(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 (4) je vzpostavila evropski okvir za čezmejne postopke v primeru insolventnosti. Ta okvir določa, katera država članica je pristojna za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti, vzpostavlja enotna pravila o pravu, ki se uporablja, ter predvideva priznavanje in izvrševanje odločb v zvezi z insolventnostjo ter usklajevanje glavnih in sekundarnih postopkov v primeru insolventnosti.

(2)

Poročilo Komisije o uporabi Uredbe (ES) št. 1346/2000 z dne 12. decembra 2012 (5) ugotavlja, da Uredba na splošno deluje dobro, vendar pa je zaželeno, da se izboljša uporaba nekaterih njenih določb, da se okrepi učinkovito upravljanje čezmejnih postopkov v primeru insolventnosti.

(3)

Področje uporabe Uredbe (ES) št. 1346/2000 bi bilo treba razširiti na postopke, ki spodbujajo sanacijo rentabilnih dolžnika v resnih finančnih težavah , da bi zdravim podjetjem pomagali preživeti in podjetnikom dali novo priložnost. Zlasti bi ga bilo treba razširiti na postopke, ki predvidevajo prestrukturiranje dolžnika v fazi pred nastopom insolventnosti, ali tiste, ki ohranjajo obstoječo upravo. Uredba bi morala urejati tudi postopke, ki predvidevajo odpust dolga potrošnikov in samozaposlenih, ki ne izpolnjujejo meril veljavnega pravnega akta. [Sprememba 1]

(4)

Pojasniti bi bilo treba pravila o pristojnosti za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti in izboljšati procesni okvir za ugotavljanje pristojnosti. Določeno bi moralo biti tudi izrecno pravilo o pristojnosti za zahtevke, ki so neposredno posledica postopkov v primeru insolventnosti ali in so tesno povezana z njimi. [Sprememba 2]

(5)

Da se izboljša učinkovitost postopkov v primeru insolventnosti v primerih, ko ima dolžnik poslovalnico v drugi državi članici, bi bilo treba odpraviti zahtevo, da morajo biti sekundarni postopki likvidacijski. Poleg tega bi moralo imeti sodišče možnost zavrniti uvedbo sekundarnih postopkov, če ti niso potrebni za varstvo interesov domačih upnikov. Izboljšati bi bilo treba usklajevanje med glavnimi in sekundarnimi postopki, zlasti z zahtevo po sodelovanju med udeleženimi sodišči.

(6)

Da se izboljšajo informacije, ki so na voljo upnikom in udeleženim sodiščem, ter prepreči uvajanje vzporednih postopkov v primerih insolventnosti, bi bilo treba zahtevati, da države članice objavijo ustrezne odločbe v čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti v javno dostopnem elektronskem registru. Urediti bi bilo treba medsebojno povezavo registrov insolventnosti. Vpeljati bi bilo treba tudi standardne obrazce za prijavo terjatev, ki bodo tujim upnikom olajšali delo in zmanjšali stroške prevajanja.

(7)

Določena bi morala biti posebna pravila o usklajevanju postopkov, v katerih je udeleženih več članov iste skupine podjetij. Upravitelji Stečajni upravitelji in sodišča, udeleženi v različnih postopkih v primeru insolventnosti, bi morali obvezno sodelovati in se obveščati med seboj. Poleg tega bi morali vsi udeleženi stečajni upravitelji imeti na voljo procesne možnosti, da za podjetja v skupini, v zvezi s katerimi so uvedeni postopki v primeru insolventnosti, predlagajo sanacijski načrt in da po potrebi zahtevajo prekinitev postopkov v primeru insolventnosti v zvezi s podjetji, razen za podjetje, za katero so bili imenovani za stečajnega upravitelja. Opredelitev izraza „skupina podjetij“ bi se morala razumeti, kot da se uporablja samo na področju insolventnosti, in ne bi smela vplivati na vidike prava gospodarskih družb v zvezi s skupinami. [Sprememba 3. Ta sprememba velja za celotno besedilo.]

(8)

Da se omogoči hitro prilagajanje Uredbe ustreznim spremembam nacionalnega insolvenčnega prava, ki jih priglasijo države članice, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte za spremembo prilog. Zelo pomembno je, da Komisija v okviru priprav opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(9)

Za zagotavljanje enakih pogojev pri izvajanju Uredbe (ES) št. 1346/2000 bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(10)

Uredbo (ES) št. 1346/2000 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Sprememba te uredbe ne bi smela posegati v pravila o izterjavi državne pomoči od insolventnih podjetij, kot jih razlaga sodna praksa Sodišča Evropske unije (v zadevi Komisija proti Italiji – „New Interline“, C-454/09). Kadar izterjava celotnega zneska državne pomoči ni mogoča, ker nalog za izterjavo zadeva podjetje v postopku v primeru insolventnosti, bi morali biti navedeni postopki vedno likvidacijski ter bi morali povzročiti dokončno prenehanje dejavnosti prejemnika in prodajo njegovega premoženja.

