je predmet pozitivnega mnenja predsednika odborov za pritožbe.

4.   Predsednik odborov za pritožbe ima naslednje upravne in organizacijske naloge:

Predsednik odborov za pritožbe predseduje razširjenemu odboru.

5.   Člane odborov za pritožbe imenuje upravni odbor za obdobje petih let. Njihov mandat se lahko podaljša za pet let ali do upokojitvene starosti, če to starost dosežejo med novim mandatom, in sicer po predhodnem pozitivnem vrednotenju njihovega dela, ki ga izvede upravni odbor in je predmet pozitivnega mnenja predsednika odborov za pritožbe.

6.   Članov odborov za pritožbe ni mogoče odstaviti s položaja, razen če za to obstajajo tehtni razlogi in če Sodišče potem, ko mu je zadevo posredoval upravni odbor na priporočilo predsednika odborov za pritožbe, po posvetovanju s predsednikom posameznega odbora, ki mu zadevni član pripada, sprejme ustrezno odločbo.

7.   Predsednik odborov za pritožbe in predsedniki ter člani posameznih odborov za pritožbe so neodvisni. Pri odločanju niso vezani na nobena navodila.

8.   Odločbe razširjenega odbora za pritožbe ali mnenja o pravnih vprašanjih, ki jih izvršni direktor posreduje v skladu s členom 135, so zavezujoča za organe Agencije, pristojne za odločanje, iz člena 130.

9.   Predsednik odborov za pritožbe ter predsedniki in člani posameznih odborov za pritožbe ne smejo biti pregledovalci ali člani oddelkov za ugovore, oddelka za vodenje registra ali oddelkov za izbris.

Člen 136 a

Center za mediacijo in arbitražo

1.     Agencija lahko ustanovi center za mediacijo in arbitražo, ki je neodvisen od organov odločanja, ki jih uvaja člen 130. Center ima prostore v prostorih Agencije.

2.     Storitve centra lahko prostovoljno uporablja katera koli fizična in pravna oseba, da bi z medsebojnim dogovorom rešila spore, ki jih zajemata ta uredba in direktiva ….

3.     Agencija lahko na lastno pobudo sproži postopek arbitraže, da bi stranem omogočila dosego dogovora s skupnim soglasjem.

4.     Center vodi direktor, ki je odgovoren za njegove dejavnosti.

5.     Direktorja imenuje upravni odbor.

6.     Center določi pravilnik o mediaciji in arbitraži ter pravila za svoje delovanje. Pravilnik o mediaciji in arbitraži ter pravila o delovanju centra potrdi upravni odbor.

7.     Center pripravi seznam mediatorjev in arbitrov, ki pomagajo stranem pri reševanju sporov. Ti morajo biti neodvisni in imeti ustrezna znanja in izkušnje. Seznam mora odobriti upravni odbor.

8.     Pregledovalci in člani oddelka inštituta ali odborov za pritožbe ne smejo sodelovati pri mediaciji ali arbitraži v zvezi s primerom, v katerem:

9.     Oseba, ki je bila pozvana, da priča kot član arbitražnega sveta ali sveta za mediacijo, ne sme biti vključena v nasprotovanje, razveljavitev ali postopek, ki je podlaga za postopek mediacije ali arbitraže. “; [Sprememba 93]

(107)

Člen 138 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 138

Proračunski odbor

1.   Proračunski odbor ima naloge, dodeljene v tem oddelku.

2.   Členi 125, 126 in 127(1) do (4), (6) in (7) se smiselno uporabljajo za proračunski odbor.

3.   Proračunski odbor odloča z absolutno večino vseh svojih članov. Vendar pa je pri odločanju potrebna dvotretjinska večina članov, za kar je pristojen proračunski odbor v skladu s členom 140(3) in členom 143. V obeh primerih ima vsak član en glas.“;

(108)

V členu 139 se dodata naslednja odstavka:

„4.   Agencija vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji posreduje poročilo o svojem finančnem položaju. Na podlagi tega poročila Komisija pregleda finančni položaj Agencije.“; [Sprememba 94]

4a.     Agencija zagotovi rezervni sklad, ki pokriva enoletne operativne izdatke in tako zagotavlja nadaljnje izvajanje dejavnosti. [Sprememba 95]

(109)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 141a

Boj proti goljufijam

1.   Za olajšanje boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega prlamenta in Sveta (*12) Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene v Agenciji, in sicer z uporabo obrazca iz Priloge k navedenemu sporazumu.

2.   Evropsko računsko sodišče lahko izvaja revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od Agencije prejeli sredstva Unije.