(12)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, [sta Združeno kraljestvo in Irska predložila uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe]/[Združeno kraljestvo in Irska brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe ter ta uredba zanju ni zavezujoča niti se zanju ne uporablja].

(13)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe ter ta uredba zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja –

(1)

V uvodni izjavi 2 se sklicevanje na člen 65 nadomesti s sklicevanjem na člen 81.

(2)

V uvodnih izjavah 3, 5, 8, 11, 12, 14 in 21 se izraz „Skupnost“ nadomesti z izrazom „Unija“.

(3)

Uvodna izjava 4 se nadomesti z naslednjim:

(4)

Uvodna izjava 6 se nadomesti z naslednjim:

(5)

Uvodna izjava 7 se nadomesti z naslednjim:

(*1)  Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 12, 16.1.2001, str. 1).“"

(6)

Uvodna izjava 9 se nadomesti z naslednjim:

(*2)  Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L 125, 5.5.2001, str. 15).“"

(7)

Vstavi se naslednja uvodna izjava 9a:

(8)

Uvodna izjava 10 se nadomesti z naslednjim:

(8a)

Uvodna izjava 11 se nadomesti z naslednjim:

(9)

Vstavi se naslednja uvodna izjava:

(10)

Uvodna izjava 13 se črta.

(11)

Vstavita se naslednji uvodni izjavi:

(12)

Vstavita se naslednji uvodni izjavi:

(13)

Uvodna izjava 20 se nadomesti z naslednjim:

(14)

Vstavijo se naslednje uvodne izjave:

(15)

Vstavi se naslednja uvodna izjava:

(16)

Uvodna izjava 29 se nadomesti z naslednjim:

(17)

Vstavi se naslednja uvodna izjava:

(18)

Uvodna izjava 31 se nadomesti z naslednjim:

(19)

Vstavijo se naslednje uvodne izjave:

(*4)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13)."

(*5)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31)."

(*6)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).“"

(20)

V uvodnih izjavah 32 in 33 se besedilo „Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti“ nadomesti z besedilom „Pogodba o delovanju Evropske unije“.

(21)

Člena 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za vse sodne ali upravne postopke, vključno s postopki za izdajo začasne odredbe, ki temeljijo na pravu v zvezi z insolventnostjo ali prilagoditvijo dolga in v katerih se z namenom preprečevanja likvidacije, z namenom sanacije, prilagoditve dolga, reorganizacije ali likvidacije,

Kadar je možno te postopke začeti pred insolventnostjo, mora biti njihov namen preprečitev likvidacije.

Postopki iz tega odstavka so našteti v Prilogi A. [Sprememba 13]

1a.     Kadar so v skladu s pravom države članice, v kateri je uveden postopek zaradi insolventnosti, postopki iz odstavka 1 tajni, se ta uredba za te postopke uporablja le od trenutka, ko postanejo javni v skladu s pravom države članice, in če ne vplivajo na zahtevke upnikov, ki v postopke niso vključeni. [Sprememba 14]

2.   Ta uredba se ne uporablja za postopke v primeru insolventnosti v zvezi z

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(*7)   Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338). "

(*8)   Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1). "

(*9)   Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19). “"

(22)

Člen 3 se dopolni z naslednjim:

(23)

Vstavita se naslednja člena:

„Člen 3a

Pristojnost za povezane zahtevke

1.   Sodišča države članice, na ozemlju katere so uvedeni postopki v primeru insolventnosti v skladu s členom 3, so pristojna za zahtevke, ki so neposredno posledica postopkov v primeru insolventnosti in so z njim tesno povezani.

2.   Če je zahtevek iz odstavka 1 povezan z zahtevkom v civilnih in gospodarskih zadevah zoper isto toženo stranko, lahko stečajni upravitelj oba postopka vodi pred sodišči države članice, na ozemlju katere ima tožena stranka stalno prebivališče, ali, če zahtevek zadeva več toženih strank, pred sodišči države članice, na ozemlju katere ima stalno prebivališče katera koli izmed njih, če je to sodišče pristojno na podlagi pravil iz Uredbe (EU) št. 44/2001 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta  (*10). [Sprememba 29]

3.   V tem členu odstavku 2 se šteje, da so zahtevki povezani, če so tako tesno povezani med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov. [Sprememba 30]

Člen 3b

Preizkus pristojnosti; pravica do sodne presoje

1.   Sodišče, ki odloča o predlogu za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti, po uradni dolžnosti preuči, ali je pristojno na podlagi člena 3. V odločbi o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti se navedejo razlogi za določitev pristojnosti sodišča, in zlasti, ali pristojnost temelji na členu 3(1) ali (2).

2.   Če so postopki v primeru insolventnosti uvedeni brez odločbe sodišča, upravitelj, ki je imenovan v takih postopkih, preuči, ali je država članica, v kateri tečejo postopki, pristojna na podlagi člena 3. V tem primeru upravitelj navede razloge za določitev pristojnosti, in zlasti, ali pristojnost temelji na členu 3(1) ali (2). [Sprememba 31]

3.   Upniki ali zainteresirane strani z običajnim ali stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v državi članici, ki ni država, v kateri so bili uvedeni postopki, imajo na podlagi mednarodne pristojnosti pravico izpodbijati odločbo o uvedbi glavnih postopkov tri tedne po tem, ko je bil v skladu s točko (a) člena 20a objavljen datum uvedbe postopkov v primeru insolventnosti . Sodišče, ki je uvedlo glavne postopke, ali upravitelj take upnike, če so znani, pravočasno obvesti o odločbi, da se jim omogoči njeno izpodbijanje. “ [Sprememba 32]

(*10)   Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012). “"

(24)

V členu 4(2) se točka (m) nadomesti z naslednjim:

(25)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 6a

Sporazumi Določila o  realizirani neto poravnavi izravnavi

Sporazume Ko je ena od strank pogodbe, ki vsebuje določilo o  realizirani neto poravnavi izravnavi, institucija, katere delovanje ureja Direktiva 2001/24/ES, to določilo ureja le pravo, ki velja za pogodbo, ki ureja take sporazume taka določila .“[Sprememba 33]

(26)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

Zahteve za odobritev na podlagi prava države postopka

Če pravo države članice, ki ureja posledice postopkov v primeru insolventnosti za pogodbe iz členov 8 in 10, določa, da se lahko pogodba odpove ali spremeni le z odobritvijo sodišča, ki je uvedlo postopke v primeru insolventnosti, a postopki v primeru insolventnosti niso bili uvedeni v navedeni državi, je za odobritev odpovedi ali spremembe teh pogodb pristojno sodišče, ki je uvedlo postopke v primeru insolventnosti.“

(26a)

Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Evropski patenti z enotnim učinkom in blagovne znamke Skupnosti

Za namene te uredbe se lahko evropski patent z enotnim učinkom, blagovna znamka Skupnosti ali katera koli druga podobna pravica, pridobljena po pravu Skupnosti, vključi samo v postopek, naveden v členu 3(1).“ [Sprememba 34]

(27)

Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Posledice postopkov v primeru insolventnosti na pravde ali arbitražne postopke v teku

Posledice postopkov v primeru insolventnosti na pravde ali arbitražne postopke v teku, ki se nanašajo na premoženje ali pravico, ki je bilo odvzeto dolžniku, ureja izključno pravo države članice, v kateri so navedene pravde v teku ali v kateri je sedež arbitražnih postopkov.“

(28)

Člen 18 se spremeni:

(29)

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 20a

Vzpostavitev registrov insolventnosti

Države članice na svojem ozemlju vzpostavijo in vodijo enega ali več registrov, v katerih so na internetu javnosti brezplačno na voljo naslednje informacije (‚registri insolventnosti‘):

Člen 20b

Medsebojna povezava med registri insolventnosti

1.   Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi decentralizirani sistem za medsebojno povezavo med registri insolventnosti. Ta sistem sestavljajo registri insolventnosti in evropski portal e-pravosodje, ki je osrednja javna točka za elektronski dostop do informacij iz sistema. Sistem zagotavlja storitev iskanja podatkov v vseh uradnih jezikih Unije z namenom, da se dajo na voljo informacije iz člena 20a.

2.   Komisija do … (*11) z izvedbenimi akti v skladu s postopkom iz člena 45b(3) sprejme:

Člen 20c

Stroški vzpostavitve registrov insolventnosti in medsebojne povezave med njimi

1.   Vzpostavitev in prihodnji razvoj sistema medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti se financirata iz splošnega proračuna Unije.

2.   Vsaka država članica krije stroške prilagajanja svojih domačih registrov insolventnosti, da se zagotovijo njihova interoperabilnost z evropskim portalom e-pravosodje ter stroški njihovega upravljanja, delovanja in vzdrževanja.