3.   OLAF lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (*13), da se ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, v zvezi z dodelitvijo nepovratnih sredstev, ali pogodbi, ki jo financira Agencija.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in odločbe o nepovratnih sredstvih Agencije vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Evropsko računsko sodišče in OLAF za izvajanje takšnih revizij in preiskav, in sicer v skladu z njihovimi pristojnostmi.

5.   Proračunski odbor sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji goljufij ob upoštevanju razmerja stroškov in koristi za ukrepe, ki jih je treba izvajati.

(*12)  Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1)."

(*13)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).“;"

(110)

Člen 144 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 144

Pristojbine

1.   Poleg pristojbin iz členov 26(2), 36(1)(c), 41(3), 44(4), 47(1) in (3), 49(4), 56(2), 60, 81(3), 82(1), 113(1) in 147(5) se pristojbine zaračunavajo tudi v naslednjih primerih:

2.   Zneski pristojbin iz odstavka 1 se določijo na višini višinah iz Priloge -I , ki zagotavlja zagotavljajo , da prihodki iz njih načeloma zadoščajo za uravnotežen proračun Agencije, hkrati pa ne povzročajo kopičenja znatnega presežka. Komisija brez poseganja v člen 139(4) izvede pregled ravni pristojbin, če se znaten presežek ponavlja. Če na podlagi pregleda na pride do zmanjšanja ali spremembe ravni pristojbin, katere namen je preprečevanje dodatnega kopičenja znatnega presežka, se presežek po pregledu prenese v proračun Unije [Sprememba 96]

3.   Izvršni direktor določi znesek, ki se zaračuna za katere koli storitve Agencije, razen tistih iz odstavka 1, in za publikacije, ki jih Agencija izdaja v skladu z merili iz delegiranega akta, sprejetega v skladu s členom 144a(d). Ta znesek ne presega zneska, ki je potreben za pokritje stroškov zadevne storitve Agencije.

4.   V skladu z merili iz delegiranega akta, sprejetega v skladu s členom 144a(d), lahko izvršni direktor sprejme naslednje ukrepe:

Kadar se lahko uporabljajo metode plačila iz točke (a), izvršni direktor določi datum, na katerega se ta plačila Agenciji izvedejo.“

(111)

Vstavi se naslednji oddelek:

„ODDELEK 6

Prenos pooblastila

Člen 144a

Prenos pooblastila

Na Komisijo se v skladu s členom 163 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se določijo:

(112)

V členu Člen 145 se izraz „uredbe za njeno izvajanje“ nadomesti z izrazom „delegirani akti, sprejeti v skladu s to uredbo,naslednjim:

„Člen 145

Uporaba določb

„Čev tem naslovu ni drugače določeno, se ta uredba in delegirani akti, sprejeti v skladu s to uredbo, uporabljajo za prijave za mednarodno registracijo, ki so vložene po Protokolu k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju blagovnih znamk, sprejetem v Madridu 27. junija 1989 (v nadaljevanju: ‚mednarodne prijave‘ in ‚Madridski protokol‘), in temeljijo na prijavi za blagovno znamko Evropske unije ali na blagovni znamki Evropske unije, in za vpis registriranih blagovnih znamk, v katerih je imenovana Evropska unija, v mednarodni register, ki ga vodi Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: ‚mednarodne registracije‘ in ‚Mednarodni urad‘). “; [Sprememba 99]

(113)

V členu 147 se odstavki 4, 5 in 6 nadomestijo z naslednjim:

„4.   Za vložitev mednarodne prijave se Agenciji plača pristojbina. Kadar mednarodna registracija temelji na registrirani evropski blagovni znamki Evropske unije , se pristojbina plača na dan registracije evropske blagovne znamke Evropske unije . Dokler zahtevana pristojbina ni plačana, se šteje, da prijava ni bila vložena.

5.   Mednarodna prijava izpolnjuje formalne pogoje iz člena 161a(a).

6.   Agencija preveri, ali mednarodna prijava izpolnjuje pogoje iz člena 146 ter odstavkov 1, 3 in 5 tega člena.

7.   Agencija nemudoma pošlje mednarodno prijavo Mednarodnemu uradu.“; [Sprememba 100]

(114)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 148a

Obveščanje o ničnosti osnovne prijave ali registracije

V roku petih let letih od datuma mednarodne registracije Agencija Mednarodni urad uradno obvesti o  vseh dejstvih in odločbah, ki vplivajo na veljavnost prijave ali registracije evropske blagovne znamke Evropske unije , na kateri temelji mednarodna registracija.“; [Sprememba 101]