Člen 20d

Registracija postopkov v primeru insolventnosti

Če so v zvezi s podjetjem ali pravno osebo ali posameznikom, ki opravlja neodvisno poslovno ali poklicno dejavnost, uvedeni glavni ali sekundarni postopki, sodišče, ki uvede postopke v primeru insolventnosti, zagotovi takojšnjo objavo informacij iz člena 20a v registru insolventnosti države, v kateri so bili postopki uvedeni. Države članice uvedejo postopke za črtanje vpisov iz registra insolventnosti. “[Sprememba 37]

(30)

Člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Objava v drugi državi članici

1.   Dokler ni vzpostavljen sistem medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti iz člena 20b, stečajni upravitelj zahteva, da se vsebina odločbe o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti in po potrebi odločba o njegovem imenovanju objavita v vseh drugih državah članicah, v katerih se nahaja poslovalnica dolžnika, po postopkih za objavo, ki so določeni v navedeni državi. V taki objavi morata se navedena imenovani upravitelj in skladnost s pravilom o pristojnosti na podlagi navedejo vse druge informacije iz člena 3(1) ali (2) 20a . [Sprememba 38]

2.   Upravitelj Stečajni upravitelj lahko zahteva, da se informacije iz prvega odstavka tega člena objavijo v vseh drugih državah članicah, v katerih se nahajajo premoženje in upniki ali upniki dolžniki dolžnika, po postopku, ki je določen v navedeni državi.“[Sprememba 39]

(31)

Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Registracija v javnih registrih druge države članice

Dokler ni vzpostavljen sistem medsebojnega povezovanja registrov insolventnosti iz člena 20b, stečajni upravitelj zahteva, da se odločbi iz člena 21 objavita v zemljiški knjigi, registru podjetij ali katerem koli drugem javnem registru druge države članice, v kateri je poslovalnica dolžnika, ki je vpisana v javni register navedene države članice. Upravitelj Stečajni upravitelj lahko zahteva tako objavo v vseh drugih državah članicah.“

(31a)

V členu 24 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.     Kadar je obveznost izpolnjena pred objavo, predvideno v členih 20a ali 21, se za osebo, ki je obveznost izpolnila, če ni dokazano nasprotno, domneva, da ni vedela za uvedbo postopkov; kadar je obveznost izpolnjena po objavi, se za osebo, ki je obveznost izpolnila, če ni dokazano nasprotno, domneva, da je vedela za uvedbo postopkov.“ [Sprememba 40]

(32)

Člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

Priznavanje in izvršljivost drugih odločb

1.   Odločbe sodišča, katerega odločba o uvedbi postopkov se prizna v skladu s členom 16, ki zadevajo vodenje in končanje postopkov v primeru insolventnosti, ter poravnave, ki jih je odobrilo navedeno sodišče, se prav tako priznajo brez kakršnih koli nadaljnjih formalnosti. Take odločbe se izvršijo v skladu s členi 32 do 56, razen s členom 34(2) 39 do 46 Uredbe (ES EU ) št. 44/2001 1215/2012 . [Sprememba 41]

Prvi pododstavek prav tako velja za odločbe, ki so neposredno sprejete na podlagi postopkov v primeru insolventnosti in so z njimi tesno povezane, čeprav jih je sprejelo drugo sodišče.

Prvi pododstavek prav tako velja za odločbe o varovalnih ukrepih, sprejete po vložitvi predloga za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti ali v zvezi z njim.

2.   Priznavanje in izvršitev drugih odločb, ki niso navedene v odstavku 1, ureja Uredba (EU) št. 1215/2012, če se navedena uredba uporablja.“

(33)

Člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Uvedba postopkov

Če sodišče države članice uvede glavne postopke in če jih prizna druga država članica, lahko sodišče druge države članice, pristojno po členu 3(2), uvede sekundarne postopke v primeru insolventnosti v skladu z določbami iz tega poglavja. Posledice sekundarnih postopkov so omejene na dolžnikovo premoženje, ki se nahaja na ozemlju države članice, v kateri so ti postopki uvedeni.“

(34)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 29a

Odločba o uvedbi sekundarnih postopkov

1.   Sodišče, ki odloča o predlogu za uvedbo sekundarnih postopkov, takoj obvesti stečajnega upravitelja glavnih postopkov in mu da možnost, da izrazi mnenje o predlogu. [Sprememba 42]

2.   Sodišče iz odstavka 1 na zahtevo stečajnega upravitelja v glavnih postopkov postopkih odloži odločanje o uvedbi ali zavrne uvedbo sekundarnih postopkov, če stečajni upravitelj v glavnih postopkih zagotovi zadostne dokaze, da uvedba takih postopkov ni potrebna za varstvo interesov domačih upnikov, zlasti če stečajni upravitelj v glavnih postopkov postopkih sprejme zavezo iz člena 18(1) in izpolnjuje njene pogoje. [Sprememba 43]