(115)

V členu 149 se doda naslednji stavek:

„Zahteva izpolnjuje formalne pogoje, določene v skladu s členom 161a(c).“; [Sprememba 102]

(116)

Člen 154(4) se črta;

(117)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 154a

Kolektivne in certifikacijske blagovne znamke

Kadar mednarodna registracija temelji na osnovni prijavi ali registraciji kolektivne, certifikacijske ali garancijske blagovne znamke, Agencija ravna v skladu s postopki iz člena 161a(f) se mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, obravnava kot kolektivna znamka Evropske unije. Imetnik mednarodne registracije predloži pravilnik, ki ureja uporabo znamke, kot določa člen 67, neposredno Agenciji v dveh mesecih od datuma, ko Mednarodni urad obvesti Agencijo o mednarodni registraciji .“; [Sprememba 103]

(118)

Člen 155 se črta;

(119)

Člen 156 se spremeni:

(120)

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 158a

Pravni učinki registracije prenosov

Vpis spremembe lastništva mednarodne registracije v mednarodni register ima enak učinek kot vnos prenosa v register v skladu s členom 17.

Člen 158b

Pravni učinki registracije licenc in drugih pravic

Vpis licence ali omejitve imetnikove pravice razpolaganja v zvezi z mednarodno registracijo v mednarodni register ima enak učinek kot registracija licence, stvarne pravice, izvršbe ali postopkov zaradi insolventnosti v registru v skladu s členi 19, 20, 21 in 22.

Člen 158c

Pregled zahtev za registracijo prenosov, licenc ali omejitev imetnikove pravice razpolaganja

Agencija pošlje zahteve za registracijo spremembe lastništva, licence ali omejitve imetnikove pravice razpolaganja, spremembe ali preklica licence ali izbrisa omejitve imetnikove pravice razpolaganja, ki so bile vložene pri njej, Mednarodnemu uradu v primerih iz člena 161a(h).“; [Sprememba 105]

(121)

Člen 159 se spremeni:

(122)

V Naslovu XIII se vstavi naslednji oddelek:

„ODDELEK 4

Prenos pooblastila

Člen 161a

Prenos pooblastila

Na Komisijo se v skladu s členom 163 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se določijo:

(123)

Člen 162 se črta;

(124)

Člen 163 se črta;

(125)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 163a

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo iz členov 24a, 35a, 45a, 49a, 57a, 65a, 74a, 74k, 93a, 114a, 144a in 161a se podeli za nedoločen čas.

3.   Pooblastilo iz odstavka 2 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 24a, 35a, 45a, 49a, 57a, 65a, 74a, 74k, 93a, 114a, 144a in 161a, začne veljati le, če temu niti Evropski parlament ali niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh štirih mesecev po tem, ko je bil o navedenem od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu uradno obveščen, ne nasprotuje ali če sta pred iztekom navedenega tega roka tako Evropski parlament in kot Svet obvestila Komisijo obvestita, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; [Sprememba 110]

(126)

Člen 164 se črta;

(127)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 165a

Vrednotenje in pregled

1.   Do leta 2019 in nato vsakih pet let Komisija naroči vrednotenje o izvajanju oceni izvajanje te uredbe. [Sprememba 112]

2.   V vrednotenju se pregleda pravni okvir za sodelovanje Agencije, centralnih uradov za industrijsko lastnino držav članic in Urada Beneluksa za intelektualno lastnino, s posebnim poudarkom na financiranju mehanizma. V vrednotenju se nadalje ocenijo vpliv, uspešnost in učinkovitost Agencije ter njene delovne prakse. Vrednotenje obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi pooblastil Agencije in finančne posledice takšnih sprememb.

3.   Komisija poročilo o vrednotenju skupaj s svojimi sklepi glede poročila pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Ugotovitve vrednotenja se objavijo.

4.   Pri vsakem drugem vrednotenju se ob upoštevanju ciljev, pooblastil in nalog Agencije ocenijo njeni rezultati. Če Komisija ugotovi, da obstoj Agencije glede na zastavljene cilje, pooblastila in naloge ni več upravičen, lahko predlaga razveljavitev te uredbe.“

(127a)

Vstavi se naslednja priloga:

„Priloga -I

Znesek pristojbin

Agenciji se v skladu s to uredbo in Uredbo (ES) št. 2868/95 plačajo naslednje pristojbine:

[Sprememba 111]

(1)

pravilo 4 se črta;

(2)

pravilo 30(2) se črta. [Sprememba 113]