2a.     Domači upniki imajo pravico izpodbijati odločbo o preložitvi ali zavrnitvi uvedbe sekundarnih postopkov v treh tednih po tem, ko je odločba na voljo javnosti v skladu s točko (a) člena 20a. [Sprememba 44]

2b.     Domači upniki imajo pravico zaprositi sodišče, ki vodi glavne postopke, da od stečajnega upravitelja v glavnem postopku zahtevajo, da sprejme ustrezne ukrepe, ki so potrebni za varstvo njihovih interesov. Med drugim lahko zahtevajo, da sodišče prepove odstranitev premoženja iz države članice, v kateri je bila uvedba sekundarnih postopkov preložena ali zavrnjena, preloži razdelitev iztržkov v glavnih postopkih ali stečajnega upravitelja v glavnih postopkih zaveže, da zagotovi jamstvo za izpolnitev zavez. [Sprememba 45]

2c.     Sodišče iz odstavka 1 lahko imenuje upravitelja, katerega pooblastila so omejena. Upravitelj zagotovi, da se obveznost ustrezno izpolni in sodeluje pri njenem izvajanju, če je potrebno za zaščito interesov domačih upnikov. Upravitelj ima pravico zaprositi sodišče v skladu z odstavkom 2b. [Sprememba 46]

3.   Kadar sodišče iz odstavka 1 odloča o uvedbi sekundarnih postopkov, uvede tisto vrsto postopkov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki je najprimernejša ob upoštevanju interesov domačih upnikov, ne glede na to, ali so izpolnjeni pogoji v zvezi z dolžnikovo solventnostjo.

4.   Upravitelj Stečajni upravitelj v glavnem postopkov postopku je nemudoma obveščen o odločbi o uvedbi sekundarnih postopkov in ima pravico, da jo izpodbija v treh tednih po prejemu tega obvestila . Sodišče, ki je uvedlo sekundarne postopke, lahko v utemeljenih primerih to obdobje skrajša na največ en teden po prejemu obvestila. “[Sprememba 47]

(35)

Člen 31 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 31

Sodelovanje in obveščanje med stečajnimi upravitelji

1.   Upravitelj Stečajni upravitelji v glavnih postopkov in upravitelji sekundarnih postopkov postopkih, ki zadevajo istega dolžnika, sodelujejo med seboj, če je tako sodelovanje primerno, da se olajša učinkovito vodenje postopkov, če ni nezdružljivo s pravili, ki se uporabljajo za vsakega izmed postopkov in če ne pomeni navzkrižja interesov . Tako sodelovanje ima lahko obliko sporazumov ali protokolov. [Sprememba 48]

2.   Upravitelji Stečajni upravitelji zlasti:

(36)

Vstavita se naslednja člena:

„Člen 31a

Sodelovanje in obveščanje med sodišči

1.   Da se olajša usklajevanje glavnih in sekundarnih postopkov v primeru insolventnosti v zvezi z istim dolžnikom, sodišče, ki obravnava predlog uvedbe postopkov v primeru insolventnosti ali ki je take postopke uvedlo, sodeluje z vsemi drugimi sodišči, pred katerimi tečejo postopki v primeru insolventnosti ali ki so uvedla take postopke, če je tako sodelovanje primerno, da se olajša učinkovito vodenje postopkov, in ni neskladno s pravili, ki se uporabljajo za vsakega izmed postopkov. Kadar je primerno, lahko sodišča v ta namen imenujejo osebo ali organ, ki bo deloval po njegovih njihovih navodilih , če to ni nezdružljivo s pravili, ki se zanju uporabljajo . [Sprememba 49]

2.   Sodišča iz odstavka 1 se lahko neposredno medsebojno obveščajo ali zaprosijo za informacije ali pomoč, če je tako obveščanje brezplačno in upošteva procesne pravice strank v postopkih ter zaupnost informacij.

3.   Sodelovanje se lahko izvaja na vse primerne načine, vključno z:

Člen 31b

Sodelovanje in obveščanje med stečajnimi upravitelji in sodišči

1.   Da se olajša usklajevanje glavnih in sekundarnih postopkov v primeru insolventnosti, uvedenih v zvezi z istim dolžnikom: [Sprememba 50]

v obeh primerih, če sta sodelovanje in obveščanje primerna, da olajšata usklajevanje postopkov, če nista nezdružljiva s pravili, ki se uporabljajo za posamezne postopke, in ne pomenita navzkrižja interesov . [Sprememba 51]

2.   Sodelovanje iz odstavka 1 se izvaja na vse primerne načine, vključno s tistimi iz člena 31a(3), če niso nezdružljivi s pravili, ki se uporabljajo za vsakega izmed postopkov.“

(37)

Člen 33 se spremeni:

(38)

Člen 34 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 34

Končanje glavnih ali sekundarnih postopkov v primeru insolventnosti

1.   Končanje glavnih postopkov ne preprečuje nadaljevanja sekundarnih postopkov, ki v tistem trenutku še potekajo.

2.   Če so v državi članici, v kateri je registrirani sedež pravne osebe, uvedeni sekundarni postopki v zvezi z navedeno pravno osebo in če končanje navedenih postopkov pomeni prenehanje pravne osebe, tako prenehanje ne preprečuje nadaljevanja glavnih postopkov, ki so uvedeni v drugi državi članici se ta ne izbriše iz registra družb, dokler niso končani glavni postopki .“[Sprememba 52]

(39)

[V členu 35 sprememba angleškega besedila ne zadeva slovenske različice].

(40)

Člen 37 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 37

Preoblikovanje prejšnjih postopkov

Upravitelj Stečajni upravitelj v glavnem postopku lahko zahteva, da sodišče države članice, v kateri so bili uvedeni sekundarni postopki, odredi preoblikovanje sekundarnih postopkov v drugo vrsto postopkov v primeru insolventnosti, ki je na voljo na podlagi prava navedene države članice.“

(41)

Člen 39 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 39

Pravica do prijave terjatev

Upniki z običajnim ali stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v državi članici, ki ni država, v kateri so bili uvedeni postopki, vključno z davčnimi organi in organi socialne varnosti držav članic (‚tuji upniki‘), imajo pravico, da prijavijo terjatve v postopkih v primeru insolventnosti na kakršen koli način, ki je sprejemljiv na podlagi prava države, v kateri so bili postopki uvedeni, vključno z elektronskimi sredstvi. Za prijavo terjatev se ne zahteva zastopanje odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka.“

(42)

Člen 40 se spremeni:

(43)

Člen 41 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 41

Postopek za prijavo terjatev

1.   Znani tuji upniki prijavijo terjatve s standardnim obrazcem za prijavo terjatev, ki se določi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 45b(4) in objavi na evropskem portalu e-pravosodje do … (*13). Obrazec ima naslov ‚Prijava terjatev‘ v vseh uradnih jezikih Evropske unije.

2.   Upnik iz odstavka 1 na standardnem obrazcu za prijavo terjatev navede:

Standardnemu obrazcu za prijavo terjatev se priložijo morebitne kopije dokazil.

3.   Terjatve se lahko prijavijo v vseh uradnih jezikih Unije. Od upnika se lahko zahteva, da zagotovi prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države, v kateri so bili uvedeni postopki, ali v drugi jezik, ki je sprejemljiv za navedeno državo članico. Vsaka država članica navede vsaj en uradni jezik Unije poleg svojega, ki ga sprejema za namen prijave terjatev.

4.   Terjatve se prijavijo v roku, ki je določen v zakonodaji države, v kateri so uvedeni postopki v primeru insolventnosti. V primeru tujega upnika je navedeni rok najmanj 45 dni po objavi uvedbe postopkov v registru insolventnosti države, v kateri so bili uvedeni.

5.   Če stečajni upravitelj izpodbija terjatev, prijavljeno v skladu s tem členom, da upniku možnost, da predloži dodatna dokazila o obstoju in znesku terjatve.“

(44)

Člen 42 se črta.

(45)

Vstavi se naslednje poglavje:

„POGLAVJE IVa

INSOLVENTNOST ČLANOV SKUPINE PODJETIJ

Člen 42a

Dolžnost sodelovanja in posredovanja informacij med stečajnimi upravitelji

1.   Če postopki v primeru insolventnosti zadevajo dva ali več članov skupine podjetij, stečajni upravitelj, imenovan v postopkih v zvezi s članom take skupine, sodeluje z vsemi drugimi stečajnimi upravitelji, imenovanimi v postopkih v zvezi z drugim članom iste skupine, če je tako sodelovanje primerno, da se olajša učinkovito vodenje postopkov, če ni nezdružljivo s pravili, ki se uporabljajo v zvezi s takimi postopki in če ne pomeni navzkrižja interesov. Tako sodelovanje ima lahko obliko sporazumov ali protokolov.

2.   Upravitelji Stečajni upravitelji pri izvajanju sodelovanja iz odstavka 1:

Stečajni upravitelji se lahko dogovorijo o podelitvi dodatnih pooblastil stečajnemu upravitelju, imenovanemu v enem od postopkov, če je tak dogovor dovoljen s pravili, ki se uporabljajo za vsakega izmed postopkov.

Člen 42b

Obveščanje in sodelovanje med sodišči

1.   Če postopki v primeru insolventnosti zadevajo dva ali več članov skupine podjetij, sodišče, ki odloča o predlogu za uvedbo postopkov v zvezi s članom take skupine ali ki je uvedlo take postopke, sodeluje z vsemi drugimi sodišči, ki odločajo o predlogu za uvedbo postopkov v zvezi z drugim članom iste skupine ali ki so uvedla take postopke, če je tako sodelovanje primerno, da olajša učinkovito vodenje postopkov, ter če ni nezdružljivo s pravili, ki se zanje uporabljajo. Če je primerno, lahko sodišča v ta namen imenujejo osebo ali organ, ki bo deloval po njegovih njihovih navodilih , če to ni nezdružljivo s pravili, ki se zanju uporabljajo . [Sprememba 54]

2.   Sodišča iz odstavka 1 se lahko neposredno medsebojno obveščajo ali zaprosijo za informacije ali pomoč.

3.   Sodelovanje poteka na vse primerne načine, vključno z:

Člen 42c

Sodelovanje in obveščanje med stečajnimi upravitelji in sodišči

Upravitelj Stečajni upravitelj , imenovan v postopkih v primeru insolventnosti v zvezi s članom skupine podjetij, sodeluje in si izmenjuje informacije z vsemi drugimi sodišči, ki odločajo o predlogu za uvedbo postopkov v zvezi z drugim članom iste skupine podjetij ali ki so take postopke uvedla, če je tako sodelovanje primerno, da olajša usklajevanje postopkov, in če ni nezdružljivo s pravili, ki se zanje uporabljajo , in če ne pomeni navzkrižja interesov . Upravitelj Stečajni upravitelj lahko od navedenega sodišča zahteva zlasti informacije o postopkih v zvezi z drugim članom skupine ali zahteva pomoč v zvezi s postopki, za katere je imenovan. [Sprememba 55]

Člen 42d

Pooblastila stečajnih upraviteljev in prekinitev postopkov

1.   Upravitelj Stečajni upravitelj , imenovan v postopku v primeru insolventnosti, uvedenem v zvezi s članom skupine podjetij, ima pravico:

2.   Sodišče, ki je uvedlo postopke iz točke (b) odstavka 1, prekine postopke v celoti ali deloma, če se dokaže stečajni upravitelj zagotovi zadostne dokaze , da bi taka prekinitev koristila upnikom v teh postopkih. Taka prekinitev se lahko odredi za največ tri mesece in se lahko podaljša ali obnovi za enako obdobje dva meseca . Sodišče, ki odredi prekinitev, lahko zahteva, da stečajni upravitelj sprejme vse primerne ukrepe za zavarovanje interesov upnikov v postopkih. [Sprememba 59]

Člen 42da

Uvedba postopkov za usklajevanje skupine

1.     Stečajni upravitelj lahko vloži postopke za usklajevanje skupine pri katerem koli sodišču, ki je pristojno za postopke v primeru insolventnosti člana skupine, pod pogojem, da:

2.     Kadar o uvedbi postopkov za usklajevanje skupine odloča več sodišč, se ti uvedejo v državi članici, v kateri se znotraj skupine opravljajo najpomembnejše naloge. Sodišča, ki odločajo o tem, sodelujejo in si medsebojno izmenjujejo informacije v skladu s členom 42b. Kadar ni mogoče določiti, katere so najpomembnejše naloge, lahko postopke za usklajevanje skupine uvede sodišče, ki je o tem odločalo prvo, če so pogoji za njihovo uvedbo izpolnjeni.

3.     Kadar so postopki za usklajevanje skupine uvedeni, o pravici, da v skladu s točko (b) člena 42d(1) zahtevajo prekinitev postopkov, odloča usklajevalec. Prekinitev ostane veljavna in učinkuje, dokler usklajevalec ne zahteva, da se ukine. [Sprememba 60]

Člen 42db

Pravice in dolžnosti usklajevalca

1.     Sodišče, ki uvede postopke za usklajevanje skupine, imenuje usklajevalca. Usklajevalec je neodvisen od članov skupine in njihovih upnikov, njegove naloge pa so:

2.     Usklajevalec ima pravico:

Člen 42dc

Odobritev načrta za usklajevanje skupine s strani sodišča

1.     Stečajni upravitelji, ki so imenovani za vodenje postopkov v primeru insolventnosti in ki bi jih zadevalo izvajanje načrta za usklajevanje skupine, lahko dajo pripombe o osnutku tega načrta v roku, ki ga določi usklajevalec ob predstavitvi načrta in ki ne more biti daljši od enega meseca.

2.     Osnutku načrta, ki se predloži sodišču v odobritev, se priložijo:

3.     Sodišče odobri načrt, če presodi, da je usklajevalec upošteval formalne zahteve iz odstavka 2 tega člena in točke (c) člena 42db(1). [Sprememba 62]

Člen 42dd

Povezava med postopki za usklajevanje skupine in postopki v primeru insolventnosti

1.     Pri vodenju postopkov v primeru insolventnosti morajo stečajni upravitelji upoštevati priporočila usklajevalca in načrt za usklajevanje skupine. Če stečajni upravitelj namerava odstopati od ukrepov, predlaganih v načrtu za usklajevanje skupine, obrazloži razloge za to odstopanje na sestankih upnikov ali drugemu organu, pod katerega pristojnost spada po pravu zadevne države članice.

2.     Neupoštevanje odstavka 1 se šteje kot kršitev dolžnosti stečajnega upravitelja po pravu zadevne države članice. [Sprememba 63]

Člen 42de

Odgovornost usklajevalca

Usklajevalec opravlja svoje dolžnosti s potrebno skrbnostjo. Državam, v katerih se vodijo postopki v primeru insolventnosti, ki jih zajemajo postopki za usklajevanje skupine, odgovarja za škodo, ki se lahko upravičeno pripiše nespoštovanju teh dolžnosti. Njegova odgovornost se opredeli v skladu s pravom države članice, v kateri so bili usklajevalni postopki uvedeni. [Sprememba 64]

Člen 42df

Stroški

1.     Sodne takse in prejemki usklajevalca so določeni v pravu držav članic.

2.     Stroški postopkov za usklajevanje skupine sorazmerno bremenijo člane skupine, za katere so bili pri uvedbi usklajevalnih postopkov uvedeni postopki v primeru insolventnosti. Delež, ki ga plačajo posamezni člani skupine, se izračuna na podlagi njihovega deleža sredstev v konsolidiranih sredstvih vseh članov skupine, za katere so bili uvedeni postopki v primeru insolventnosti. “[Sprememba 65]

(46)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 44a

Informacije o nacionalnem insolvenčnem pravu

1.   Države članice v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, vzpostavljene z Odločbo Sveta 2001/470/ES (*14), z namenom zagotoviti informacije za javnost pripravijo opis svojega nacionalnega insolvenčnega prava in postopkov v primeru insolventnosti, zlasti v zvezi z zadevami iz člena 4(2).

2.   Države članice te podatke redno posodabljajo.

(*14)  Odločba Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, str. 25).“"

(47)

Člen 45 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 45

Spremembe prilog

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo prilog A in C v skladu s postopkom iz tega člena in iz člena 45a.

2.   Država članica za spremembo Priloge A Komisiji priglasi svoja nacionalna pravila o postopkih v primeru insolventnosti, ki jih želi vključiti v Prilogo A so skladna z merili iz člena 1 , skupaj s kratkim opisom. Komisija preuči, ali so priglašena pravila skladna z zahtevami iz člena 1, in kadar je primerno, z delegiranim aktom spremeni Prilogo A. [Sprememba 66]

2a.     Države članice Komisiji priglasijo večje spremembe svojih nacionalnih pravil o postopkih v primeru insolventnosti. Komisija preuči, ali so spremenjena pravila skladna z zahtevami iz člena 1, in če so, z delegiranimi akti spremeni Prilogo A. “[Sprememba 67]

(48)

Vstavita se naslednja člena:

„Člen 45a

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 45 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.   Pooblastilo iz člena 45 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 45, začne veljati, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 45b

Pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov za:

2.   Komisiji pri sprejemanju in spremembi izvedbenih aktov iz odstavka 1 pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.“

(49)

V členu 46 se datum „1. junija 2012“ nadomesti z datumom „…[10 let po začetku uporabe]“.

(50)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 46a

Varstvo podatkov

1.   Države članice za Za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah na podlagi te uredbe, se uporabljajo Direktivo nacionalna pravila, s katerimi je bila prenesena Direktiva 95/46/ES , če to ne vpliva na postopke obdelave iz člena 3(2) Direktive 95/46/ES . [Sprememba 68]

2.   Komisija za obdelavo podatkov na podlagi te uredbe uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001.“

(51)

Priloga B se črta.

(51a)

V Prilogi C se oddelek z naslovom „DEUTSCHLAND“ nadomesti z naslednjim:

„DEUTSCHLAND